Uradni list

Številka 29
Uradni list RS, št. 29/2014 z dne 25. 4. 2014
Uradni list

Uradni list RS, št. 29/2014 z dne 25. 4. 2014

Kazalo

1251. Odlok o občinskih cestah v Občini Rogaška Slatina, stran 3578.

Na podlagi 16. in 95. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10 in 48/12) in 16. člena Statuta Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 26/12) je Občinski svet Občine Rogaška Slatina na 31. redni seji dne 26. 2. 2014 sprejel
O D L O K
o občinskih cestah v Občini Rogaška Slatina
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(vsebina odloka)
Ta odlok določa:
– občinske ceste na območju Občine Rogaška Slatina in postopek njihove kategorizacije,
– upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest in prometa na njih,
– način izvajanja vzdrževanja občinskih cest kot obvezne lokalne gospodarske javne službe,
– inšpekcijsko in redarsko nadzorstvo nad občinskimi cestami in sankcioniranje kršitev tega odloka.
2. člen
(smiselna uporaba predpisov in pojmov)
Za vprašanja v zvezi z občinskimi cestami iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporablja veljavna zakonodaja, ki ureja področje javnih cest.
V tem odloku uporabljeni pojmi imajo enak pomen kot jih določajo predpisi, ki urejajo javne ceste in pravila cestnega prometa.
II. OBČINSKE CESTE IN NJIHOVA KATEGORIZACIJA
3. člen
(občinske ceste)
Občinska cesta je javna cesta, ki jo občina, v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest, razglasi za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa ter niso kategorizirane kot državne ceste.
4. člen
(nekategorizirane ceste)
Določbe tega odloka ne veljajo za nekategorizirane ceste, razen za tiste nekategorizirane ceste, ki se uporabljajo za javni cestni promet.
Na nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, mora biti promet urejen in označen v skladu s predpisi o javnih cestah.
5. člen
(kategorije občinskih cest)
Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (LC), javne poti (JP) in občinske kolesarske poti (KP).
Lokalne ceste v Občini Rogaška Slatina se v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest razvrstijo v dve podkategoriji: zbirne mestne ali zbirne krajevne ceste (LZ) in mestne ali krajevne ceste (LK).
Lokalna cesta (LC) je občinska javna cesta, ki povezuje naselja v občini z naselji v sosednjih občinah ali naselja in dele naselij v občini med seboj in je pomembna za navezovanje prometa na javne ceste enake ali višje kategorije.
Javna pot (JP) je občinska javna cesta, ki ne izpolnjuje meril za kategorizacijo kot lokalna cesta in je namenjena nave­zovanju prometa na javne ceste enake ali višje kategorije.
Občinska kolesarska pot (KP) je s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo označena občinska cesta, ki je namenjena prometu koles in drugih uporabnikov, pod pogoji, določenimi s pravili cestnega prometa in predpisi, ki urejajo ceste.
6. člen
(občinske kolesarske povezave)
Kolesarska povezava je niz prometnih površin, na­menjenih javnemu prometu kolesarjev in drugih udeležencev pod pogoji, določenimi s pravili cestnega prometa, in predpisi, ki urejajo javne ceste, ter je označena s predpisano prometno signalizacijo.
Občinska kolesarska povezava je lahko izvedena kot kolesarska pot, kolesarska steza, kolesarski pas ali kot prometna površina, ki je namenjena tudi drugim udeležencem v prometu. Poteka lahko tudi v okviru objektov vodne, železniške in energetske infrastrukture.
7. člen
(postopek kategorizacije občinskih cest)
Občinske ceste določi in kategorizira Občinski svet Občine Rogaška Slatina na predlog župana.
Predlog kategorizacije občinskih cest mora biti predhodno strokovno usklajen z Direkcijo Republike Slovenije za ceste po postopku, določenim v predpisu o merilih za kategorizacijo javnih cest.
8. člen
(spremembe kategorizacije občinskih cest)
Spremembe kategorizacije občinskih cest in nadomeščenih delov občinskih cest, ki se ohranjajo kot prometne površine, se določijo po postopku iz prejšnjega člena tega odloka.
Spremembe kategorizacije občinskih cest lahko predlagajo krajevne skupnosti in zainteresirane pravne osebe. Predlogi morajo biti utemeljeni v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest.
O predlogu za prenos občinske ceste med državne ceste odloči Občinski svet Občine Rogaška Slatina na predlog župana.
Občinska cesta, določena s sklepom Vlade Republike Slovenije o prenosu državne ceste med občinske ceste, ima kategorijo, določeno v tem sklepu.
Spremembe kategorizacije občinskih cest se opravijo po potrebi in se upoštevajo v planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest za naslednje leto.
9. člen
(novogradnje in rekonstrukcije občinskih cest)
Novozgrajeni ali rekonstruirani del občinske ceste, s katerim se nadomesti del te ceste, je iste kategorije kot občinska cesta.
10. člen
(opustitev občinske ceste)
Občinska cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo.
Opuščena občinska cesta ali njen del se uporabi za parkirišča, počivališča in druge potrebe udeležencev v prometu ali pa se agrotehnično obdela skladno s svojim okoljem.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko občinska cesta ali njen del, ki se opusti kot javna cesta, proti plačilu primerne odškodnine prenese med nekategorizirane ceste, če je tak prenos usklajen z bodočim upravljavcem te ceste.
O opustitvi in ureditvi opuščene občinske ceste ali njenega dela ter o njenem prenosu med nekategorizirane ceste odloči Občinski svet Občine Rogaška Slatina na predlog župana.
11. člen
(prenos nekategoriziranih cest med občinske ceste)
Za nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, lahko lastnik ali od njega pooblaščeni upravljalec te ceste predlaga občini njen prenos med občinske ceste.
O prenosu nekategoriziranih cest med občinske ceste odloči Občinski svet Občine Rogaška Slatina na predlog župana, njena kategorizacija pa se opravi po postopku iz 7. člena tega odloka.
12. člen
(turistične in druge poti)
Planinske poti, turistične poti, poti v parkovnih gozdovih in druge poti, ki niso zgrajene v skladu s predpisi o javnih cestah in so namenjene dostopu do planinskih koč in vrhov ali dostopu in ogledu naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, niso javne poti po tem odloku.
III. UPRAVLJANJE OBČINSKIH CEST
13. člen
(upravljavec občinskih cest)
Z občinskimi cestami upravlja občinska uprava Občine Rogaška Slatina (v nadaljevanju: občinska uprava).
14. člen
(plan vzdrževanja in razvoja občinskih cest)
Letni plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s katerimi se določijo prednostne naloge vzdrževanja in razvoja občinskih cest, viri sredstev za njihovo uresničevanje ter dinamika njihovega uresničevanja, sprejme župan.
15. člen
(opravljanje strokovnih nalog za občinske ceste)
Strokovnotehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za gradnjo, vzdrževanje in varstvo občinskih cest in občinskih kolesarskih povezav opravlja občinska uprava.
Te obsegajo zlasti:
– izdelavo strokovnih podlag za plane vzdrževanja in razvoja občinskih cest in izdelavo osnutkov teh planov;
– naloge rednega vzdrževanja občinskih cest;
– naloge nadzora nad stanjem občinskih cest;
– naloge nadzora nad prometno ureditvijo vseh občinskih cest;
– izvajanje postopkov za oddajanje vzdrževalnih del na občinskih cestah, za katere je predpisana izbira izvajalca na podlagi javnega razpisa;
– izvajanje postopkov za izbiro izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest;
– naloge v zvezi z investicijami v občinske ceste;
– vodenje evidenc o občinskih cestah in zagotavljanje podatkov za potrebe izračuna zagotovljene porabe občine ter vodenje zbirne evidence o javnih cestah;
– pridobivanje podatkov o prometnih obremenitvah na občinskih cestah;
– pridobivanje podatkov o prekoračitvah dimenzij (višina, širina in dolžina) in mas vozil;
– spremljanje prometnih tokov na občinskih cestah in priprava predlogov sprememb njihove prometne ureditve in prometne ureditve na državnih cestah, ki potekajo skozi Občino Rogaška Slatina;
– naloge v zvezi z obveščanjem javnosti o stanju občinskih cest in prometa na njih;
– izdajanje dovoljenj in soglasij in vodenje drugih upravnih postopkov, določenih z ukrepi za varstvo občinskih cest in za zavarovanje prometa na njih;
– izvajanje drugih nalog, določenih s tem odlokom in drugimi predpisi.
Za vse naloge iz prvega odstavka tega člena, razen za upravne naloge (izdaja projektnih pogojev, dovoljenj in soglasij), lahko župan občine pooblasti drugo osebo javnega ali zasebnega prava, ki naloge opravlja v imenu in za račun občine.
16. člen
(financiranje občinskih cest)
Sredstva za graditev in vzdrževanje občinskih cest se zagotavljajo v občinskem proračunu.
III. GRADNJA IN VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST
17. člen
(gradnja in vzdrževanje občinskih cest)
Občinske ceste se morajo načrtovati, projektirati, graditi in vzdrževati na način in pod pogoji kot to določajo predpisi, ki urejajo projektiranje javnih cest, prometno signalizacijo in prometno opremo, način označevanja in zavarovanja del in ovir v prometu, cestne priključke, avtobusna postajališča, ter predpisi, ki urejajo vrste vzdrževalnih del na cestah ter nivo rednega vzdrževanja javnih cest.
Gradnja občinske ceste obsega celovito izvedbo gradnje objekta, vključno z izvedbo povezanih prostorskih ureditev, potrebnih za njeno realizacijo.
Redno vzdrževanje občinskih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega vzdrževalna dela za ohranjanje občinskih cest v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost občinskih cest, nadzor nad stanjem občinskih cest in cestnega sveta ter vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah (v nadaljnjem besedilu: redno vzdrževanje občinskih cest).
Investicijska vzdrževalna dela so tista dela na občinskih cestah, s katerimi se ne spremeni zmogljivost ceste, velikost njenih posameznih delov, obseg napeljav, naprav in opreme ter druge infrastrukture v območju javne ceste, s katero se ne sme posegati izven območja cestnega sveta; vsebuje tudi izvedbo izboljšav v območju cestnega sveta, ki so povezane z varnostjo javne ceste.
Vzdrževalna dela v javno korist so izvedba rekonstrukcije občinske ceste, s katero se spremeni zmogljivost ceste, velikost njenih posameznih delov, obseg napeljav, naprav in opreme ter druge infrastrukture v območju javne ceste, s katero se ne sme posegati izven območja ceste; vsebuje tudi izvedbo izboljšav, ki so povezane z varnostjo javne ceste.
Gradnjo in vzdrževanje občinskih cest zagotavlja občinska uprava z izvajalci izbranimi po postopku in pod pogoji, ki so določeni z zakonom o javnem naročanju.
18. člen
(pridobitev zemljišč za gradnjo občinskih cest)
Zaradi gradnje občinske ceste se lahko v skladu z zakonom lastninska pravica na nepremičnini odvzame ali obremeni.
Če je treba zaradi rekonstrukcije občinske ceste, s katero se ne posega izven njenega varovalnega pasu, izvesti razlasti­tev ali obremenitev lastninske pravice na nepremičnini, pa za to rekonstrukcijo ni potrebna priprava prostorskega akta, se javna korist za to razlastitev oziroma obremenitev lastninske pravice ugotovi s sklepom občinskega sveta. Predlog za izdajo sklepa mora vsebovati dokazilo o skladnosti načrtovane rekonstrukcije s prostorskim aktom v območju rekonstrukcije ceste, grafičen prikaz lege rekonstrukcije ceste na zemljiščih, načrt parcelacije ter seznam parcel s površinami in utemeljitev javne koristi.
Če bi bila izvedba ukrepov, ki so potrebni zaradi varstva pred hrupom in drugimi emisijami prometa, bolj učinkovita in ekonomična na sosednjih nepremičninah kot izvedba na cestnem svetu, se lahko na podlagi pravnega posla z lastnikom nepremičnine ustanovi stvarna služnost.
19. člen
(razmejitev obveznosti z upravljavci vodotokov)
Stroške gradnje ali rekonstrukcije objektov in naprav, ki posegajo v vodni prostor in so potrebni zaradi izgradnje občinske ceste, kadar prečka vodotok ali poteka ob njem, krije investitor ceste.
Vzdrževanje zavarovanja podporne konstrukcije premostitvenega objekta je sestavni del vzdrževanja občinske ceste.
Vzdrževanje objektov in naprav, ki služijo vodotoku, ter obrežnih zavarovanj in zavarovanj struge vodotoka so sestavni del vzdrževanja vodotoka.
Če vodotok poteka v območju ceste, se stroški razdelijo sorazmerno med upravljavcem cest in upravljavcem vodotokov.
20. člen
(obveznost investitorja zaradi prestavitve občinske ceste)
Če je treba obstoječo občinsko cesto prestaviti zaradi gradnje drugega objekta ali naprave, mora biti prestavljeni del ceste zgrajen z elementi, ki ustrezajo namenu ceste in drugim zahtevam predpisov o cestah. Za poseg v cestno telo obstoječe občinske ceste si mora investitor objekta ali naprave pridobiti soglasje občinske uprave. Stroške prestavitve občinske ceste krije investitor objekta ali naprave.
Investitor iz prejšnjega odstavka ni zavezanec za tisti del stroškov, nastalih zaradi pogojenih boljših elementov nadomeščenega dela občinske ceste od elementov, določenih po prejšnjem odstavku.
21. člen
(obveznost usklajenega projektiranja in gradnje gospodarske javne infrastrukture)
Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste v cestnem svetu predvideva tudi gradnja druge gospodarske javne infrastrukture, ki ne služi cesti ali njeni uporabi, mora projektna dokumentacija vsebovati tudi rešitve gospodarske javne infrastrukture.
Za usklajenost projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov gospodarske javne infrastrukture iz prejšnjega odstavka je pristojna občinska uprava.
Stroške projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov posamezne gospodarske javne infrastrukture iz prvega odstavka tega člena, krije njen upravljavec.
22. člen
(obveznost obveščanja o posegih v občinsko cesto)
Občinska uprava mora v fazi načrtovanja gradnje ali rekonstrukcije občinske ceste obvestiti upravljavce druge gospodarske javne infrastrukture v cestnem telesu ali ob njem najmanj 30 dni pred začetkom del, da ti lahko svoja dela uskladijo z gradnjo oziroma rekonstrukcijo ceste.
Občinska uprava mora dati upravljavcu druge gospodarske javne infrastrukture iz prejšnjega odstavka na razpolago podatke, potrebne za uskladitev del.
Določbe tega člena veljajo smiselno tudi za upravljavce gospodarske javne infrastrukture v cestnem telesu ali ob njem, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave v občinski cesti.
23. člen
(vzdrževanje prometnih površin ter objektov in naprav v naseljih)
V območju meje naselja občine vzdržujejo prometne površine, objekte in naprave na, ob ali nad voziščem državne ceste, ki so v funkciji javnih površin naselja:
– odstavne pasove, odstavne niše, parkirne površine, avtobusna postajališča in podobne prometne površine, namenjene odvijanju prometa v naselju;
– podhode in nadhode za pešce ali kolesarje;
– cestno razsvetljavo, semaforje ter drugo prometno signalizacijo z zunanjo ali notranjo osvetlitvijo s pripadajočim napajanjem, vključno z oskrbo z električno energijo;
– kolesarske steze in pločnike;
– zelene površine in urbano opremo v območju cestnega sveta.
Občine krijejo sorazmeren del stroškov za vzdrževanje državne ceste skozi naselja, če je ta zaradi potreb odvijanja prometa v naselju zgrajena s širšim voziščem kot zunaj naselja.
IV. UPORABA IN VARSTVO OBČINSKIH CEST
24. člen
(uporaba občinskih cest)
Občinske ceste se lahko uporabljajo le za cestni promet, za druge namene pa samo v primerih ter na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste.
Uporaba občinske ceste, s katero se zasede cestišče z namenom oviranja ali preprečevanja prometa po njej, je prepovedana.
Prepovedano je izvajati ali opustiti kakršnakoli dela na občinski cesti in zemljišču ali objektih ob cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali objekte na njej ter ovirati ali ogrožati promet na cesti. Vse stroške zavarovanja in odstranitve ovire na cesti in drugih posledic prepovedanih dejanj nosi tisti, ki jih je povzročil.
Prepovedano je:
1. na in v cestno telo občinske ceste odvajati meteorno vodo, odplake in druge tekočine;
2. po brežinah ceste spuščati kamenje, les in drug material ali predmete;
3. na cestnem svetu občinske ceste:
– puščati živali brez nadzorstva, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino ali graditi napajališča za živali;
– nameščati in uporabljati luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko zmanjšale varnost prometa;
– postavljati ograje, stebričke, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati les, opeko, zemljo, drug material ali predmete;
– nasipati zemljišča ali nameščati kakršnekoli predmete, ki bi lahko ovirali ali onemogočali nemoteno in varno odvijanje cestnega prometa;
– postavljati nagrobne plošče in druga spominska znamenja;
– namerno zažigati travo, les ali druge odpadne snovi;
– odvajati odplake in druge tekočine;
– ovirati odtekanje vode;
4. orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto;
5. na cestišču občinske ceste:
– razsipati sipek material, razen posipnih materialov v času izvajanja zimske službe, nanašati blato ali ga kako drugače onesnaževati;
– puščati sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanj;
– onesnažiti cestišče z olji in mazili ali drugimi snovmi;
– vlačiti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora;
– voziti z motornimi sanmi, štirikolesniki, kros motorji na način, s katerim bi se lahko poškodovalo vozišče.
Preden se vključi v promet na občinski cesti s kolovozne poti, nekategorizirane ceste, individualnega priključka, območja izvajanja del ali druge zemljiške površine, mora voznik odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi lahko onesnažilo vozišče.
Prepovedano je poškodovati, odstraniti, prestaviti, zakriti ali kakorkoli spremeniti prometno signalizacijo, prometno opremo ter cestne naprave in druge ureditve, ki so namenjene varnosti, vodenju in nadzoru prometa, zaščiti ceste ter preprečevanju škodljivih emisij prometa na občinskih cestah.
Vozila, ki vozijo po cestah, morajo imeti kolesa s takšnimi naležnimi ploskvami, da ne poškodujejo vozišča. Motorna vozila z gosenicami smejo voziti po cestah samo, če imajo gosenice obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča.
Po občinskih cestah je prepovedano voziti oziroma uporabljati vozila ali skupine vozil, ki sama ali skupaj s tovorom presegajo največjo dovoljeno osno obremenitev, predpisano za posamezne vrste vozil ali skupine vozil.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka na občinskih cestah vozila ali skupine vozil, sama ali skupaj s tovorom, ne smejo presegati omejenih osnih obremenitev, odrejenih s prometnim znakom.
Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom.
Z globo 4.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.
Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s tretjim, četrtim, petim ali šestim odstavkom tega člena.
Z globo 4.000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s tretjim, četrtim, petim ali šestim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 1.000 eurov.
Z globo 500 eurov se kaznuje voznik, ki ravna v nasprotju s sedmim odstavkom tega člena.
25. člen
(omejitve uporabe občinske ceste)
Če je občinska cesta v takem stanju,
– da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vrst vozil,
– da bi promet posameznih vrst vozil povzročil pospešeno propadanje te ceste,
ali
– če to terjajo utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej (npr. posebne razmere zaradi snega, poledice, odjuge, močnega vetra, burje, nenadne poškodbe ceste ali ovire na cesti), lahko občinska uprava z odločbo začasno, največ za dobo enega leta, prepove ali omeji uporabo ceste ali njenega dela (omejitev prometa posameznih vrst vozil, zmanjšanje dovoljene skupne mase, osne obremenitve ali dimenzij vozil, zmanjšanje dovoljene hitrosti vozil in drugi ukrepi).
Občinska uprava mora o ukrepih, ki jih utemeljujejo razlogi iz prve ali druge alinee prejšnjega odstavka obvestiti policijo in občinskega inšpektorja, pristojnega za ceste (v nadaljnjem besedilu: občinski inšpektor), najmanj sedem dni ter javnost po sredstvih javnega obveščanja najmanj tri dni pred njihovo označitvijo s prometno signalizacijo na občinski cesti.
Prepovedi in omejitve prometa, katerih trajanje je iz razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena, daljše od enega leta, določi župan.
26. člen
(začasne omejitve uporabe občinske ceste)
Če na občinski cesti ali njenem delu ni mogoč varen promet vozil zaradi zimskih razmer, močnega vetra, prometne in druge nesreče ter izrednega dogodka ali če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej, lahko občinska uprava začasno prepove uporabo občinske ceste za vse ali posamezne vrste vozil ali skupin vozil, oziroma dovoli vožnjo samo tistih vozil, ki so ustrezno opremljena. O prepovedi uporabe občinske ceste mora v roku ene ure po elektronski poti obvestiti pristojno policijsko upravo, občinsko redarstvo in občinskega inšpektorja ter javnost na krajevno običajen način.
Del ceste, na katerem velja omejitev uporabe, mora občinska uprava označiti s predpisano prometno signalizacijo.
Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek upravljavec ceste, če v predpisanem roku na predpisan način ne obvesti policije, občinskega redarstva in pristojnega inšpekcijskega organa za ceste o izvedbi zapore, odgovorna oseba upravljavca ceste pa z globo 500 eurov.
Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek upravljavec ceste, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba upravljavca ceste pa z globo 500 eurov.
27. člen
(obveznosti lastnikov zemljišč in objektov ob občinski cesti)
Lastniki zemljišč ob občinski cesti morajo dopustiti vse posege, ki so nujno potrebni za nemoteno uporabo javne ceste, zlasti:
– dostop do cestnih objektov zaradi njihovega vzdrževanja;
– gradnjo objektov in naprav za odvodnjavanje cestišča in cestnega telesa;
– postavitev prometne signalizacije in prometne opreme;
– izvedbo ukrepov in postavitev začasnih ali stalnih naprav za zaščito ceste in prometa na njej pred snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi;
– odlaganje snega na njihovo zemljišče, če se jim s tem ne povzroča škoda, če navedeni posegi, gradnja in postavitev objektov in naprav ni mogoča v okviru cestnega sveta.
Lastniki objektov ob občinski cesti morajo imeti na strehah le-teh, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg, pritrjene snegolove. Z objektov ob cesti morajo odstraniti ledene sveče pravočasno, tako da ne ogrozijo varnosti udeležencev v prometu.
Za izvedbo ukrepov iz prvega odstavka se lahko lastninska pravica na nepremičnini začasno ali trajno obremeni s služnostjo v javno korist.
Z globo 500 eurov se kaznuje lastnik zemljišča, ki ne dopusti posegov, določenih v prvem odstavku tega člena.
Z globo 200 eurov se kaznuje lastnik objekta, ki ne pritrdi snegolovov ali ne odstrani ledenih sveč, kot je določeno v drugem odstavku tega člena.
28. člen
(varovalni pas ob občinski cesti)
Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti na občinsko cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena.
Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste so dovoljeni le s soglasjem občinske uprave.
Občinska uprava izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.
Predlagatelj nameravanega posega v varovalni pas občinske ceste nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred vplivi ceste in prometa na njej.
Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta v smeri vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče ter znaša:
– pri lokalni cesti 5 metrov
– pri javni poti 3 metre
– pri občinskih kolesarskih poteh 2 metra.
Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki v varovalnem pasu občinske ceste brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem občinske uprave gradi ali rekonstruira stavbo ali objekte, ali v njem postavlja kakršnekoli druge objekte ali naprave, ter izvaja kakršnakoli dela na pripadajočih zemljiščih.
Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
29. člen
(opravljanje del v območju občinske ceste)
Za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, prekope, podkope, vrtanja in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih v območju občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja, je treba pridobiti soglasje občinske uprave, s katerim se določijo pogoji za opravljanje teh del.
Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki brez soglasja upravljavca javne ceste opravlja dela, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja.
Z globo 6.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 2.000 eurov.
30. člen
(omejitve izvajanja del zunaj varovalnega pasu občinske ceste)
Za izvajanje del zunaj varovalnega pasu javne ceste, ki bi lahko povzročila nestabilnost cestnega telesa, mora investitor pridobiti soglasje občinske uprave.
Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom.
Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
31. člen
(preglednost ob občinski cesti)
V območju nivojskega križišča občinskih cest, križišča občinske ceste z železniško progo (preglednostni prostor) ali v območju cestnih priključkov na občinsko cesto (pregledno polje) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno vzpostaviti kakršnekoli vegetacije ali postaviti objekte, naprave in druge predmete ter storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost cest, križišča ali priključka.
Zaradi zagotavljanja stanja iz prejšnjega odstavka, razen na individualnih priključkih, se lahko lastninska pravica začasno ali trajno obremeni s služnostjo v javno korist.
V primeru ustanovitve služnosti v javno korist lastniku služeče nepremičnine pripada odškodnina, ki obsega zmanjšano vrednost nepremičnine in dejansko škodo.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lastnik služeče nepremičnine ni upravičen do odškodnine, če je bila taka omejitev uporabe zemljišča predhodno določena v pisnem soglasju občine.
Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek lastnik oziroma imetnik pravice uporabe nepremičnine, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
32. člen
(priključki na občinsko cesto)
Priključki nekategoriziranih cest ter individualni priključki na občinske ceste se lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem občinske uprave. S soglasjem na podlagi predpisa, ki ureja cestne priključke na javne ceste, se določijo tehnični in drugi pogoji graditve in vzdrževanja priključka ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo.
Občinska uprava izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če ugotovi, da to ne bo imelo škodljivih posledic za zmogljivost ceste in varnost prometa na njej.
Pri gradnji ali rekonstrukciji občinskih cest ter objektov in naprav ob njih je treba ureditev priključkov predvideti v projektni dokumentaciji za te gradnje.
Stroške graditve ali rekonstrukcije priključka na občinsko cesto, vključno s postavitvijo potrebne prometne signalizacije, krije njegov investitor.
Priključek do meje cestnega sveta s pripadajočo prometno signalizacijo je sestavni del ceste.
Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
33. člen
(obvezna rekonstrukcija priključka)
Če priključek na občinsko cesto zaradi povečanega prometa ali uporabe za drugačen promet, kot je bil upoštevan ob izdaji soglasja za njegovo ureditev, ni več ustrezen, lahko občinska uprava z upravno odločbo zahteva njegovo prilagoditev spremenjenim razmeram. Stroške preureditve priključka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.
34. člen
(ukinitev priključka)
Občinska uprava lahko ukine priključek na občinsko cesto v soglasju z lastnikom priključka oziroma imetnikom pravice uporabe.
Ne glede na določbe prejšnje alineje, lahko občinska uprava ukine priključek na občinsko cesto, če se priključek nahaja na območju, kjer se mora izvesti ukrep za varstvo občinske ceste in zavarovanje prometa na njej ali če to zahteva sprememba prometne ureditve na občinski cesti. Stroške nadomestitve priključka nosi občina.
Občinski inšpektor lahko zahteva ustrezno ureditev priključka na občinsko cesto, odredi prepoved uporabe priključka ali njegovo ukinitev, če ta ni vzdrževan v skladu s pogoji iz soglasja iz 32. člena ali je zgrajen brez soglasja ali če ta ni preurejen v skladu z odločbo iz 33. člena tega odloka.
Stroške za izvedbo ukrepa iz prejšnjega odstavka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.
35. člen
(avtobusna postajališča)
Avtobusna postajališča na občinskih cestah morajo biti zunaj vozišča.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko v primeru, da prostorske ali druge tehnične zahteve ne omogočajo gradnje avtobusnega postajališča izven vozišča, avtobusno postajališče vzpostavi na vozišču.
Za vzpostavitev avtobusnega postajališča na vozišču mora biti pridobljeno strokovno mnenje komisije.
Komisijo iz prejšnjega odstavka sestavljajo predstavnik občinske uprave, policije in občinski inšpektor. Komisijo imenuje župan.
Vzpostavljeno avtobusno postajališče izven vozišča postane del občinske ceste.
36. člen
(gradnja in vzdrževanje gospodarske javne infrastrukture v območju občinske ceste)
Objekte in naprave gospodarske javne infrastrukture (telefonski, telegrafski in drugi kabelski vodi, nizkonapetostni električni oziroma napajalni vodi, kanalizacija, vodovodi, toplovodi ter druge podobne naprave, katerih investitor ni Občina Rogaška Slatina) je dovoljeno v območju občinske ceste graditi in vzdrževati le s soglasjem občinske uprave.
V soglasju za izvedbo del iz prejšnjega odstavka se določijo način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh del.
Soglasje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če so s poškodbami naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, neposredno ogroženi varen promet oziroma življenja in zdravje občanov ali bi lahko nastala večja gospodarska škoda. Upravljavec naprav in napeljav mora takoj odstraniti neposredno nevarnost in o tem obvestiti občinsko upravo. Upravljalec naprav in napeljav mora čim hitreje odstraniti poškodbe na njih, vzpostaviti cesto v prvotno stanje in o končanih delih obvestiti občinsko upravo.
Če se mora zaradi del iz prejšnjega odstavka občinsko cesto delno ali popolno zapreti za promet ali na njej omejiti promet posameznih vrst vozil, mora upravljalec naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, o omejitvi prometa in o njenem prenehanju takoj obvestiti policijo.
Občinska uprava lahko zahteva od upravljalca vodov in naprav, da jih preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno zaradi obnavljanja ali rekonstrukcije občinske ceste ali izvedbe ukrepov za zavarovanje te ceste in prometa na njej. Stroške prestavitve ali preureditve vodov in naprav krije njihov upravljalec, razen če to ni v nasprotju s pogoji iz soglasja za njihovo napeljavo oziroma postavitev.
Občinska uprava lahko odkloni izdajo soglasja iz prvega odstavka tega člena, če bi vodi in naprave ogrožale občinsko cesto ali promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali morebitno rekonstrukcijo te ceste.
Določila tega člena se smiselno uporabljajo tudi za gradnjo in vzdrževanje individualne komunalne infrastrukture.
Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem občinske uprave v območju občinske ceste ali njenega varovalnega pasu postavi oziroma napelje telefonske, telegrafske in drugi kabelske vode, nizkonapetostne električne oziroma napajalne vode, kanalizacijo, vodovod, toplovod ter druge podobne naprave.
Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
37. člen
(izredni prevoz po občinski cesti)
Izredni prevoz je prevoz z vozilom ali skupino vozil, ki samo ali skupaj z nedeljivim tovorom presega s predpisi dovoljeno skupno maso, osne obremenitve ali mere (širina, dolžina, višina). Izredni prevoz je tudi prevoz, pri katerem je vozilo samo ali skupaj s tovorom v mejah s predpisom dovoljene skupne mase, osnih obremenitev ali mer, vendar pa presega omejitev katerega koli od teh elementov, ki je odrejena na cesti ali njenem delu.
Izredni prevoz se lahko opravi na podlagi dovoljenja za izredni prevoz, ki se izda, če občinska uprava ugotovi, da vozila ali tovora od izvora do cilja ni mogoče prepeljati po železnici ali z drugimi prometnimi sredstvi ali če predlagatelj izrednega prevoza dokaže, da bi prevoz s temi prometnimi sredstvi povzročil večje skupne stroške prevoza v primerjavi s stroški dodatnih ukrepov za usposobitev prevozne poti za prevoz po občinski cesti.
Dovoljenje za izredni prevoz, ki poteka samo po občinskih cestah, izda občinska uprava v 15 dneh po vložitvi popolne zahteve. V njem se določijo način in pogoji prevoza ter višina povračila za izredni prevoz. O izdanih dovoljenjih obvesti policijo in občinskega redarja.
Dovoljenje iz prejšnjega odstavka ni potrebno za izredne prevoze, ki se morajo opraviti takoj zaradi vzpostavitve prevoznosti občinskih cest v zimskem času, intervencije ob naravnih in drugih nesrečah ali ob izrednih razmerah, zaradi obrambnih potreb, pri vleki pokvarjenega ali poškodovanega avtobusa ali tovornega vozila, ustavljenega na vozišču, vendar le do najbližjega kraja, kjer se lahko to vozilo izloči iz prometa. Izvajalec prevoza mora pred začetkom izrednega prevoza z občinsko upravo uskladiti potek izrednega prevoza in o tem obvestiti policijo.
38. člen
(prekomerna prometna obremenitev občinske ceste s tovornimi vozili)
Prekomerna prometna obremenitev občinske ceste s tovornimi vozili je začasno ali trajno povečanje prometa tovornih vozil na določeni izvorno ciljni relaciji, ki poteka po odseku občinske ceste in je posledica izvajanja večjih investicijskih projektov ali izkoriščanja in gospodarjenja z naravnimi surovinami.
Pri prekomerni prometni obremenitvi občinske ceste iz prejšnjega odstavka mora povzročitelj nositi sorazmeren del stroškov investicijskega vzdrževanja javne ceste, katerega vzrok je povečana obremenitev s tovornimi vozili in pri povprečnem obsegu in strukturi cestnega prometa ne bi bilo potrebno.
Pričakovano povečanje prometne obremenitve javne ceste s tovornimi vozili ugotavlja občinska uprava, v sodelovanju z občinskim redarjem in inšpektorjem:
– v postopku izdaje smernic in mnenja k prostorskemu aktu,
– v postopku izdaje dovoljenj za gradnjo, ki bo vir povečane prometne obremenitve javne ceste s tovornimi vozili, ali
– neposredno s štetjem, če je prometna obremenitev javne ceste že nastala, občinska uprava pa s strani povzročitelja obremenitve predhodno ni bila seznanjena z gradnjo objekta ali drugim posegom.
Prekomerna prometna obremenitev se lahko začne izvajati po sklenitvi pogodbe med občino in investitorjem objekta oziroma nosilcem rudarske ali vodne pravice, s katero so opredeljene vse medsebojne obveznosti v zvezi z rekonstrukcijo javne ceste po prenehanju obremenitve, kakor tudi obveznosti v zvezi s povečanim rednim vzdrževanjem ceste v času trajanja povečane obremenitve.
39. člen
(zapora ceste zaradi del ali prireditev na občinski cesti)
Dela na občinski cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet na tej cesti in jo je zaradi tega treba delno ali popolno zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem občinske uprave.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka dovoljenje za delno ali popolno zaporo ceste ni potrebno za redno vzdrževanje cest ter za opravljanje tistih vzdrževalnih del na cesti, za katera je izvedba zapore ceste urejena v pogodbi o oddaji teh del.
Dovoljenje za zaporo občinske ceste je treba pridobiti tudi za športne in druge prireditve na njej.
Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste izda občinska uprava. Dovoljenju mora biti priložena od občinske uprave potrjena tipska shema začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste.
O delnih ali popolnih zaporah občinske ceste zaradi izvajanja vzdrževalnih del, za katere na podlagi drugega odstavka tega člena ni potrebno pridobiti dovoljenja, mora izvajalec teh del najmanj tri dni pred začetkom njihovega izvajanja obvestiti policijo, občinsko redarstvo in občinskega inšpektorja. Obvestilu mora biti priložena od občinske uprave potrjena tipska shema začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste. O izvajanju vzdrževalnih del na določenem cestnem odseku, ki bi lahko vplivala na njihovo varnost, občinska uprava obvesti javnost na krajevno običajen način.
Vloga za zaporo občinske ceste mora biti vložena najmanj 15 dni pred predlaganim rokom zapore ceste in mora vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga delna ali popolna zapore ceste, o načinu in času trajanja njihove izvedbe ter tipsko shemo začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore ceste. Občinska uprava lahko spremeni čas in trajanje zapore ceste, zlasti če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami ceste.
Določba prejšnjega odstavka o vsebini vloge za zaporo občinske ceste zaradi del na cesti se smiselno uporablja tudi za športne in druge prireditve na občinski cesti.
Z dovoljenjem za zaporo občinske ceste se določijo pogoji za izvedbo zapore ceste, odgovorno osebo za postavitev zapore, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste in čas njenega trajanja.
Zaporo postavi strokovno usposobljena pravna oseba ali izvajalec vzdrževanja občinske ceste, na predlog in stroške predlagatelja zapore, ki mora o njeni izvedbi obvestiti policijo, občinsko redarstvo in občinskega inšpektorja najmanj tri dni pred spremembo ter javnost na krajevno običajen način.
Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste, potrebno zaradi opravljanja del na cesti ali športne ali druge prireditve na cesti, brez dovoljenja, v nasprotju s pogoji dovoljenja ali preseže v dovoljenju določeni čas njenega trajanja.
Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek strokovno usposobljena pravna oseba ali izvajalec vzdrževanja občinske ceste, če delno ali popolno zaporo občinske ceste izvede brez dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem, ali v predpisanem roku na predpisan način ne obvesti policije, občinskega redarstva in občinskega inšpektorja o izvedbi zapore, odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
VI. PROMETNA UREDITEV
40. člen
(prometna ureditev na občinskih cestah)
Za varen in nemoten potek prometa na občinskih cestah v Občini Rogaška Slatina je odgovorna Občina Rogaška Slatina.
Prometno ureditev na občinskih cestah določi pristojni organ Občine Rogaška Slatina. Pri zahtevnejših prometnih ureditvah je sestavni del posamičnega konkretnega upravnega akta s strani občinskega sveta potrjen elaborat prometne ureditve.
Prometna ureditev obsega:
– določitev uporabe ceste ali dela ceste za določene vrste vozil oziroma uporabnikov (cesta, rezervirana za motorna vozila, kolesarska pot ali steza, steza za pešce, steza za pešce in kolesarje, steza za jezdece) in mej naselij;
– določitev prednostnih smeri in sistem ter način vodenja prometa;
– določitev omejitev uporabe ceste ali njenega dela glede na vrsto prometa;
– določitev omejitev hitrosti vozil;
– ureditev kolesarskega prometa in določitev lokalnih kolesarskih povezav;
– ureditev parkiranja in ustavljanja vozil;
– določitev območij umirjenega prometa, območij omejene hitrosti in območij za pešce in prehodov za pešce;
– določitev ukrepov za umirjanje prometa za varnost otrok, pešcev in kolesarjev, zlasti v bližini vzgojno varstvenih, izobraževalnih in zdravstvenih ustanov, igrišč, stanovanjskih naselij in drugih območij, kjer se ti udeleženci cestnega prometa pojavljajo v večjem številu;
– določitev drugih prepovedi, obveznosti ali omejitev udeležencem prometa.
Omejitev največje dovoljene hitrosti vozil na cesti izven naselja ne sme biti manjša od 50 km/h, razen če to zahtevajo utemeljeni razlogi za varnost ceste in prometa na njej.
Prometna ureditev iz tretjega odstavka tega člena mora biti označena s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo.
41. člen
(prometna signalizacija in prometna oprema na občinskih cestah)
O postavitvi, zamenjavi, dopolnitvi ali odstranitvi prometne signalizacije na občinskih cestah odloča občinska uprava.
Na občinski cesti se sme postavljati turistična in druga obvestilna signalizacija, samo v skladu s predpisi o prometni signalizaciji. O postavitvi turistične in druge obvestilne signalizacije odloča občinska uprava, ki ima pravico do povrnitve stroškov za postavitev signalizacije, njeno vzdrževanje in odstranitev.
Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki brez soglasja postavi turistično in drugo obvestilno signalizacijo v območju občinske ceste ali jo postavi v nasprotju s pogoji iz soglasja.
Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
42. člen
(obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti)
Postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje v območju občinskih cest je dovoljeno le s soglasjem občinske uprave.
Objekti za obveščanje in oglaševanje se v območju cestnega sveta in varovanega pasu občinskih cest v naselju lahko postavljajo le izven preglednega polja, pregledne berme, preglednostnega prostora in območja vzdolž vozišča ceste, predpisanega za postavitev prometne signalizacije.
Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki brez soglasja postavi objekt za obveščanje in oglaševanje v območju občinske ceste ali ga postavi v nasprotju s pogoji iz soglasja.
Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
43. člen
(obveščanje o spremembi prometne ureditve na cesti)
O vsaki načrtovani spremembi prometne ureditve na občinski cesti ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, mora občinska uprava oziroma lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec nekategorizirane ceste, ki se uporablja za javni cestni promet, obvestiti policijo, občinskega inšpektorja in v primeru poteka ceste skozi naselje tudi pristojno občinsko redarstvo najmanj pet dni pred spremembo.
Z globo 1.000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opusti obveščanje, predpisano v prejšnjem odstavku, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 eurov.
44. člen
(pritožbeni organ)
Zoper soglasja, dovoljenja in odločbe, ki jih po določbah tega odloka izdaja občinska uprava, je dovoljena pritožba na župana.
VII. INŠPEKCIJSKO IN REDARSKO NADZORSTVO OBČINSKIH CEST
45. člen
(opravljanje inšpekcijskega in redarskega nadzorstva)
Inšpekcijski in redarski nadzor nad izvajanjem določb tega od­loka in določb predpisov o cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste, izvaja Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Rogaška Slatina, Rogatec in Podčetrtek.
46. člen
(pooblastila občinskega redarstva)
Nadzor nad določbami 24. in 37. člena tega odloka izvaja na občinskih cestah, nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, in državnih cestah v naseljih občinski redar.
Občinski redar ob ugotovitvi pomanjkljivosti, ki neposredno ogrožajo varnost občinske ceste ali državne ceste v naselju, ter promet na javni ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, izvede začasne ukrepe, s katerimi se prepreči ogrožanje udeležencev v prometu, in o tem obvesti občinsko upravo in občinskega inšpektorja.
Občinski redar sme odrediti odstranitev predmetov, objektov, drugih naprav ali ovir s ceste, če: slepijo udeležence v prometu, zmanjšujejo preglednost ceste, zmanjšujejo vidnost prometne signalizacije ali prometne opreme na cesti, zavajajo udeležence v prometu, ovirajo udeležence v prometu ali zmanjšujejo pretočnost prometa, odvračajo pozornost voznikov.
Občinski redar sme iz razlogov varnosti ceste in prometa na njej odrediti, da se prepove promet na nekategorizirani cesti, ki ne izpolnjuje pogojev iz 4. člena tega odloka. Prepoved prometa mora njen lastnik oziroma upravljavec označiti s predpisano prometno signalizacijo in traja do odprave razlogov za prepoved.
Občinski redar izvaja nadzor nad opravljanjem izrednih prevozov v prometu.
Občinski redar prepove nadaljnjo vožnjo in izloči iz prometa motorno ali priklopno vozilo:
– katerega voznik ne omogoči ali ne sodeluje pri pregledu vozila, naprav, opreme ali tovora ali tehtanju vozila;
– ki je obremenjeno nad največjo dovoljeno maso, skupno maso ali osno obremenitvijo po določilih proizvajalca vozila;
– ki samo ali skupaj s tovorom prekoračuje predpisane mere (širina, dolžina, višina) ali dovoljeno osno obremenitev ali dovoljeno skupno maso, pa zanj ni bilo izdano dovoljenje za izredni prevoz ali ne izpolnjuje posebnih pogojev, določenih v dovoljenju za izredni prevoz;
– ki vozi po cesti, po kateri je vožnja tovrstnih vozil prepovedana;
– s katerega odpada zemlja ali blato, ki onesnažuje vozišče;
– ki vozi po cesti s takšnimi naležnimi ploskvami koles, ki so ali bi lahko poškodovale vozišče;
– katerega največja dovoljena masa presega dovoljeno.
47. člen
(inšpekcijski ukrepi)
Občinski inšpektor z opozorilom, če oceni, da je to zadosten ukrep, ali z odločbo:
1. odredi, da se v roku, ki ga določi, odpravijo nepravilnosti, ki jih ugotovi v zvezi:
– z vzdrževalnimi deli na cestah v nasprotju z zakonom ali predpisi, ki urejajo ceste;
– s postavitvijo in vzdrževanjem prometne signalizacije in prometne opreme ter naprav in ukrepov za umirjanje cestnega prometa v nasprotju s prometno ureditvijo oziroma predpisi, ki urejajo ceste;
– s postavitvijo in vzdrževanjem zapore ceste v nasprotju z dovoljenjem oziroma predpisi, ki urejajo ceste;
– s priključki na občinske ceste, ki se gradijo, rekonstruirajo, ali so zgrajeni v nasprotju s soglasjem, oziroma niso vzdrževani skladno s soglasjem oziroma s predpisi, ki urejajo ceste;
– z gradnjo in rekonstrukcijo stavb in objektov, postavljanjem kakršnih koli drugih objektov in naprav ter izvajanjem kakršnihkoli del na pripadajočih zemljiščih v varovalnem pasu javne ceste v nasprotju s soglasjem;
– z gradnjo gospodarske javne infrastrukture oziroma drugimi posegi v območju občinske ceste brez soglasja ali če niso izpolnjeni pogoji izdanega soglasja;
– z rekonstrukcijo ceste v nasprotju s predpisi, ki urejajo ceste;
– s poljem preglednosti ceste v nasprotju z zakonom in predpisi, ki urejajo ceste;
2. odredi, da se do pridobitve soglasja ali do izpolnitve pogojev iz izdanega soglasja ustavi:
– gradnja oziroma rekonstrukcija priključkov na občinske ceste brez soglasja;
– gradnja gospodarske javne infrastrukture oziroma drugi posegi v območju občinske ceste brez soglasja;
– gradnja ali rekonstrukcija stavb in objektov, postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav ter izvajanje kakršnihkoli del na pripadajočih zemljiščih v varovalnem pasu ali zunaj varovalnega pasu občinske ceste brez soglasja;
3. odredi, da se do odprave ugotovljenih nepravilnosti ustavi rekonstrukcija cest, če se ne odpravijo ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil;
4. prepove uporabo priključka na občinsko cesto:
– ki je zgrajen brez soglasja;
– ki je zgrajen v nasprotju s pogoji izdanega soglasja in niso odpravljene ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil;
– ki ni vzdrževan v skladu s pogoji izdanega soglasja oziroma v skladu s predpisi, ki urejajo ceste, in niso odpravljene ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil;
5. prepove uporabo ceste, ki je izročena v uporabo brez dovoljenja župana na podlagi 18. člena Zakona o cestah;
6. odredi odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje, ki je v območju občinske ceste postavljen brez soglasja ali v nasprotju s pogoji iz izdanega soglasja ali se uporablja v nasprotju s pogoji iz izdanega soglasja;
7. odredi odstranitev ovir s cestnega sveta, ki ovirajo varno uporabo ceste;
8. odredi vzpostavitev prejšnjega stanja ali drugačno sanacijo ceste, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, po drugi osebi, na stroške povzročitelja.
Občinski inšpektor mora o svojih ugotovitvah iz 2. točke prejšnjega odstavka brez odlašanja obvestiti pristojnega gradbenega inšpektorja.
Občinski inšpektor mora obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih.
48. člen
(pogoji za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva)
Za občinskega inšpektorja, pristojnega za ceste, je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor:
– predpisano izobrazbo v skladu z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev,
– ustrezne delovne izkušnje, določene s predpisi, ki urejajo notranjo organizacijo in sistemizacijo v organih državne uprave, in
– strokovni izpit za inšpektorja.
Izjemoma se za inšpektorja ob sklenitvi delovnega razmerja lahko imenuje oseba, ki nima strokovnega izpita za inšpektorja, vendar mora ta izpit opraviti najkasneje v enem letu od dneva imenovanja za inšpektorja.
49. člen
(vodenje inšpekcijskega postopka)
Vodenje inšpekcijskega postopka, izrekanje ukrepov in vročanje inšpekcijskih odločb se izvede po določbah zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor.
V primeru nujnih ukrepov v javnem interesu se za kraj vročanja in mesto, na katerem se pusti obvestilo o poskusu vročanja, šteje tudi gradbišče, objekt oziroma kraj izvajanja del, v zvezi s katerim se vodi postopek.
Zoper odločbo občinskega inšpektorja je dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva njene vročitve. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
50. člen
(prisilna izvršba inšpekcijskih ukrepov)
Prisilna izvršba inšpekcijskih ukrepov, izdanih v skladu z določbami tega Zakona o cestah in tega odloka, se opravlja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
VIII. KONČNI DOLOČBI
51. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 69/99, 52/05, 42/07).
52. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0320-002/2014
Rogaška Slatina, dne 26. februarja 2014
Župan
Občine Rogaška Slatina
mag. Branko Kidrič l.r.