Uradni list

Številka 24
Uradni list RS, št. 24/2014 z dne 4. 4. 2014
Uradni list

Uradni list RS, št. 24/2014 z dne 4. 4. 2014

Kazalo

943. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu severovzhodnega dela naselja Šempeter, stran 2796.

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09 – ZPNačrt-A, 57/12 – ZPNačrt-B, 109/12 – ZPNačrt-C, 70/08 – ZVO-1B, 80/10 – ZUPUDPP, 57/12 – ZUPUDPP-A, 43/11 – ZKZ-C) ter 20. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 29/13) je Občinski svet Občine Žalec na 25. redni seji dne 20. marca 2014 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu severovzhodnega dela naselja Šempeter
I. UVODNI DOLOČBI
1. člen
(splošno)
(1) S tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt severovzhodnega dela naselja Šempeter«, v nadaljevanju: OPPN.
(2) OPPN je izdelal URBIS, Urbanizem, arhitektura, projektiranje in storitve d.o.o., Jezdarska ul. 3, 2000 Maribor, pod številko projekta 2009/OPPN-023.
2. člen
(vsebina odloka)
(1) Ta odlok določa opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN, opis prostorskih ureditev izven območja OPPN, območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(2) Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi grafični del in priloge.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE Z OBČINSKIM PODROBNIM PROSTORSKIM NAČRTOM
3. člen
(načrtovane prostorske ureditve)
(1) Z OPPN se načrtujejo ureditve povezane gradnjo nove poslovno-stanovanjske soseske v naselju Šempeter v Savinjski dolini.
(2) Predvidene ureditve obsegajo:
– rušitev obstoječih objektov skladno s tem odlokom,
– gradnjo večstanovanjskih stavb s poslovno dejavnostjo ob regionalni cesti RII-447 (Ločica–Šempeter–Žalec),
– gradnjo večstanovanjskih stavb,
– gradnjo drugih stanovanjskih stavb s spremljajočimi dejavnostmi,
– prenovo stanovanjske stavbe – hiše nekdanjega Lenkovega posestva (Rimska cesta 32),
– rekonstrukcijo gospodarskega objekta – sušilnice,
– vzpostavitev odprtih površin (pešpoti, parkirišč, ekoloških otokov in zelenih površin),
– gradnjo notranje prometne infrastrukture ter
– gradnjo potrebne energetske, komunalne in komunikacijske infrastrukture.
III. OPIS PROSTORSKIH UREDITEV, KI SE NAČRTUJEJO IZVEN OBMOČJA OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
4. člen
(posegi in ureditve izven območja OPPN)
(1) Izven območja OPPN se načrtujejo posegi in ureditve, povezani z gradnjo nove poslovno-stanovanjske soseske v naselju Šempeter v Savinjski dolini, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture.
(2) Predvidene ureditve obsegajo:
– rezervacijo prostora za gradnjo dostopne ceste »2« in rekonstrukcijo dela regionalne ceste RII-447 (Ločica–Šempeter–Žalec) vključno z ureditvijo štirikrakega križišča,
– rekonstrukcijo dostopne ceste »1«,
– rekonstrukcijo dela ceste ob železniški progi Celje–Velenje (bivšo lokalno cesto) v min. širini asfaltiranega vozišča 2 x 3,0 m vse do lokalne ceste LC490412, vključno z izvedbo ustreznega priključka nanjo,
– rezervacijo prostora za gradnjo dostopne ceste »3« ter
– prestavitev električnega SN kablovoda.
IV. OBMOČJE OPPN
5. člen
(območje OPPN)
(1) Območje OPPN obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih se izvedejo trajni objekti, prometne, energetske, komunalne in druge ureditve, spremljajoči objekti, ki jih zahteva gradnja nove poslovno-stanovanjske soseske v naselju Šempeter.
(2) Območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, in so priložene prikazu območja OPPN z načrtom parcelacije.
(3) Območje OPPN načrtovane prostorske ureditve skladno z geodetskim načrtom obsega parcele oziroma dele parcel v katastrski občini:
– k.o. Šempeter v Savinjski dolini (995): *70, *310, *311, 363/2 – del, 368/2, 372/1, 372/2, 372/3, 372/4, 372/5, 372/6, 372/7, 372/8, 372/9, 372/10, 372/11, 372/12, 372/13, 372/14, 372/15, 372/16, 372/17, 372/18, 377, 378/4, 378/5, 378/6, 1121/2 – del, 1135 – del in 1136 – del.
(4) Območja izven meje OPPN, kjer so načrtovane ureditve gospodarske javne infrastrukture, obsegajo parcele oziroma dele parcel v katastrski občini:
– k.o. Šempeter v Savinjski dolini (995): *310, 363/2 – del, 741/1 – del in 1121/2 – del za rezervacijo in gradnjo dostopne ceste »2« in rekonstrukcijo dela regionalne ceste RII-447 (Ločica–Šempeter–Žalec),
– k.o. Šempeter v Savinjski dolini (995): 365/2 – del, 1134/2 – del in 1135– del za rekonstrukcijo dostopne ceste »1« in ceste ob železniški progi Celje–Velenje (bivšo lokalno cesto) vse do lokalne ceste LC490412, vključno z izvedbo ustreznega priključka nanjo,
– k.o. Šempeter v Savinjski dolini (995): 380 – del, 382/2 – del, 383/1 – del, 385 – del, 387/1 – del, 389/3 – del, 392/2 – del, 392/4 – del, 1138 – del in 1139/3 – del za rezervacijo in gradnjo dostopne ceste »3« ter
– k.o. Šempeter v Savinjski dolini (995): 242/1 – del, 242/2 – del, 248/1 – del, 250/2 – del, 358 – del, 359 – del, 360/1 – del, 360/2 – del, 361/1 – del, 361/2 – del, 362/1 – del, 370 – del, 380 – del, 382/2 – del, 384 – del, 385 – del, 390 – del, 391 – del, 397 – del, 398/1 – del, 398/2 – del, 1128 – del, 1136 – del, 1138 – del in 1139/1 – del za prestavitev električnega SN kablovoda.
(5) Velikost območja OPPN je cca 2,0 ha.
V. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR
6. člen
(umestitev načrtovane ureditve v prostor)
(1) Območje OPPN leži ob severovzhodnem robu naselja Šempeter v Savinjski dolini. Na severni in vzhodni strani ga omejujejo obstoječe kmetijske površine – najboljša kmetijska zemljišča in železniška proga, ki povezuje Celje z Velenjem. Na južni strani se nahaja regionalna cestna povezava RII-447 (Ločica–Šempeter–Žalec), zahodno od območja OPPN pa delno pozidana stavbna zemljišča severnega dela naselja Šempeter.
(2) Območje OPPN leži znotraj območja naselbinske dediščine Šempeter v Savinjski dolini – Vaško jedro (EŠD 27101). Obstoječe stanovanjske stavbe in gospodarski objekti so v zelo slabem gradbenem stanju in so predvideni za rušitev. V osrednjem delu ob regionalni cestni povezavi RII-447 (Ločica–Šempeter–Žalec) se nahaja objekt profane stavbne dediščine Šempeter v Savinjski dolini – Hiša Rimska 32 (EŠD 24337) s pripadajočim vrtom, ki ima veliko likovno-arhitekturno vrednost in se ohrani. Južni del območja pa meji na območje arheološke dediščine Šempeter v Savinjski dolini – Antična nekropola (EŠD 1053), ki predstavlja spomenik državnega pomena.
7. člen
(opis prostorskih ureditev)
(1) V območju OPPN je predvidena manjša poslovno-­stanovanjska soseska z osemnajstimi (18) večstanovanjskimi stavbami, ki jih razdelimo v sklope:
– sklop stavb A, B, C in D v jugozahodnem delu ob regionalni cesti RII-447 (Ločica–Šempeter–Žalec),
– sklop stavbe E – Hiša Rimska 32 (EŠD 24337) v jugovzhodnem delu ob regionalni cesti RII-447 (Ločica–Šempeter–Žalec),
– sklop stavb F, G in H v osrednjem zahodnem delu severno od ceste »B«,
– sklop stavb L, M, N in O v osrednjem vzhodnem delu južno od ceste »C«,
– sklop stavb I, J in K v severozahodnem delu ob cesti »D« in
– sklop stavb P, R, S in T v severovzhodnem delu severno od ceste »C«.
(2) Niz štirih (4) stavb – sklop stavb A, B, C in D, različno velikih tlorisnih gabaritov, je lociran ob regionalni cestni povezavi Ločica–Šempeter–Žalec v jugozahodnem delu. Niz skuša ohraniti tipološko značilnost poselitve v obliki obulične pozidave. Stavbe so namenjene bivanju s spremljajočo poslovno-trgovsko in gostinsko dejavnostjo v pritličju, delno tudi v nadstropju. V sklopu je predvidenih 12 stanovanj.
(3) Sklop stavbe E – Hiša Rimska 32 (EŠD 24337) predstavlja profano stavbno dediščino in je locirana v jugovzhodnem delu. Hiša nekdanjega Lenkovega posestva s pripadajočim vrtom in vrtnimi elementi, vključno z ograjo ob cesti in lipo severno od hiše, se mora ohraniti in obnoviti na podlagi kulturnovarstvenih pogojev. Prav tako se mora ohraniti njena prostorska dominanta, zato mora obcestni prostor, ob vhodu v naselje Šempeter, iz vzhodne smeri ostati nepozidan. V stavbi je predvidena poslovna dejavnost.
(4) V osrednjem zahodnem delu je severno od ceste »B« predviden niz treh (3) stavb – sklop stavb F, G in H podolgovatega tlorisa. Stavbe so namenjene izključno bivanju, v njih je načrtovanih 33 stanovanj.
(5) V osrednjem vzhodnem delu je južno od ceste »C« predviden niz štirih (4) stavb – sklop stavb L, M, N in O. Stavbe L, M in N so večjega podolgovatega tlorisa, stavba O pa manjšega. Stavbe L, M in N so namenjene izključno bivanju, v njih je načrtovanih 33 stanovanj. Zaradi lege stavbe O, na skrajnem vzhodnem robu območja, je v njej poleg stanovanj predvidena dejavnost za športne, rekreativne, kulturne, izobraževalne, gostinske in podobne namene, kjer bi se prebivalci nove soseske zadrževali v prostem času. Možna je tudi umestitev otroškega vrtca, če se zanjo izkaže potreba.
(6) Sklop stavb I, J in K v severozahodnem delu ob cesti »D« je namenjen bivanju. Stavbe so različnega podolgovatega tlorisa, v njih je načrtovanih 24 stanovanj. Stavbi I in J se nahajata v območju obstoječega gospodarskega objekta, ki ga je možno rekonstruirati tako, da z odvzemanjem vzhodnega in osrednjega dela konstrukcije nastaneta dve med seboj ločeni stavbi skladno z idejno zasnovo naselja in znotraj gradbenih mej oziroma območjem pozidave.
(7) Sklop stavb P, R, S in T v severovzhodnem delu severno od ceste »C« predstavlja niz štirih (4) zamaknjenih stavb manjšega podolgovatega tlorisnega gabarita. V sklopu je predvidenih 24 stanovanj. Stavbe so namenjene izključno bivanju.
(8) Stavbe (obulični niz) so razporejene tako, da ob regionalni cestni povezavi Ločica–Šempeter–Žalec ohranjajo tipično značilnost poselitve z dvokapnimi strehami in nizkimi višinskimi gabariti. Oblikovanje arhitekturne zunanjščine sloni na tradiciji stavbarstva v naselju. V preostalem območju so stavbe postavljene tako, da ohranjajo obstoječe pozidane strukture v naselju s podolgovatimi tlorisnimi gabariti, ki obenem tvorijo funkcionalne parcele – tipične podolgovate parcele. Dostop do stavb sklopa A, B, C, D in E je možen s severne strani preko dostopne ceste »1« in notranjih cest »A« in »B« ali notranje ceste »B« preko alternativnega dostopa ceste »2« in štirikrakega križišča na regionalno cesto RII-447 (Ločica–Šempeter–Žalec). Možen je tudi alternativni dostop preko podaljška dostopne ceste »3« do obstoječe lokalne ceste LC490412 (praviloma za stavbi I in J).
(9) Predvideni prostorski elementi odprtih površin, ki povezujejo nove večstanovanjske stavbe z objektom profane stavbne dediščine Šempeter v Savinjski dolini – Hiša Rimska 32 (EŠD 24337), so načrtovani kot:
– krajinska ureditev ob objektu profane stavbne dediščine v jugovzhodnem delu območja,
– linijski zeleni pasovi (drevoredi) ob vseh načrtovanih prometnicah s parkirnimi površinami znotraj območja,
– skupne zelene površine z otroškimi igrišči med stanovanjskimi stavbami in
– tlakovane pešpoti in ploščadi z navezavo na skupne zelene površine.
8. člen
(pogoji in usmeritve glede vrste dopustih dejavnosti, gradenj in drugih del ter objektov)
(1) Območje OPPN je v Občinskem prostorskem načrtu Občine Žalec opredeljeno kot stavbno zemljišče znotraj naselja Šempeter v Savinjski dolini z oznako enote urejanja prostora (EUP) ŠE-1/9 in opredeljeno podrobnejšo namensko rabo kot osrednje območje centralnih dejavnosti (CU). Med dopustnimi spremljajočimi dejavnostmi so:
– trgovina (G),
– gostinstvo (I),
– informacijske in komunikacijske dejavnosti (J),
– finančne in zavarovalniške dejavnosti (K),
– poslovanje z nepremičninami (L),
– strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (M),
– druge raznovrstne poslovne dejavnosti (N),
– izobraževanje (P),
– zdravstvo in socialno varstvo (Q),
– kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (R) in
– druge dejavnosti (S).
V sklopu stavb A, B, C in D so lahko umeščene vse dopustne spremljajoče dejavnosti. Sklop stavbe E ima predvidene in gostinske poslovne dejavnosti. V sklopu stavb F, G in H, sklopu stavb L, M, N in O, sklopu stavb I, J in K ter sklopu stavb P, R, S in T so predvidena samo stanovanja. Stavba O ima poleg možnosti umestitve stanovanj predvidene tudi dejavnosti za šport in rekreacijo, gostinstvo ter kulturne dejavnosti in izobraževanje (otroški vrtec).
(2) Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del, ki se dopuščajo po uresničitvi ureditev načrtovanih s tem OPPN:
– tekoča vzdrževalna in investicijska dela na objektih in napravah,
– odstranitev obstoječih objektov in rušitve stavb,
– adaptacija in rekonstrukcija objektov in naprav,
– gradnja novih objektov na mestu prej porušenih objektov v enakih (ali manjših) gabaritih in v okviru dopustnih dejavnosti določenih za posamezne sklope objektov,
– funkcionalne spremembe objektov za sodobnejše tehnologije,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
– urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,
– gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov,
– spremembe dejavnosti v okviru dopustnih dejavnosti,
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij,
– postavitev oglasnih panojev in zagotovitev razstavnih prostorov in
– postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov.
(3) Vrste dopustnih objektov, ki se dopuščajo skladno z veljavnimi predpisi ter v okviru določil tega odloka:
– Stanovanjske stavbe:
– večstanovanjske stavbe.
– Nestanovanjske stavbe in drugi gradbeno inženirski objekti:
– nezahtevni in enostavni objekti v okviru določil 11. člena tega odloka.
– Objekti transportne infrastrukture:
– ceste.
– Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi:
– lokalni cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in dostopovna komunikacijska omrežja.
– Drugi gradbeni inženirski objekti:
– objekti za šport, rekreacijo in prosti čas.
9. člen
(pogoji in usmeritve za obstoječe objekte)
(1) Vse obstoječe stanovanjske stavbe (razen stavbe E) in gospodarski objekti so predvideni za rušitev. Za vse obstoječe objekte, ki so predvideni za rušenje velja, da so do uresničitve načrtovanih ureditev s tem OPPN, na njih dopustna vzdrževalna dela.
(2) Stavba E – Hiša Rimska 32 (EŠD 24337) se ohrani in prenovi v okviru določil tega odloka.
(3) Gospodarski objekt (sušilnica) v severozahodnem delu območja se lahko v celoti poruši ali pa rekonstruira v okviru določil tega odloka.
10. člen
(pogoji in usmeritve za arhitekturno in urbanistično oblikovanje objektov)
(1) Sklop stavb A, B, C in D s stavbo E – Hiša Rimska 32 (EŠD 24337) ohranja tipično značilnost obulične pozidave naselja. Nove stavbe so etažnosti pritličje, nadstropje in mansarda (P+1+M) in ne presegajo višinske kote slemena obstoječih stavb ob regionalni cesti RII-447. Od obstoječe stavbe E so oddaljeni s spoštljivo distanco, kar ohranja njeno dominantno lego tudi z zahodne smeri naselja. Profana stavbna dediščina ohranja svojo podobo, pripadajoči vrt in vrtni elementi (vključno z ograjo ob cesti) se prenovijo. Dostopi do stavb in parkiranje so predvideni na severni strani.
(2) Preostali sklopi stavb so v prostor postavljeni tako, da ohranjajo obstoječe pozidane strukture v naselju (tipične podolgovate parcele), s podolgovatimi tlorisi in etažnosti pritličje, dve nadstropji in mansarda (P+2+M), brez kolenčnih zidov. Stavbe ne presegajo višinske kote slemena obstoječih stavb. Dostopi do stavb so predvideni z vseh strani. Parkiranje je predvideno ob vseh novih notranjih cestah.
(3) V grafičnem delu so podane idejne zasnove postavitve stanovanjskih stavb, natančna razporeditev, velikost in namembnost, se opredeli v projektni dokumentaciji, ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov. Postavitev stavb je omejena z gradbenimi linijami in mejami oziroma območjem pozidave, ki so v grafičnem delu prikazane z modro sklenjeno oziroma rdečo črtkano črto. Na dostopni strani so od ceste umaknjene minimalno 3,0 m, na strani s sosednjo stavbo pa minimalno 8,0 m.
(4) Strehe stavb so načrtovane kot simetrične dvokapnice. Krite morajo biti z opečno kritino. Gradnja kleti v območju OPPN ni dovoljena.
(5) Fasade bodo oblikovane in konstrukcijsko zasnovane v tradiciji stavbarstva naselja, vendar se lahko dopolnjujejo s sodobnimi arhitekturnimi detajli – kontaktne fasade, obešene fasade. Predvideni materiali so omet, steklo, les in drugi sodobni obložni materiali. Zaželena je poenotena uporaba materialov v barvni lestvici svetlih toplih zemeljskih in pastelnih barv.
11. člen
(pogoji in usmeritve za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov se lahko izvaja skladno z veljavnimi predpisi.
(2) Znotraj območja OPPN je dovoljena gradnja in ureditev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– Nezahtevni objekti:
– pomožni objekte v javni rabi,
– ograje,
– podporni zidovi,
– vodnjaki in vodometi,
– športno igrišče na prostem,
– vodna zajetja in objekti za akumulacijo vode in namakanje,
– objekt za oglaševanje.
– Enostavni objekti:
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (nadstrešek, senčnica, manjši zimski vrt, vetrolov),
– pomožni objekti v javni rabi,
– ograje,
– podporni zidovi,
– rezervoarji,
– vodnjaki in vodometi,
– priključki na objekte GJI in daljinskega ogrevanja,
– kolesarske poti in pešpoti,
– športno igrišče na prostem,
– vodna zajetja in objekti za akumulacijo vode in namakanje,
– objekt za oglaševanje,
– pomožni komunalni objekti,
– pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi nesrečami ter pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.
(3) Nezahtevni in enostavni objekti (razen ograj in podpornih zidov) naj bodo od parcelne meje s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 2,0 m. Ograje in podporni zidovi naj bodo od parcelne meje odmaknjeni minimalno 0,5 m. Na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo.
(4) Oblikovni elementi enostavnih in nezahtevnih objektov morajo biti načrtovani skladno osnovnemu objektu.
(5) Postavitev ograj v križiščih ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin. Ograje, tudi žive meje, ne smejo presegati maksimalne višine 1,80 m. Dovoljeno je ograditi gospodarsko javno infrastrukturo (TP, ZLF) in prenoviti ograjo ob obstoječi stavbi E – Hiša Rimska 32 (EŠD 24337).
(6) Postavitev urbane opreme ne sme onemogočati ali ovirati odvijanja prometa in ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Pod pojmom urbane opreme so v odloku opredeljene klopi, otroška in športna igrišča, nadstreški in parkirni sistemi za kolesa, koši in ograde za smeti, informacijske table, nabiralniki, transparenti, obešanke, skulpture, vodnjaki ipd.
12. člen
(pogoji in usmeritve za urejanje odprtih površin)
(1) Predvideni prostorski elementi odprtih površin, ki povezujejo nove večstanovanjske stavbe z objektom profane stavbne dediščine Šempeter v Savinjski dolini – Hiša Rimska 32 (EŠD 24337), so načrtovani kot:
– krajinska ureditev ob objektu profane stavbne dediščine v jugovzhodnem delu območja,
– linijski zeleni pasovi (drevoredi) ob vseh načrtovanih prometnicah s parkirnimi površinami znotraj območja,
– skupne zelene površine z otroškimi igrišči med stanovanjskimi stavbami in
– tlakovane pešpoti in ploščadi z navezavo na skupne zelene površine,
– ureditev ekoloških otokov (ZLF).
(2) Otroška igrišča so umeščena med stanovanjskimi stavbami v sklopu stavb F, G in H, sklopu stavb L, M, N in O ter sklopu stavb P, R, S in T. Igrišče je namenjeno igri manjših otrok, opremljeno z igrali in ograjeno.
(3) Ekološki otoki (ZLF) se predvidijo ob dostopnih cestah za posamezne sklope stavb.
(4) V sklopu urejanja odprtih površin je potrebno lokacije zastav, izveskov, informacijskih tabel ipd. predvideti tako, da njihova postavitev ne ovira preglednosti.
(5) Pri določitvi zasaditve grmovnic in dreves je potrebno zagotoviti preglednost v križiščih in vidnost prometnih znakov. Na predvidenih zelenih površinah se zagotovijo tratne ploskve, ki so členjene z avtohtono listopadno drevnino in grmovnicami.
(6) Ureditev odprtih površin izhaja iz funkcionalno-oblikovalske razporeditve stavb, ureditve parkirišč in dovoznih cest. Uredijo se tlakovane in asfaltirane površine, parkirišča, pešpoti oziroma pločniki, ki jih dopolnjujejo zelene površine, sestavljene z dreves, grmovnic in tratnih površin.
(7) Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi ceste ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir.
(8) Med stavbami so dostopne ceste, tlakovane in utrjene poti, namenjene intervenciji, dostavi (servisu) in komunalnim vozilom.
(9) Oblikovanje odprtega prostora naj upošteva vaški historično-urbanistični značaj naselja in naj bo fizično in vizualno povezano s širšo kulturno krajino. Pri ureditvi utrjenih površin naj se predvidi tlakovanje z naravnimi materiali (mačje glave, granitne kocke, kamnite plošče iz avtohtonih kamnov ali manjše betonske plošče), v kombinaciji z zelenicami in z zasaditvijo avtohtonega, listopadnega drevja.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
13. člen
(skupne določbe glede prometnega urejanja)
(1) Vse povozne in pohodne površine – ceste, pločniki, kolesarske poti, parkirne ter manipulativne površine morajo biti izvedene v protiprašni izvedbi. Opremljene morajo biti z javno razsvetljavo in z ustrezno rešenim odvodnjavanjem padavinskih voda ter dimenzionirane za prevoz s tovornimi vozili.
(2) Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjeni pešcem. Elementi ceste ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir.
(3) Kinematični elementi v križiščih in priključkih morajo zagotavljati prevoznost vsem vrstam vozil.
(4) Za celotno območje morajo biti predvideni ustrezni dostopni elementi brez arhitekturnih ovir za potrebe invalidnih oseb.
14. člen
(prometno omrežje)
(1) Prometno omrežje območja OPPN sestavljajo zunanje prometne ureditve, ki opredeljujejo dostop, in notranje prometne ureditve.
(2) Zunanje prometne ureditve obsegajo:
– gradnjo dostopne ceste »1«,
– gradnjo dostopne ceste »2« in priključka na regionalno cestno povezavo RII-447 (Ločica–Šempeter–Žalec),
– gradnjo dostopne ceste »3« in
– gradnjo dostopne ceste »4«.
(3) Dostopna cesta »1« je glavni dostop s severne smeri. Uredi se v profilu NPP 8,0 m (vozišče 2 x 3,0 m in robni pas 2 x 1,0 m) in sicer, od predvidene povezovalne ceste »A« do povezave na cesto ob železniški progi Celje–Velenje, ki se navezuje na lokalno cesto št. 490412 (Gotovlje–Podlog–Šempeter). Urediti je potrebno tudi del ceste ob železniški progi Celje–Velenje (bivšo lokalno cesto) v min. širini asfaltiranega vozišča 2 x 3,0 m vse do lokalne ceste LC490412, vključno s priključkom nanjo.
(4) Dostopna cesta »2« predstavlja novo povezovalno cesto na vzhodni strani območja s priključkom na regionalno cesto RII-447 (Ločica–Šempeter–Žalec). Priključek na regionalno cestno povezavo se izvede z vzpostavitvijo polnega štirikrakega kanaliziranega križišča in rekonstrukcijo dela regionalne ceste. Dostopna cesta »2« se izvede v profilu NPP 9,7 m (vozišče 2 x 3,25 m in pločnik 2 x 1,6 m) in je širšega značaja, omogoča tudi dostop do območja ob železniški progi Celje–Velenje. Izvedba ceste in priključka je predmet posebne dokumentacije. Dostopna cesta »2« s priključkom na regionalno cesto RII-447 je edina in prioritetna alternativa glavni dostopni cesti »1«. Z izvedbo dostopne ceste »2« je možno v celoti nadomestiti dostopno cesto »1«.
(5) Dostopna cesta »3« je alternativna povezava objektov (praviloma za objekta I in J) na lokalno cesto št. 490412 (Gotovlje–Podlog–Šempeter) v primeru, da objektoma ni omogočen dostop preko dostopnih cest »1« in »2«. Predvidi se kot rezervat v širini 10,0 m, natančneje v profilu NPP 9,2 m. Izvedba ceste je predmet posebne dokumentacije.
(6) Dostopna cesta »4« je alternativna začasna povezava in se lahko izvede samo kot začasen dostop do stavb I in J v primeru, da stavbama ni omogočen dostop preko dostopnih cest »1« ali »2« ali 3 in velja samo za čas do izvedbe dostopne ceste »1« ali »2« ali »3«. Izvedba dostopne ceste »4« je predmet posebne dokumentacije.
(7) Notranje prometne ureditve sestavljajo povezovalne ceste »A«, »B«, »C« in »D«. Izvedejo se v širini 6,0 m z obojestranskih pravokotnim parkiranjem. Med prometnimi površinami in stavbami se izvedejo tlakovane površine, ki so prednostno namenjene pešcem, vendar tudi dostavi in intervenciji. Kolesarji so vodeni v sklopu prometa z motornimi vozili. Celotno območje povezovalnih cest »A«, »B«, »C« in »D« znotraj območja OPPN je opredeljeno kot »območje umirjenega prometa«.
(8) V prometnem smislu predstavljajo prednostne smeri dostopne ceste »1«, »2« in »3«.
(9) Intervencija in dostava sta zagotovljeni preko načrtovanega prometnega omrežja. Po vzpostavitvi dostopne ceste »2« s priključkom na regionalno cestno povezavo RII-447 (Ločica–Šempeter–Žalec) je dostava do sklopa stavb A, B, C in D ter stavbe E dopustna samo preko notranje povezovalne ceste »B«.
(10) Izvedba dostopnih cest »2« in »3« se ureja s posebno dokumentacijo. Dostop »1« z rekonstrukcijo ceste »1« ter ceste ob železniški progi Celje–Velenje (bivše lokalne ceste) vse do lokalne ceste LC490412 vključno z izvedbo ustreznega priključka nanjo ali pa alternativni dostop »2« s cesto »2« in rekonstrukcijo regionalne ceste RII-447 (Ločica–Šempeter–Žalec) vključno z ureditvijo štirikrakega križišča morata biti zgrajena pred izdajo gradbenega dovoljenja za stavbe A, B, C, D, F, G, H, K, L, M, N, O, P, R, S in T ter predana v last in upravljanje Občini Žalec.
15. člen
(parkirne površine)
(1) Parkiranje je zagotovljeno ob vseh novih cestnih povezavah znotraj območja OPPN, na površinah namenjenih odstavi vozil, v obliki pravokotnega in vzporedno parkiranja. Dimenzija enega pravokotnega parkirnega mesta znaša 5,0 x 2,5 m, enega vzporednega pa 6,0 x 3,0 m.
(2) Število parkirnih mest je izračunano po kriteriju za določitev minimalnega števila parkirnih mest z 1,5 PM/stanovanjsko enoto +10 % za obiskovalce pri večstanovanjskih stavbah in 1 PM/30 m2 poslovnih površin. V območju je zagotovljenih 217 PM, ki so razporejena glede na sklope večstanovanjskih stavb (zaključenih kompleksov stavb).
(3) Parkirna mesta za funkcionalno ovirane osebe se določijo glede na dejavnosti ob cestni povezavi »B« in stavbi O.
(4) Natančno število parkirnih mest se določi v projektni dokumentaciji glede na dejansko število stanovanjskih enot in površin poslovnih prostorov.
16. člen
(pešci in kolesarji)
(1) Pešci so vodeni ločeno od prometa z motornimi vozili po celotnem območju OPPN, v sklopu eno- in dvostranskih pločnikov ob vseh novih cestnih povezavah ter tlakovanih poti in ploščadi med stavbami.
(2) Kolesarji so vodeni v sklopu prometa z motornimi vozili po celotnem območju OPPN, razen ob regionalni cestni povezavi RII-447 (Ločica–Šempeter–Žalec), kjer je predvidena kolesarska steza.
(3) Dograditev obstoječega pločnika v širini, ki omogoča tudi kolesarski promet, ob regionalni cestni povezavi RII-447 (Ločica–Šempeter–Žalec), v območju OPPN, je predmet posebne dokumentacije skladno s pogoji upravljavca.
17. člen
(skupne določbe glede komunalnega in energetskega urejanja)
(1) Predvideno pozidavo je možno vezati na obstoječe infrastrukturno omrežje. Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev.
(2) Pred pričetkom nadaljnjih aktivnosti je potrebno pridobiti točne podatke o legi komunalnih vodov. Vse tehnične rešitve prilagoditi zahtevam upravljavca ter upoštevati faznost izvedbe.
(3) Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve ob upoštevanju smernic posameznih upravljavcev. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju smernic in pogojev upravljavcev.
18. člen
(vodovodno omrežje)
Za zagotovitev vodooskrbe in požarne zaščite je potrebno izvesti:
– prestavitev in rekonstrukcijo dela obstoječega cevovoda PE 90,
– zgraditi interno vodovodno omrežje ustreznih dimenzij tako, da z obstoječim cevovodom tvori krožno zanko, ter priključke do posameznih objektov,
– na omrežju predvideti ustrezno število hidrantov za požarno zaščito,
– vsa dela izvajati v skladu s pogoji in pod nadzorom upravljavca ter v skladu z veljavnimi predpisi s področja vodooskrbe.
19. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Za odvod vseh vrst odpadnih vod se na območju OPPN zgradi ločen sistem odvodnjavanja.
(2) Fekalne odpadne vode se preko sekundarnega kanalizacijskega omrežja vežejo na obstoječo kanalizacijo v severnem delu regionalne cestne povezave – Rimska cesta. Priključevanje se izvede preko revizijskih jaškov.
(3) Meteorne odpadne vode iz strešin in meteorne odpadne vode iz utrjenih površin se vodijo ločeno v lokalno ponikanje. Lokalno ponikanje je predvideno na min. treh (3) območjih. Način ponikanja (ponikalnica, ponikalno polje) se opredeli v projektni dokumentaciji ob upoštevanju pogojev in strukture tal. Meteorne vode iz cestišč se pred ponikanjem očistijo na peskolovih in lovilcih olj, meteorne vode iz strešin se vodijo direktno v območje ponikanja. Meteorne odpadne vode s parkirnih površin se odvajajo razpršeno (tratne plošče).
(4) Pri načrtovanju, izvedbi omrežja je potrebno upoštevati vse veljavne predpise s področja odvajanja odpadnih vod, veljavne zakonodaje s področja odvajanja in čiščenja odpadnih vod ter skladno s pogoji upravljavca.
20. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Za napajanje območja OPPN (severovzhodnega dela naselja Šempeter) in dveh obstoječih odjemalcev izven območja OPPN z električno energijo bo potrebno zgraditi novo transformatorsko postajo TP »Nova« in jo vključiti v srednjenapetostno 20 kV (SN) in nizkonapetostno 0,4 kV (NN) omrežje. Nova TP bo postavljena na delu parcele št. 372/14 (varianta 1) oziroma št. 372/12 (varianta 2) k.o. Šempeter v Savinjski dolini. Pred postavitvijo nove TP je potrebno izvesti prestavitev obstoječih komunalnih vodov na tej lokaciji.
(2) Za vključitev nove TP »Nova« v obstoječe SN omrežje bo potrebno zgraditi nov priključni kablovod, ki bo vključen na obstoječi DV drog št. 16 (DV 20 kV Roje) in na drugi strani na obstoječi SN kablovod – DV drog št. 7 (DV 20 kV TP Šempeter Gašper). Na parcelah, kjer je predviden novi SN kablovod, je potrebno porušiti obstoječi DV 20 kV TP Šempeter Gašper. Obstoječi DV se v celoti poruši (9 oporišč – od št. 7 do št. 15).
(3) Za napajanje območja OPPN je potrebno iz predvidene TP »Nova« zgraditi nizkonapetostni razvod za napajanje predvidenih stavb in preurediti obstoječe nizkonapetostno omrežje tako, da bo možno obstoječe odjemalce takoj prevezati na novo TP. Po izgradnji nizkonapetostnega kabelskega razvoda bo obstoječi nizkonapetostni podzemni vod od tč. R2obst do tč. R4*obst demontiran.
(4) Za vse predvidene posege je potrebno pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo in urediti služnostne pogodbe za zemljišča, po katerih bodo potekali predvideni posegi. Pri lociranju novih objektov je potrebno upoštevati varovalne koridorje, oziroma zaščitne ukrepe, ki jih predpiše upravljavec prisotne energetske infrastrukture. Obstoječe elektroenergetske vode in objekte na terenu je po potrebi potrebno zamenjati v skladu z veljavno zakonodajo in standardizacijo.
21. člen
(javna razsvetljava)
V območju OPPN se izvede javna razsvetljava ob vseh novih cestnih povezavah, parkirnih površinah ter tlakovanih poteh in ploščadih. Razsvetljava se izvede v sklopu celovite zunanje in krajinske ureditve območja. Uporabljajo se svetilke skladno z veljavno zakonodajo glede svetlobnega onesnaževanja.
22. člen
(telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske TV)
(1) Obstoječi TK vod poteka po severozahodnem delu območju OPPN in omogoča priključitev.
(2) V območju OPPN se zagotavljajo trase kabelske kanalizacije ločeno za TK in KTV omrežje z jaški.
23. člen
(plinovodno omrežje)
(1) V območju OPPN poteka nizkotlačno (20 mbar) plinovodno omrežje, in sicer cev PEHD ø 180, ki poteka v pločniku severnega dela regionalne ceste RII-447 (Ločica–Šempeter–Žalec). Omrežje prihaja z zahodnega dela naselja Šempeter in se zaključi pri hišni številki Rimska cesta 32.
(2) Za potrebe ogrevanja z zemeljskim plinom je potrebno zgraditi sekundarno plinovodno omrežje in predvideti priključke do posameznih stavb.
24. člen
(ogrevanje)
(1) Predvideni objekti se bodo ogrevali na zemeljski plin.
(2) Dopustne so tudi oblike alternativnega ogrevanja (toplotne črpalke …). V primeru uporabe toplotnega vira – podtalne vode, je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja izdelati analizo tveganja za onesnaženje skladno z določili veljavne zakonodaje.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
25. člen
(kulturna dediščina)
(1) Območje OPPN leži znotraj območja naselbinske dediščine Šempeter v Savinjski dolini – Vaško jedro (EŠD 27101). V osrednjem delu ob regionalni cestni povezavi RII-447 (Ločica–Šempeter–Žalec) se na zemljiški parceli št. 372/15, k.o. Šempeter v Savinjski dolini, nahaja objekt profane stavbne dediščine Šempeter v Savinjski dolini – Hiša Rimska 32 (EŠD 24337) s pripadajočim vrtom, ki ima veliko likovno-arhitekturno vrednost in se ohrani. Južni del območja pa meji na območje arheološke dediščine Šempeter v Savinjski dolini – Antična nekropola (EŠD 1053), ki predstavlja spomenik državnega pomena.
+--------+--------------------+----------------+----------------+
|EŠD     |Ime                 |Režim           |Podrežim        |
+--------+--------------------+----------------+----------------+
|1053    |Šempeter v Savinjski|spomenik        |                |
|        |dolini – Antična    |                |                |
|        |nekropola           |                |                |
+--------+--------------------+----------------+----------------+
|27101   |Šempeter v Savinjski|dediščina       |naselbinska     |
|        |dolini – Vaško jedro|                |dediščina       |
+--------+--------------------+----------------+----------------+
|24337   |Šempeter v Savinjski|dediščina       |stavbna         |
|        |dolini – Hiša Rimska|                |dediščina       |
|        |cesta 32            |                |                |
+--------+--------------------+----------------+----------------+
(2) Priporočljivo je že v času priprave projektne dokumentacije izvesti predhodne arheološke raziskave – predhodno oceno arheološkega potenciala, ki je namenjena pridobivanju informacij o ranljivosti oziroma primernosti prostora glede na predlagano prostorsko ureditev. Rezultati raziskav omogočajo ustreznejše opredelitve prostorskih ureditev z vidika varstva nepremičnine arheološke kulturne dediščine in ustreznejše določitve rešitev in ukrepov za celostno ohranjanje kulturne dediščine. Z izvedbo predhodnih arheoloških raziskav se občutno zmanjša možnost naknadnih naključnih najdb arheoloških ostalin ob posegih v prostor. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko Zavod to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline (27. člen ZVKD-1).
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE
26. člen
(varstvo pred onesnaženjem zraka)
(1) Skladno s podzakonskim aktom o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku, se območje OPPN nahaja v območju II. stopnje onesnaženosti.
(2) Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogočo mero je potrebno upoštevati veljavne predpise.
(3) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:
– vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;
– preprečevanje raznosa materiala z gradbišč;
– čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste;
– protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.
27. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Območje sodi v II. stopnjo varstva pred hrupom. Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo.
(2) Pri načrtovanju morebitnih klimatskih naprav, ki povzročajo hrup, naj se upoštevajo ukrepi in standardi varstva pred hrupom.
28. člen
(varstvo vodnih virov)
(1) Območje OPPN leži izven vodovarstvenih območij.
(2) Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod. Vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi.
(3) Odvajanje padavinskih voda je treba predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki …).
(4) Investitor si mora za poseg v podzemno vodo (ogrevanje s toplotno črpalko tipa voda-voda), predhodno pred izdajo vodnega soglasja skladno z zakonom pridobiti:
– dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba poskusne črpalne vrtine za določitev izdatnosti vodonosnika-vrtine), v kolikor bo vrtina globlja od 30,00 m, ter na tej osnovi ločeno vodno soglasje za izvedbo raziskovalne vrtine, in nato vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote, oziroma
– samo vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote, v kolikor bo vrtina izvedena do globine 30,00 m.
(5) Dovoljenje za raziskavo podzemnih voda, kakor tudi dovoljenje za neposredno rabo vode, izda Agencija RS za okolje. Projektna dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja mora biti usklajena s pogoji pridobljenega dovoljenja za raziskavo podzemnih voda oziroma vodnega dovoljenja.
(6) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Agencija RS za okolje.
(7) Investitor je dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
29. člen
(ohranjanje narave)
Na območju predmetnega OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
30. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Ravnanje s komunalnimi odpadki se vrši v skladu z občinskim odlokom. Skladno z veljavno zakonodajo je predvideno ločeno zbiranje odpadkov (biološki, mešani komunalni in ločene frakcije). Zbirni prostor je lahko lociran ločeno za vsako stavbo posebej na zemljišču, ki pripada stavbi, ali lociran na javni površini za skupino stavb, v obliki nadzemne ali podzemne zbiralnice. Dostopna pot mora biti izvedena skladno z veljavnimi tehničnimi predpisi in normativi, minimalne širine 3,0 m, odjemno mesto pa oddaljeno največ 5,0 m od dostopne poti, pri čemer mora prav tako ustrezati estetskim, higiensko-­tehničnim in požarno-varnostnim pogojem in ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.
(2) Ravnanje z gradbenimi in kosovnimi odpadki mora biti v skladu z določili veljavne zakonodaje, prav tako ravnanje z morebitnimi industrijskimi in posebnimi odpadki.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
31. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Območje OPPN se nahaja izven vseh naravnih omejitev kot so poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena. V širšem območju OPPN so zadostni običajni zaščitni ukrepi pred erozijo.
(2) Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,100 g. Tveganje nastanka plazov zaradi potresa je v tem območju srednje.
(3) Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:
– nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,
– nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,
– nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in
– nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.
32. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja zelo majhna. Možnost za nastanek požara ne obstaja, verjetnost vžiga je minimalna. V kolikor izbruhne požar se zelo počasi širi ali pa ugasne. Zelo malo gorljivega materiala je zajetega v požaru, v glavnem je to zgornji sloj podrasti.
(2) Načrtovane stavbe se uvrščajo med požarno zahtevne objekte. Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije požarne varnosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji požarne varnosti. Kadar izdelava študije požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta Zasnova požarne varnosti, ki na kratek in pregleden način določa potrebne ukrepe, povezane s/z:
– širjenjem požara na sosednje objekte,
– nosilnostjo konstrukcije ter širjenjem požara po stavbah,
– evakuacijskimi potmi in sistemi za javljanje in alarmiranje,
– napravami za gašenje in dostopom gasilcev.
Študija oziroma zasnova požarne varnosti sta sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Povzetek vsebine študije požarne varnosti oziroma zasnove požarne varnosti, mora biti naveden v obrazcu Izkaz požarne varnosti stavbe. Izkaz požarne varnosti stavbe je obvezna priloga dokazila o zanesljivosti objekta.
(3) Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnih hidrantnim omrežjem. Upravljavec vodovodnega omrežja zagotavlja zmogljivost hidrantnega omrežja z 10 l/sekundo vode za gašenje.
(4) Za omejitev širjenja požara so pri večstanovanjskih stavbah zagotovljeni odmiki 2,0–4,0 m od parcelnih mej in odmiki 8,0 m med stavbami. Za OPPN bodo požarni ukrepi opredeljeni v drugih načrtih, ki izkazujejo zanesljivost objekta. Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik.
(5) Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko vseh prometnih, manipulativnih in interventnih poti znotraj območja OPPN. Kinematični elementi cestnega priključka morajo zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom kot tudi komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Takšnim obremenitvam mora »slediti« tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije.
X. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE PODROBNEGA NAČRTA
33. člen
(etapnost gradnje)
OPPN se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne. Etapa predstavlja gradnjo posameznega objekta ali skupine objektov s pripadajočo zunanjo ureditvijo, vključno z gradnjo za njihovo priključitev potrebne prometne, komunalne in energetske infrastrukture do obstoječih primarnih infrastrukturnih omrežij, ki skupaj tvorijo zaključeno funkcionalno celoto. Prometna in komunalna infrastruktura posamezne etape morata biti zgrajeni in predani v uporabo pred izdajo uporabnih dovoljenj za zgrajen posamezen objekt ali skupino objektov, ki se priključujejo nanje. Posamezna etapa mora biti zgrajena tako, da omogoča neodvisno nadaljevanje gradnje naslednjih etap.
XI. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
34. člen
(skupne določbe glede dopustnih odstopanj)
(1) Pri uresničitvi OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere ter stanje kulturne dediščine.
(2) Odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
(3) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v kartografskih prilogah, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega odloka.
35. člen
(odstopanja pri načrtovanju objektov)
(1) Dopustno odstopanje od tlorisnih gabaritov predvidenih večstanovanjskih stavb je možno znotraj opredeljenih in grafično prikazanih gradbenih linij in mej. Gradbeno linijo in gradbeno mejo lahko tlorisni gabariti stavb presegajo z balkoni, vetrolovi, izzidki, nadstreški, napušči, zunanjimi stopnicami. Od gradbene meje so stavbe lahko odmaknjene v notranjost. Dovoljena je gradnja stavb manjših tlorisnih gabaritov. Ob regionalni cestni povezavi RII-447 (Ločica–Šempeter–Žalec) je obvezna gradbena linija ob cesti, na katero mora biti naslonjena stranica večstanovanjske stavbe.
(2) Preseganje višinskih gabaritov stavb je možno le za postavitev strojne opreme (klime, prezračevalni sistemi, dimniki …). Dovoljena je izgradnja stavb nižjih višinskih gabaritov. Vse stavbe morajo biti grajene brez kleti.
(3) V stavbe je možno umestiti tudi večje število stanovanj, v kolikor se zagotavlja zadostno število parkirnih mest skladno s kriterijem za določitev minimalnega števila parkirnih mest, opredeljenih v 15. členu tega odloka.
36. člen
(odstopanja glede prometne ureditve)
(1) Dostop do območja OPPN se izvede preko cestnih povezav »1« ali »2« ali »3«. V prvi etapi se izvede dostop »1« in rekonstrukcija ceste »1« ter ceste ob železniški progi Celje–Velenje (bivše lokalne ceste) vse do lokalne ceste LC490412, vključno z izvedbo ustreznega priključka nanjo ali pa dostop »2« s cesto »2« in rekonstrukcijo regionalne ceste RII-447 (Ločica–Šempeter–Žalec), vključno z ureditvijo štirikrakega križišča.
(2) V primeru, da dostop do stavb I in J (oziroma možne rekonstrukcije obstoječega objekta) ni možen preko dostopnih cest »1« ali »2« je za ta objekta možna izvedba alternativne povezave preko dostopne ceste »3« ali dostopne ceste »4«. Slednja je lahko le začasna rešitev (za čas do izvedbe dostopne ceste »1« ali »2« ali »3«, ob njihovi izvedbi pa se začasna dostopna cesta »4« ukine). En dostop do stavb I in J mora biti zgrajen pred izdajo gradbenega dovoljenja za omenjena objekta. Izvedba dostopnih cest »3« ali »4« se ureja s posebno dokumentacijo.
(3) Dopustna so odstopanja pri urejanju parkirnih površin. Parkirne površine so opredeljene za predpostavljeno število stanovanj ob upoštevanju kriterija za določitev minimalnega števila parkirnih mest z 1,5 PM/stanovanjsko enoto + 10 % za obiskovalce pri večstanovanjskih stavbah in 1 PM/30 m2 poslovnih površin. Natančno število parkirnih mest se opredeli v projektni dokumentaciji, ob upoštevanju prej navedenih kriterijev. Umestitev večjega števila stanovanj je možno le ob zagotavljanju zadostnega števila parkirnih mest v območju OPPN. Parkirna mesta namenjena dejavnostim se lahko zapolnijo tudi na javnih parkirnih površinah (arheološki park).
37. člen
(odstopanja glede energetske in komunalne ureditve)
Dopustna so odstopanja od rešitev opredeljenih v predmetnem OPPN (trase posameznih vodov, mesta, način priključevanja ipd.). Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju usmeritev tega OPPN, upoštevanje veljavne zakonodaje, predpisanih odmikov med posameznimi kanalnimi vodi. Spremembe lege in trase posameznih vodov so dopustne tudi v primeru težav pri pridobivanju zemljišč.
XII. OBVEZNOST INVESTITORJEV, LASTNIKOV IN IZVAJALCEV
38. člen
(pogoji za vzdrževalna in druga dela)
(1) Za vzdrževalna dela veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje.
(2) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izdelovalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico.
39. člen
(obveznost ob pripravi projektne dokumentacije)
(1) Med pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven območja OPPN mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture.
(2) Pred začetkom gradnje mora investitor pridobiti geotehnične pogoje gradnje za vsak predviden objekt.
40. člen
(obveznost v času gradnje)
(1) V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,
– sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),
– skladno z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,
– v času gradnje ne sme prihajati do škodljivih vplivov na varovan objekt na Rimski 32 s pripadajočim vrtom z grajenimi elementi in na lipo severno od objekta (mehanske poškodbe, vibracije, nasutja itd.),
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,
– v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati skladno s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
41. člen
(obveznosti izgradnje komunalne opreme)
(1) Vse povozne in pohodne površine – ceste, pločniki, kolesarske poti, parkirne ter manipulativne površine vključno z javno razsvetljavo ter vse zelene površine znotraj območja OPPN so predvidene kot javno dobro in se po izgradnji, vključno z zemljišči na katerih ležijo, še pred pridobitvijo uporabnih dovoljenj za objekte, ki se priključujejo nanje, predajo v last in upravljanje Občini Žalec.
(2) Vse dostopne ceste izven območja OPPN, ki so namenjene zagotovitvi dostopa v območje OPPN, so prav tako predvidene kot javno dobro in morajo biti po izgradnji, vključno z zemljišči na katerih ležijo, še pred pridobitvijo uporabnih dovoljenj za stavbe A, B, C, D, F, G, H, I, J, K, L, M, N, O, P, R, S in T prenesene v last in upravljanje Občini Žalec.
(3) Za predmetni OPPN je potrebno izdelati program opremljanja stavbnih zemljišč.
(4) V programu opremljanja stavbnih zemljišč se določi, da se pri preračunu obračunskih stroškov za gradnjo predvidene nove komunalne opreme na območju OPPN, vključno z gradnjo dostopnih cest izven območja OPPN, na merske enote upoštevajo le gradbene parcele in neto tlorisne površine predvidenih novih objektov A, B, C, D, F, G, H, I, J, K, L, M, N, O, P, R, S in T in obstoječega objekta E, neto tlorisne površine ostalih obstoječih objektov, ki so razen objekta E vsi predvideni za odstranitev, pa se pri preračunu obračunskih stroškov za gradnjo predvidene nove komunalne opreme ne upoštevajo. Posledično se v programu opremljanja stavbnih zemljišč določi, da se v izračunu komunalnega prispevka iz naslova priključitve novih objektov na novo komunalno opremo neto tlorisna površina obstoječih objektov, predvidenih za odstranitev, ne upošteva, kar pomeni da se v izračunu komunalnega prispevka za priključitev objekta na novo komunalno opremo le-ta ne odšteje od neto tlorisne površine predvidenih novih objektov na isti gradbeni parceli. S tem se zagotovi, da se kljub obstoječi dotrajani pozidavi na območju OPPN, ki je razen objekta E in variantno delno objektov I in J, v celoti predvidena za rušenje in odstranitev, obračunski stroški za gradnjo nove komunalne opreme porazdelijo med določljive zavezance gradnje predvidenih novih objektov A, B, C, D, F, G, H, I, J, K, L, M, N, O, P, R, S in T sorazmerno glede na njihove gradbene parcele in neto tlorisne površine novih objektov ter na zavezanca obnove objekta E, za katerega se lahko izračun komunalnega prispevka določi drugače.
42. člen
(gradnja na rezerviranih zemljiščih)
Na, s tem odlokom, rezerviranih zemljiščih ni možna gradnja drugih objektov razen tistih, katerih gradnjo opredeljuje ta odlok.
XIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
43. člen
(prenehanje veljavnosti OPPN)
Po prenehanju veljavnosti OPPN se območju določi enota urejanja prostora s podrobnimi določili za posege v prostor.
XIV. KONČNE DOLOČBE
44. člen
(vpogled v OPPN)
(1) OPPN s prilogami se hrani na sedežu Občine Žalec v digitalni in analogni izpisani in izrisani obliki in je na vpogled v času uradnih ur občinske uprave.
(2) V primeru odstopanja med digitalno in analogno obliko veljajo podatki iz analogne oblike podrobnega načrta.
45. člen
(nadzor nad izvajanjem odloka)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
46. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-05-0002/2007-2/3
Žalec, dne 20. marca 2014
Župan
Občine Žalec
Janko Kos l.r.