Uradni list

Številka 10
Uradni list RS, št. 10/2014 z dne 7. 2. 2014
Uradni list

Uradni list RS, št. 10/2014 z dne 7. 2. 2014

Kazalo

285. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Šmarješke Toplice, stran 953.

Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB-1, ZMetD, 66/06 – odločba US, 33/07 – ZPNačrt, 70/08 in 108/09, ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 97/12 Odl.US: U-I-88/10-11, 92/13), Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – UPB1, 14/05 – popr., 111/05 – odl. US, 120/06 – odl. US, 126/07, 57/09 – odl. US, 108/09, 61/10 – ZRud-1 (62/10 – popr.), 20/11 Odl. US: U-I-165/09-34, 57/12), Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 in 127/06, 38/10 – ZUKN, 57/11), Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13, ZJN-2-UPB5), Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS), (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 19/10, 43/11, 72/11, 90/12), Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8, 43/11 Odl. US: U-I-166/10-8, 21/13), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09, 87/12, 97/12), 17. člena Statuta Občine Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 21/07 in 33/10), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 101/07 in 100/08) je Občinski svet Občine Šmarješke Toplice na 29. redni seji dne 28. 1. 2014 sprejel
O D L O K
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Šmarješke Toplice
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Vsebina)
(1) S tem odlokom se določajo pogoji in način izvajanja obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine Šmarješke Toplice, ki obsega:
I. splošne določbe,
II. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe;
III. pogoje izvajanja javne službe;
IV. izvajanje javne službe na območjih, kjer je javna kanalizacija;
V. izvajanja javne službe na območjih, kjer ni javne kanalizacije;
VI. pravice in obveznosti uporabnikov;
VII. vire financiranja in način obračunavanja storitev;
VIII. nadzor nad izvajanjem in kazenske določbe;
IX. prehodne in končne določbe.
(2) Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Tehničnem pravilniku o javni kanalizaciji.
2. člen
(Namen)
Namen odloka je:
– zagotavljanje učinkovitega izvajanja javne službe;
– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja in posebej na varovanje voda;
– zagotavljanje trajnostnega razvoja javne službe, virov financiranja in nadzora izvajanja javne službe.
3. člen
(Opredelitev pojmov)
(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Komunalna odpadna voda je komunalna odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
2. Padavinska odpadna voda je padavinska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
3. Industrijska odpadna voda je industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
4. Komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.
5. Mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
6. Greznica je gradbeni objekt za anaeorobno obdelavo komunalne odpadne vode, v katerem se komunalna odpadna voda pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaeorobno obdelavo odpadne vode, obdelana odpadna voda pa se na iztoku iz tega objekta odvaja v okolje običajno z infiltracijo v zemljo.
7. Obstoječa greznica je obstoječa greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
8. Nepretočna greznica je nepretočna greznica iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, in je zgrajena kot nepropusten zbiralnik za komunalno odpadno vodo, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo.
9. Populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
10. Obdelava blata iz komunalnih čistilnih naprav je obdelava blata pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred odstranjevanjem, z odlaganjem ali sežiganjem, to je stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje in dezinfekcija blata. Za obdelavo blata se štejejo tudi vsi drugi postopki predelave ali odstranjevanja blata, če se izvajajo na območju komunalne čistilne naprave v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
11. Območje izvajanja javne službe je območje celotne ali dela občine.
12. Javna površina je površina objekta ali dela objekta občinske gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih o graditvi objektov.
13. Javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
14. Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki so priključene na javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno postaviti.
15. Primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: primarno omrežje) so kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi (npr. črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi.
16. Sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje.
17. Območje poselitve je območje poselitve v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav ali v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
18. Vodovarstveno območje je območje v skladu s predpisom, ki ureja varstvo vode, namenjene oskrbi s pitno vodo.
19. Občutljivo območje zaradi evtrofikacije je območje v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.
20. Občutljivo območje zaradi kopalnih voda je območje v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.
21. Kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture.
22. Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije.
23. Mala komunalna čistilna naprava je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2.000 populacijskih ekvivalentov, v kateri se komunalna odpadna voda zaradi njenega čiščenja obdeluje z biološko razgradnjo na naslednji način:
a. s prezračevanjem v naravnih ali prezračevanih lagunah v skladu s standardom SIST EN 12255-5;
b. v bioloških reaktorjih s postopkom z aktivnim blatom v skladu s standardom SIST EN 12255-6;
c. v bioloških reaktorjih s pritrjeno biomaso v skladu s standardom SIST EN 12255-7;
d. z naravnim prezračevanjem s pomočjo rastlin v rastlinski čistilni napravi z vertikalnim tokom.
24. Za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo čiščenja do 50 populacijskih ekvivalentov (v nadaljnjem besedilu: mala komunalna čistilna naprava z zmogljivostjo čiščenja do 50 PE) se šteje tudi naprava za čiščenje komunalne odpadne vode, ki je izdelana v skladu s standardi od SIST EN 12566-1 do SIST EN 12566-5 in iz katere se v skladu s temi standardi odvaja očiščena odpadna voda neposredno v površinsko vodo preko filtrirne naprave za predčiščeno komunalno odpadno vodo ali posredno v podzemno vodo preko sistema za infiltracijo v tla.
25. Biološka razgradnja je molekularna razgradnja sestavin odpadne vode ali blata zaradi delovanja živih organizmov.
26. Usedalnik je gradbeni proizvod, namenjen izločanju usedljivih snovi zaradi predčiščenja komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi.
27. Dodatna obdelava odpadne vode je dodatna obdelava odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.
28. Vplivno območje kopalnih voda je območje vseh površinskih voda gor vodno od kopalne vode, vključno s 300 m širokim obrežnim pasom ob teh vodah, od koder je čas dotoka do meje območja kopalne vode enak ali manjši od 48 ur, na morju pa tudi območje 700 m širokega pasu morja ob kopalni vodi.
29. Območje poselitve je območje iz predpisa, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.
30. Ustrezno čiščenje komunalne odpadne vode je čiščenje komunalne odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.
31. Obstoječa stavba je stavba, za katero je izdano gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, pred 14. decembrom 2002 ali ki je v uporabi pred tem dnem.
32. Usedalnik blata je del pretočne greznice oziroma male komunalne čistilne naprave, vgrajen neposredno za dotočno cevjo, namenjen shranjevanju in gnitju blata, izdelan iz nepropustnega betona ali drugega nepropustnega materiala. Lahko je izveden kot usedalnik blata ali kombiniran objekt za blato in odpadno vodo (v nadaljnjem besedilu: usedalnik blata).
33. Začasni priključek je priključek, ki po vsebini ustreza elementom, ki so opredeljeni v Tehničnem pravilniku o javni kanalizaciji.
34. Zakraselo območje je območje v nižinah, sredogorju ali visokogorju, kjer se pojavljajo kraški pojavi, kot so požiralniki, kraške jame, škraplje, vrtače, kraški kanali in odprte razpoke, ki omogočajo hitro pretakanje vode skozi vodonosnik, v katerem prevladuje kanalska poroznost, vzdolž katere je hitrost toka podzemne vode hitrejša kot v preostalem delu vodonosnika (kraški vodonosnik) ali v katerem prevladuje poroznost razpok z značilnostmi toka podzemne vode v kraškem vodonosniku (razpoklinski vodonosnik).
35. Uporabnik stavbe je lastnik, najemnik ali druga oseba, ki uporablja stavbo ali del stavbe, kjer nastaja komunalna odpadna voda.
36. Prva skupina uporabnikov so gospodinjstva in ostali uporabniki, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti.
(2) Izrazi uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo enako pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo in predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE
4. člen
(Izvajalec javne službe)
(1) Občina Šmarješke Toplice je lastnik objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode in zagotavlja izvajanje javne službe v obliki javnega podjetja na celotnem območju Občine Šmarješke Toplice v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
(2) Izvajalec obvezne javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in upravljalec objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na celotnem območju Občine Šmarješke Toplice je javno podjetje Komunala Novo mesto, d. o. o. (v nadaljnjem besedilu: izvajalec).
(3) Občina Šmarješke Toplice je soustanoviteljica JP Komunala Novo mesto, d. o. o., na osnovi Odloka o ustanovitvi JP Komunala Novo mesto, d. o. o. (Uradni list RS, št. 118/05) in družbene pogodbe Javnega podjetja Komunala Novo mesto, d. o. o. z dne 27. 8. 2009, opr. št. SV-266/09, zato se določila slednjih aktov in tega odloka smiselno uporabljajo, kolikor ni v nasprotju z zakonom ali drugimi predpisi, tudi za investicije v komunalno gospodarsko infrastrukturo v lasti občine in druge dejavnosti ter pravna razmerja (blago, storitve, gradnje) z občinami ustanoviteljicami.
Navedene dejavnosti lahko javno podjetje opravlja na podlagi Zakona o javnem naročanju kot notranje naročilo.
5. člen
(Program oskrbe)
Izvajalec mora opravljati javno službo na območju Občine Šmarješke Toplice v skladu s programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: Program oskrbe), ki ga izdela skladno z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode.
6. člen
(Čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode)
Čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Šmarješke Toplice se prostorsko zagotavlja:
– na čistilni napravi Šmarješke Toplice za komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvajajo preko centralnega kanalizacijskega omrežja, iz območij, ki so nanj priključena;
– na malih komunalnih čistilnih napravah zmogljivosti do 2.000 PE (v nadaljnjem besedilu: MKČN) za komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvajajo preko javnih kanalizacijskih omrežij iz območij, ki so priključene nanje in z njimi upravlja izvajalec javne službe;
– v pretočnih in nepretočnih greznicah ali MKČN za odpadne vode iz stavb oziroma drugih objektov (v nadaljnjem besedilu: objektov), ki niso priključeni na javno kanalizacijo in z njimi upravlja zasebni lastnik ali upravljavec, ki ga potrdijo lastniki. V primeru, da MKČN upravlja upravljavec, mora biti le-ta izbran in potrjen s strani vseh lastnikov MKČN.
7. člen
(Lokacija prevzema vsebin greznic in blata MKČN)
Prevzem in ravnanje z blatom iz greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se prostorsko zagotavlja na Centralni čistilni napravi Novo mesto.
8. člen
(Izvajanje javne službe)
(1) Kot obvezno storitev javne službe mora izvajalec javne službe na območju ali njegovem delu, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotavljati:
– odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije in
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih površin odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije.
(2) Izvajalec javne službe mora zagotavljati odvajanje in čiščenje:
– padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine, in
– industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo.
(3) Storitve iz prejšnjega odstavka izvajalec javne službe izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije in čistilnih naprav, kot posebno storitev z uporabo javne infrastrukture.
(4) V primeru prekinitve odvajanja ali čiščenja odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, mora izvajalec javne službe izvesti vse potrebne ukrepe, da prepreči škodljive vplive na življenje ali zdravje ljudi in živali, okolje in lastnino.
III. POGOJI IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
9. člen
(Javna pooblastila)
(1) Upravljavec izdaja smernice in mnenja k medobčinskim in občinskim prostorskim aktom, za kar mora pripravljavec prostorskega akta predložiti dokumentacijo, ki jo določa Zakon o prostorskem načrtovanju.
(2) Upravljavec, kot pristojni soglasodajalec, izdaja soglasja in projektne pogoje k projektnim dokumentacijam za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektnim dokumentacijam za izvedbo, če nameravana gradnja leži na območju varovalnega pasu gospodarske javne infrastrukture v pristojnosti upravljavca, ali če nameravana gradnja predstavlja gradnjo gospodarske javne infrastrukture v pristojnosti upravljavca, za kar mora investitor predložiti dokumentacijo, ki jo določa Zakon o graditvi objektov.
(3) Upravljavec, kot pristojni soglasodajalec, izdaja soglasja za priključitev, če se nameravana gradnja priključi na gospodarsko javno infrastrukturo v pristojnosti upravljavca, za kar mora investitor predložiti dokumentacijo, ki jo določa Zakon o graditvi objektov. Namesto soglasja za priključitev se lahko pridobi soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(4) Upravljavec, kot pristojni soglasodajalec, sodeluje v postopkih pridobitve uporabnih dovoljenj.
(5) Za obstoječe objekte, ki se ob uveljavitvi tega odloka nahajajo na območju stavbnih zemljišč, določenim z Občinskim prostorskim načrtom, je izjemoma na kanalizacijsko omrežje možno začasno priključiti tudi objekte brez gradbenega ali uporabnega dovoljenja, če je to v interesu investitorja in lokalne skupnosti pod pogojem, da:
– investitor oziroma lastnik objekta občini k vlogi za izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka predloži dokazilo o začetem postopku legalizacije objekta in pred priključitvijo objekta občini plača komunalni prispevek ali
– ob vlogi za izdajo odločbe za odmero komunalnega prispevka podpiše izjavo, s katero prevzema obveznost pridobitve gradbenega dovoljenja v roku 1 leta po izdaji odločbe o odmeri komunalnega prispevka ter vse finančne in ostale posledice, ki bi iz tega naslova lahko bremenile lokalno skupnost v zvezi z omogočeno začasno priključitvijo njegovega objekta na kanalizacijsko omrežje in pred priključitvijo objekta občini plača komunalni prispevek.
(6) Stroške za izdajo dokumentov definiranih v točki 1, 2, 3 in 5, ter sodelovanje v postopkih, definiranih v točki 4, upravljavec zaračuna po merilih in tarifi storitve javne službe.
10. člen
(Prevzem objektov)
(1) Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajena kanalizacija s pripadajočimi objekti obravnavana kot javna kanalizacija, je investitor novozgrajenih kanalizacijskih objektov in omrežja dolžan po končani gradnji s pogodbo le-te predati v last Občini Šmarješke Toplice in v upravljanje izvajalcu obvezne javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
(2) Za prevzem objektov in omrežij javne kanalizacije iz prvega odstavka tega člena mora biti predložena naslednja dokumentacija:
– projektna dokumentacija, izdelana v skladu z veljavno zakonodajo, v obsegu PGD, PZI, PID;
– geodetski načrt novega stanja zemljišča, izdelan skladno z veljavno zakonodajo in internimi navodili upravljavca;
– dokazilo o zanesljivosti objekta, izdelan v skladu z veljavno zakonodajo, z vsemi prilogami, navedenimi na tabelaričnem seznamu prilog;
– garancije;
– overjene služnostne pogodbe ali pogodbe.
(3) Izvajalec lahko ob soglasju Občine Šmarješke Toplice z namenom racionalizacije postopkov po lastni strokovni presoji za konkretne primere zmanjša obseg potrebne dokumentacije iz drugega odstavka tega člena.
(4) Vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra javnega kanalizacijskega omrežja izvaja upravljavec v skladu z zakonodajo. Stroški izvajanja se krijejo iz proračunskih sredstev pristojne lokalne skupnosti. V katastru javnega kanalizacijskega omrežja se vodijo podatki o vseh objektih, omrežju in napravah javnega kanalizacijskega omrežja. Kataster javnega kanalizacijskega omrežja se vodi v skladu z zakonodajo na področju gospodarske javne infrastrukture.
11. člen
Obstoječa delujoča lokalna kanalizacijska omrežja s pripadajočimi objekti se predajo v last Občini Šmarješke Toplice in v upravljanje izvajalcu na podlagi pregleda, pisnega strokovnega mnenja izvajalca in ocene vrednosti predanega omrežja. Mnenje izvajalca lahko nadomesti manjkajoče dokumente, predpisane v drugem odstavku 10. člena, do pridobitve upravnega akta o legalizaciji. Postopek prevzema po pooblastilu Občine Šmarješke Toplice opravi izvajalec. Prevzem se opravi s pogodbo, s katero se vpletene stranke zavežejo, da bodo v pogodbenem roku legalizirale predano kanalizacijsko omrežje in zagotovile sredstva za sanacijo.
12. člen
(Sistem odvajanja)
Obstoječe kanalizacijsko omrežje je grajeno po ločenem in mešanem sistemu. Vsa nova kanalizacijska omrežja in obnove obstoječega omrežja se morajo graditi v ločenem sistemu, razen v primerih, ko:
– padavinske vode ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja;
– zaradi pomanjkanja prostora ni možna vgradnja dveh vzporednih kanalov;
– je padavinska voda tako močno onesnažena, da je ni možno odvajati v vodotok ali ponikati.
III. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KJER JE JAVNA KANALIZACIJA
13. člen
(Opredelitev naprav in objektov)
Naprave in objekti javne kanalizacije obsegajo primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so:
– kanalizacijska omrežja z revizijskimi jaški za odvod komunalne in padavinske odpadne vode,
– črpališča za prečrpavanje komunalne in padavinske odpadne vode,
– čistilne naprave,
– razbremenilniki visokih vod,
– zadrževalni in pretočni bazeni,
– drugi objekti in naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije.
14. člen
(Opredelitev priključka)
(1) Naprave in objekti uporabnika so:
– kanalizacijski priključki od javne kanalizacije do objekta;
– objekti in naprave za predčiščenje odpadnih vod, peskolovi in lovilci olj;
– interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v stanovanjski stavbi ali drugih objektih.
(2) Kanalizacijski priključek je sistem cevovodov, jaškov ter črpalnih naprav za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz objekta. Kanalizacijski priključek je sestavni del objekta in je zato v zasebni lasti. Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da na objektu ne nastane škoda zaradi vdora vode iz javne kanalizacije. Odvajanje odpadne vode iz prostorov objekta, ki so nižji od temena kanalizacije, se mora izvesti s črpanjem na nivo, iz katerega bodo odpadne vode gravitacijsko odtekale preko revizijskega jaška v javno kanalizacijo. V primeru, da na lokaciji priključka obstaja nevarnost poplav, je potrebno odpadne vode črpati nad zajezitveno črto, od tega nivoja pa gravitacijsko odvajati v revizijski jašek priključnega kanala. Zajezitvena črta predstavlja nivo zemljišča, po katerem poteka javna kanalizacija.
(3) Vsak kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki izvajalcu služi za preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje emisij v odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega cevovoda. Revizijski jašek mora biti praviloma postavljen na takšnem mestu, da lahko do njega nemoteno dostopata izvajalec in uporabnik. Mesto revizijskega jaška določita projektant in izvajalec v projektni dokumentaciji.
(4) Če revizijskega jaška ni možno postaviti na zemljišču v lasti lastnika objekta, mora lastnik tega objekta za postavitev revizijskega jaška predložiti izvajalcu soglasje oziroma služnostno pogodbo lastnika zemljišča, na katerem je možno postaviti revizijski jašek.
(5) V primeru, ko revizijskega jaška ni mogoče postaviti izven objekta, je lastnik dolžan v objektu urediti interno kanalizacijo tako, da bo kanalizacijski priključek možno vzdrževati in opravljati preglede odpadne vode.
(6) Naprave in objekte iz 14. člena odloka upravlja in vzdržuje uporabnik na svoje stroške.
15. člen
(Obveznosti, vezane na priključitev objektov)
(1) Na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, je priključitev objekta ali preureditev obstoječega priključka objekta na javno kanalizacijo obvezna.
(2) V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE in pri tem ni potrebno premagovati več kot 5 m negativne višine.
(3) Izvajalec mora lastnika objekta obvestiti v roku 30 dni po dokončnosti uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijo, da je priključitev njegovega objekta na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora pod nadzorom izvajalca opraviti v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.
(4) Objekt, iz katerega se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala komunalna odpadna in padavinska voda v greznico ali MKČN, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da lastnik na svoje stroške greznico ali MKČN odstrani ali očisti in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode.
(5) Izvajalec javne službe lahko v skladu s predpisi v pogodbi o priklopu določi uporabniku storitve javne kanalizacije obveznost, da opravlja periodične meritve količin in lastnosti odpadne vode v skladu s kriteriji, določenimi v Tehničnem pravilniku o javni kanalizaciji. Navedene obveznosti uporabnik izvaja na lastne stroške. Ravno tako uporabnik na lastne stroške nabavi in vzdržuje za to potrebne naprave. Uporabnik redno dostavlja izvajalcu poročila o opravljenih meritvah v skladu z veljavnimi predpisi.
(6) Uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo industrijsko odpadno vodo, obremenjeno z več kot 50 PE oziroma 4.000 m3 na leto, morajo v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka izvesti merilno mestoza potrebe analitike kvalitete odpadne vode v skladu z zahtevami izvajalca javne službe.
(7) Merilno mesto mora biti ob vsakem času brez posebnega obvestila dostopno izvajalcu javne službe.
16. člen
(Način priključitve)
(1) Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne konfiguracije terena ali ko to zahteva položaj in velikost objektov, se izjemoma dovoli po navodilih izvajalca tudi izgradnja dveh ali več priključkov.
(2) Vsak objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega kanalizacijskega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena priključitev po navodilih izvajalca več objektov preko enega skupnega kanalizacijskega priključka, s čimer pa morajo soglašati vsi lastniki tega priključka. V tem primeru je priključek v zasebni lasti vseh lastnikov tega priključka.
17. člen
(1) Priključitev objekta na javno kanalizacijo se opravi na podlagi vloge lastnika objekta in izpolnitvi naslednjih pogojev:
– da so izpolnjeni vsi pogoji iz soglasja izvajalca,
– da je pridobljeno soglasje lastnika infrastrukture.
(2) Lastnik objekta je dolžan vlogo podati najkasneje v osmih dneh pred izvedbo del. Izdajanje strokovnih navodil, pregled in prevzem kanalizacijskega priključka izvede izvajalec na stroške uporabnika. O medsebojnih obveznostih se sklene pogodba.
18. člen
Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec javne službe ali drug za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del oziroma druga oseba v skladu z Zakonom o graditvi objektov pod nadzorom izvajalca.
19. člen
Javna in zasebna kanalizacija morata biti grajeni iz materialov, ki zagotavljajo popolno tesnost in ustreza evropskim normativom (EN) na tem področju. Podrobnejše zahteve so navedene v Tehničnem pravilniku o javni kanalizaciji.
20. člen
V mešano kanalizacijo ni dovoljeno odvajati strešnih in drenažnih vod, vodotokov ter podtalnic, če obstaja možnost ponikanja v zemljo ali odvajanja v bližnji vodotok.
IV. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KJER NI JAVNE KANALIZACIJE
21. člen
(1) Kot obvezno storitev javne službe mora izvajalec javne službe na območju izvajanja službe, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbe ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb izven teh območij zagotavljati:
1. prevzem celotne količine komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic pri uporabniku javne službe in njeno čiščenje na komunalni ali skupni čistilni napravi;
2. prevzem blata iz MKČN pri uporabniku javne službe v skladu z navodili za obratovanje MKČN, vendar najmanj enkrat na tri leta, ter njegovo obdelavo na komunalni ali skupni čistilni napravi;
3. prve meritve in obratovalni monitoring ali izdelavo ocen obratovanja za MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN in prve meritve ter obratovalni monitoring odpadnih voda.
Ob izdelavi ocene obratovanja je treba preveriti:
– način nastajanja komunalne odpadne vode, ki se odvaja v MKČN, v zvezi s prepovedmi in omejitvami iz 3. člena Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN;
– način odvajanja očiščene komunalne odpadne vode v zvezi s prepovedmi in omejitvami iz 3. člena Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN;
– izpolnjevanje pogojev ustreznega čiščenja komunalne odpadne vode iz 4. člena Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN;
– zmogljivost male komunalne čistilne naprave glede na količino komunalne odpadne vode, ki se odvaja vanjo;
– skladnost male komunalne čistilne naprave s standardi, navedenimi v 1. točki 2. člena Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN ali s priporočili o stanju tehnike čiščenja komunalne odpadne vode v MKČN, ki jih ministrstvo objavlja na svojih spletnih straneh;
– vodenje obratovalnega dnevnika v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
– prve meritve in obratovalni monitoring za MKČN v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN in prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod.
(2) V primeru uporabe blata, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je, v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, zmešano skupaj s komunalno odpadno vodo, z gnojevko oziroma gnojnico ter skladiščeno najmanj šest mesecev pred uporabo za gnojilo v kmetijstvu, izvajalec javne službe kot obvezno storitev javne službe zagotavlja samo storitve iz tretje alineje prvega odstavka tega člena.
(3) Določbe prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo samo v primeru, če lastnik nepretočne greznice ali MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, izvajalcu javne službe ob vsakokratni izvedbi storitve iz tretje alineje prvega odstavka tega člena predloži pisno izjavo, da je uporaba blata za gnojilo v kmetijstvu, v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.
(4) Na območjih, kjer ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode, velja za lastnike novih objektov obvezna izgradnja MKČN oziroma nepretočne greznice.
(5) Na območjih, kjer po operativnem programu opremljanja naselij z javno kanalizacijo ni predvidena gradnja javne kanalizacije, so lastniki obstoječih objektov dolžni obstoječe pretočne greznice odstraniti iz uporabe v zakonsko predpisanih rokih in jih nadomestiti z nepretočnimi greznicami ali MKČN, ki morajo ustrezati zakonsko predpisanim standardom glede tehnične izvedbe in dodatne obdelave očiščene odpadne vode.
(6) V skladu z uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav izvajalec izdela na stroške uporabnika obratovalni monitoring oziroma za naprave do zmogljivosti 50 PE izdela oceno obratovanja v skladu z zgoraj navedeno uredbo.
22. člen
(Prevzem blata iz čistilnih naprav)
Izvajalec prevzema in zagotavlja ravnanje z blatom iz pretočnih greznic in iz MKČN in komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic na celotnem območju Občine Šmarješke Toplice po Programu oskrbe.
23. člen
(1) Velikost obstoječega usedalnika blata ugotovi izvajalec na podlagi razpoložljive projektne dokumentacije oziroma popisa stanja na terenu. Ugotovljena odstopanja se na podlagi dejanskih meritev uskladijo z evidencami izvajalca pri prvem odvozu oziroma prevzemu blata.
(2) Pogostost praznjenja usedalnika blata za posameznega uporabnika določi izvajalec v programu oskrbe na podlagi prostornine usedalnika blata ali navodil proizvajalca tipske naprave ali navodil za obratovanje netipske naprave.
24. člen
(obveščanje uporabnikov javne službe)
(1) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe, ki so priključeni na javno kanalizacijo, pisno obveščati:
– na kateri komunalni ali skupni čistilni napravi se čisti komunalna ali padavinska odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo in
– o pogojih odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo.
(2) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe, ki so lastniki ali upravljavci nepretočnih greznic, obstoječih greznic, MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in MKČN pisno obveščati:
– na kateri komunalni ali skupni čistilni napravi se čisti ali obdeluje komunalno odpadno vodo in blato,
– o rokih prevzema in drugih pogojih za prevzem komunalne odpadne vode in blata pri uporabnikih storitev,
– o rokih in času izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa oziroma izdelave ocene obratovanja za MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE in
– o rokih in času izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa za MKČN.
(3) Izvajalec javne službe mora obveščanje iz prvega in prejšnjega odstavka tega člena izvesti najpozneje v treh mesecih po sprejetju programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ali najmanj osem dni pred spremembo pogojev iz prvega odstavka tega člena.
(4) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe iz drugega odstavka tega člena obvestiti o datumu dejanskega opravljanja obveznih storitev javne službe s priporočeno pošto najmanj 15 dni pred predvideno izvedbo storitve.
(5) Uporabniki javne službe iz prejšnjega odstavka lahko zahtevajo spremembo datuma opravljanja obveznih storitev javne službe najmanj osem dni pred predvideno izvedbo storitve. V tem primeru mora biti obvezna storitev izvedena najpozneje v 30 dneh po poslani zahtevi.
25. člen
Blato iz pretočnih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se lahko odvaža samo v sprejem na Centralno čistilno napravo Novo mesto ali na drugo ustrezno lokacijo, ki jo določi izvajalec, zato je blato iz pretočnih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic prepovedano neposredno odvajati, odvažati in odlagati v naravno okolje, v površinske ali podzemne vode ali javno kanalizacijo.
V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA IN UPORABNIKOV
26. člen
Zaradi izvajanja javne službe ima izvajalec naslednje pravice in dolžnosti:
– zagotavljati javno službo;
– zagotavljati prevzemanje in ravnanje z blatom iz pretočnih greznic in MKČN;
– zagotavljati odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic;
– zagotavljati obratovanje in obnavljanje javne kanalizacije, prizadeta zemljišča pa vzpostavljati v stanje pred posegom;
– izdelovati program oskrbe in ga objavljati na svojih spletnih straneh in v uradnem lokalnem glasilu;
– izdelovati program ravnanja z odpadki, ki nastajajo pri opravljanju dejavnosti;
– sodelovati pri izdelavi programskih rešitev širitve javne kanalizacije v okviru opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno infrastrukturo;
– izdajati potrdila in strokovne ocene obratovanja MKČN in nepretočnih greznic ter voditi ustrezne evidence o teh objektih;
– obveščati uporabnike o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in o času trajanja prekinitev;
– voditi kataster o objektih in napravah javne kanalizacije na stroške lastnika infrastrukture;
– voditi predpisane evidence o javni infrastrukturi;
– izdelovati in posredovati na ustrezne občinske in državne službe predpisana poročila v zvezi z dejavnostjo odvajanja in čiščenje odpadnih vod na območjih z urejeno javno infrastrukturo ali pa brez urejene javne infrastrukture;
– redno obračunavati storitve javne službe in izvajati izterjavo dolgovanih zneskov;
– izvajati preglede in prevzeme javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov ter MKČN;
– izvajati investicijska vzdrževalna dela v skladu z zagotovljenimi finančnimi viri lastnika infrastrukture na objektih za odvajanje in čiščenje odpadnih vod;
– izvajati tekoča vzdrževalna dela na objektih za odvajanje in čiščenje odpadnih vod;
– uporabnikom omogočati priključevanje objektov na javno kanalizacijo, kot je določeno s tem odlokom, in jih o tem obveščati;
– izvajati predpisane meritve in nadzirati sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za prečiščevanje industrijske odpadne vode, ter izvajati potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznosti njihovega delovanja;
– iz naslova zagotavljanja nemotenega delovanja javne kanalizacije nadzirati stanje kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije do vstopa v objekt uporabnika;
– izvajati priprave za hitro vnovično vzpostavitev delovanja kanalizacijskega omrežja po naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za nadomestno začasno odvajanje odpadne vode in v okviru priprav izdelati ustrezne načrte zaščite in reševanja;
– voditi evidence na podlagi podatkov, ki jih pridobi od uporabnikov, upravnikov večstanovanjskih objektov, organov lokalne skupnosti ter državnih organov in služb na podlagi Zakona o javnih gospodarskih službah, Zakona o lokalni samoupravi in tega odloka;
– izdajati projektne pogoje in soglasja ter voditi evidenco o njih;
– izvajati druge obveznosti tega odloka.
27. člen
(1) Za izvedbo vzdrževalnih del na javni kanalizaciji skrbi izvajalec javne službe, lahko pa določena dela v skladu s predpisi o javnem naročanju pisno naroči pri tretji osebi, ki je strokovno usposobljena za ta dela. Stroški za vzdrževalna dela se krijejo iz cene storitve javne službe ali na osnovi letne pogodbe. Investitor v obnovo javne kanalizacije je občina, ki pa lahko izvajalca javne službe s tem odlokom pooblašča za vodenje in nadzor obnovitvene investicije v višini letne najemnine, pobrane za infrastrukturo, v imenu in za račun občine (v tujem imenu in za tuj račun).
(2) Investitor v novogradnjo javne kanalizacije je občina, ki pa izvajalca javne službe lahko s pogodbo pooblasti za vodenje in nadzor investicije. Če vzdrževalnih ali investicijskih del ne izvaja izvajalec javne službe ampak tretja oseba, mora izvajalec javne službe zagotoviti strokovni nadzor pri posegih v javno kanalizacijsko omrežje, izvajalec investicijskih del pa mora tak nadzor omogočiti in plačati stroške nadzora. V primeru rekonstrukcije javne kanalizacije, so priključki v cestnem telesu in izvedba revizijskega jaška na zemljišču lastnika objekta, strošek obnove kanalizacije, ki se financira iz javnih sredstev.
(3) Izvajalec ima zaradi izvajanja javne službe brez soglasja lastnika pravico pristopati do kanalizacijskih objektov in naprav, MKČN in greznic, vendar mora pisno ali ustno obvestiti lastnika prizadetega zemljišča.
28. člen
(1) Uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik objekta, dela objekta ali utrjenega zemljišča na območju Občine Šmarješke Toplice, priključenega na javno kanalizacijo oziroma koristnik storitve javne službe. V primeru, da uporabnik objekt, del objekta ali utrjenega zemljišča preda v najem, je dolžan skleniti sporazum o načinu plačevanja stroškov javne storitve in poroštvih.
(2) Uporabniki imajo naslednje pravice in dolžnosti:
– odvajati komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, MKČN, nepretočno greznico ali obstoječo pretočno greznico;
– pridobiti soglasja, mnenja, potrdila in strokovne ocene, kot to določa ta odlok;
– vzdrževati kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse naprave, vgrajene vanjo;
– vzdrževati čistočo in zagotavljati nemoten dostop do mest za ugotavljanje količine in stopnje onesnaženosti odpadne vode;
– vzdrževati greznice in MKČN;
– izvajati predpisane meritve komunalnih odpadnih in padavinskih vod ter komunalnih industrijskih vod;
– omogočati izvajalcu dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih in obnovitvenih del na javni kanalizaciji, kadar le-ta poteka po njegovem zemljišču;
– omogočati izvajalcu dostop do greznice oziroma MKČN in prevzem vsebine;
– obvestiti izvajalca o začetku gradnje MKČN, mu omogočiti pregled in prevzem MKČN in pred zagonom predati predpisano dokumentacijo o ustreznosti MKČN;
– obveščati izvajalca o vseh okvarah na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in merilnih napravah ter vseh pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije;
– pisno obveščati izvajalca o spremembi naziva, naslova, lastništva objekta in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvod komunalne odpadne in padavinske vode in obračun stroškov;
– plačevati stroške storitev javne službe;
– urediti medsebojno delitev stroškov, kadar imajo uveden obračun porabe pitne vode na osnovi enega obračunskega vodomera in izvajalcu posredovati od lastnikov oziroma upravnika podpisan delilnik stroškov;
– obveščati izvajalca o vseh spremembah količin in lastnosti industrijske odpadne vode, ki vplivajo na izvajanje javne službe;
– upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode.
29. člen
Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javne kanalizacije. Na vplivnem območju kanalizacije se ne sme graditi objektov, spreminjati višine nadkritja kanalizacijskega omrežja, zasipavati pokrovov jaškov in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na kanalizacijskem omrežju ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v obstoječe interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje.
30. člen
Uporabnik ima pravico od izvajalca zahtevati odškodnino za dokazano škodo, nastalo zaradi prekinitve odvajanja komunalne odpadne vode po krivdi izvajalca oziroma opustitve vzdrževanja javne kanalizacije.
VI. VIRI FINANCIRANJA IN NAČIN OBRAČUNAVANJA STORITEV
31. člen
Viri financiranja gospodarske javne službe so:
– plačilo storitev odvajanja komunalnih in padavinskih odpadnih voda;
– plačilo storitev čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda;
– plačilo storitev, vezanih na izvajanje službe na območjih brez javne kanalizacije;
– sredstva občinskega proračuna;
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov;
– sredstva okoljskih dajatev;
– subvencije;
– drugi viri.
32. člen
(1) Uporabniki so dolžni kriti stroške odvajanja in stroške čiščenja odpadne vode ne glede na vodni vir, iz katerega se oskrbujejo.
(2) Uporabniki so dolžni kriti stroške odvajanja in stroške čiščenja odpadne vode od dneva priključitve na javno kanalizacijo oziroma čistilno napravo.
(3) Stroške odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode se uporabnikom zaračunava mesečno.
(4) Če je v stavbi več uporabnikov in je nameščen samo en glavni obračunski vodomer, se račun lahko izstavi:
– upravniku večstanovanjske stavbe; v tem primeru upravnik razdeli stroške na posamezne uporabnike znotraj stavbe in v celoti poravna račun upravljavcu;
– vsakemu uporabniku posebej, če vsi uporabniki v stavbi ali upravnik v njihovem imenu sklenejo pisni dogovor z upravljavcem glede načina obračuna, ključa delitve, ki mora biti za vse uporabnike enoten in načina plačila nastalih stroškov takšne delitve.
(5) V primerih solastništva stavbe je plačnik računa komunalne storitve solastnik v razmerju do deleža lastnine vpisane v zemljiško knjigo ali drugo ustrezno listino, ki je podlaga za solastništvo. Solastniki stavbe lahko sklenejo medsebojni pisni dogovor s katerim uredijo drugačen način plačevanja in ta pisni dogovor predložijo izvajalcu javne službe.
33. člen
(1) V okviru javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se uporabnikom zaračunavajo naslednje storitve javne službe:
– odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin;
– odvajanje padavinske odpadne vode s streh;
– storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in MKČN;
– čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin;
– čiščenje padavinske vode s streh.
(2) Uporabniki, ki uporabljajo storitve gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, so razdeljeni v naslednji skupini:
– gospodinjstva in ostali uporabniki, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti,
– vsi ostali uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost.
(3) Uporabniki, pri katerih nastaja odpadna voda v kmetijski dejavnosti ter se le-ta odvaja na kmetijska zemljišča, niso dolžni plačevati stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode, če zagotovijo ločeno merjenje porabljene pitne vode, namenjene za izvajanje kmetijske dejavnosti oziroma se uporablja kriterij, ki je enak za objekte, kjer ni merjenja porabe pitne vode preko števca porabe pitne vode.
34. člen
Cena storitve javne službe iz prve in tretje alineje prvega odstavka prejšnjega člena je sestavljena iz omrežnine, cene opravljanja storitev javne službe in okoljske dajatve za onesnaževanje okolja; iz druge, četrte in pete alineje prvega odstavka prejšnjega člena pa iz omrežnine in cene opravljanja javne službe.
35. člen
(Omrežnina)
(1) Omrežnino predstavljajo stroški javne infrastrukture na območju občine, ki je potrebna za izvajanje gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda in zajemajo:
– stroške amortizacije ali najema osnovnih sredstev in naprav, ki so javna infrastruktura (stroški amortizacije se izračunavajo po metodi časovnega amortiziranja, glede na stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti infrastrukture javne službe ob upoštevanju življenjske dobe v skladu z amortizacijskimi stopnjami predpisov, ki urejajo oblikovanje cen komunalnih storitev);
– stroške zavarovanja infrastrukture javne službe;
– stroške odškodnin, ki vključujejo odškodnine za služnost in povzročeno škodo, povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne službe;
– odhodke financiranja v okviru stroškov omrežnine, ki vključujejo obresti in druge stroške, povezane z dolžniškim financiranjem gradnje ali obnove infrastrukture javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Pri tem se upošteva višina stroškov na podlagi podpisanih pogodb.
(2) Omrežnina se zaračunava uporabnikom za storitve odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, za storitve prevzemanja komunalnih odpadnih in padavinskih voda iz nepretočnih greznic in za storitve čiščenja prevzetega blata iz obstoječih greznic in MKČN.
(3) Omrežnina se določi na letni ravni in se lahko obračuna mesečno v evrih glede na faktor, oblikovan po različnih zmogljivostih vodovodnih priključkov, določenih s premerom vodomera skladno z naslednjo preglednico:
+-----------------------------+-------------------+
|       PREMER VODOMERA       |  FAKTOR OMREŽNINE |
+-----------------------------+-------------------+
|         DN < / = 20         |         1         |
+-----------------------------+-------------------+
|        20 < DN < 40         |         3         |
+-----------------------------+-------------------+
|      40 < / = DN < 50       |         10        |
+-----------------------------+-------------------+
|      50 < / = DN < 65       |         15        |
+-----------------------------+-------------------+
|      65 < / = DN < 80       |         30        |
+-----------------------------+-------------------+
|      80 < / = DN < 100      |         50        |
+-----------------------------+-------------------+
|     100 < / = DN < 150      |        100        |
+-----------------------------+-------------------+
|        150 < / = DN         |        200        |
+-----------------------------+-------------------+
1. V primeru, da je stavba opremljena z obračunskim vodomerom, ki ni naveden v preglednici iz prvega odstavka tega člena, se za tak vodomer izračuna sorazmeren faktor omrežnine, z upoštevanjem dejanskega nazivnega premera tega vodomera.
2. Če stavba nima obračunskega vodomera, se omrežnina obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, v skladu s preglednico iz prvega odstavka tega člena.
3. V večstanovanjskih stavbah, v katerih posamezne stanovanjske enote nimajo obračunskih vodomerov, se za vsako stanovanjsko enoto obračuna omrežnina za priključek s faktorjem omrežnine 1 v skladu z zgornjo preglednico.
4. Omrežnina za storitev odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh in javnih površin se obračuna glede na količino padavin, ki padejo na tlorisno površino strehe oziroma javnih površin, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi.
5. Pri mešanem sistemu za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode je ključ delitve med storitvami, ki se nanašajo na komunalno odpadno vodo, in storitvami, ki se nanašajo na padavinsko vodo, količina opravljenih storitev v m3.
36. člen
(1) Stroški izvajanja storitev gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda vključujejo:
V kanalščino in čiščenje odpadnih voda se lahko vključijo le stroški, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev javne službe in vključujejo naslednje skupine:
– neposredne stroške materiala in storitev;
– neposredne stroške dela;
– druge neposredne stroške;
– splošne (posredne) proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela;
– splošne nabavno prodajne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela;
– splošne upravne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela;
– obresti zaradi financiranja opravljanja storitev javne službe;
– neposredne stroške prodaje;
– druge poslovne odhodke in
– donos v skladu s 16. točko 2. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2) Stroški izvajanja javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin se delijo glede na dobavljeno količino pitne vode oziroma na količino opravljene storitve v zadnjem zaključenem poslovnem letu, obračunane v evrih/m3.
37. člen
(1) Enota količine storitve za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode je izražena v m3 dobavljene pitne vode iz vodovodnega omrežja, če iz nje nastaja odpadna voda v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje odpadnih.
(2) Uporabnikom, ki nimajo urejenega sistema meritve porabe pitne vode, se količina odpadnih voda določi na način iz Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (normirana poraba glede na premer vodovodnega priključka ali 0,15 m3 na osebo na dan) oziroma na osnovi s strani uporabnika in izvajalca javne službe potrjenega internega merilnega mesta.
(3) Enota količine storitve za odvajanje in čiščenje padavinske vode s streh in utrjenih površin je izražena v m3 in se obračuna glede na količino padavin, ki pade na tlorisno površino strehe in utrjeno površino, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi. Za količino padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna količina padavin, ki pade na utrjeno javno površino ali streho, pri čemer se za povprečno letno količino šteje povprečna letna količina padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je za območje utrjene površine izmerjena v okviru meritev državne mreže meteoroloških postaj.
(4) Obračunano količino padavinske odpadne vode lahko izvajalec v primeru izvedbe ukrepov zadrževanja ali zmanjševanja količin na strani uporabnika zmanjša za največ 50 %.
(5) Enota količine storitve prevzema vsebine in ravnanja z vsebino iz nepretočnih greznic, prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ali MKČN ter obratovalnega monitoringa za MKČN je izražena v m3 opravljene storitve, za katero se šteje količina dobavljene pitne vode, ki se odvaja v nepretočno greznico, obstoječo greznico ali MKČN.
(6) Količine, ugotovljene po prejšnjih odstavkih tega člena, se pri uporabnikih, ki so dolžni opravljati monitoring onesnaženosti vode, upošteva še faktor onesnaženosti, ki se ugotavlja v skladu s Tehničnim pravilnikom o javni kanalizaciji.
38. člen
Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode se uporabnikom obračuna v skladu s predpisom, ki ureja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode.
39. člen
(1) Stroške odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda se uporabnikom zaračuna na osnovi dejanske porabe pitne vode v preteklem obračunskem obdobju ali v akontacijah, določenih glede na porabo pitne vode v preteklem obračunskem obdobju. Dejansko porabo se ugotavlja najmanj enkrat letno, ko se izvede tudi poračun akontacij.
(2) Stroške odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode se uporabnikom zaračunava mesečno. Stroške odvajanja in čiščenja padavinske odpadne padavinske vode se zaračunava za utrjene površine, večje od 400 m2, in strehe, večje od 200 m2 tlorisne površine. Stroške se obračunava v primeru odvajanja v javno kanalizacijo.
(3) Uporabniki morajo plačati zaračunane storitve najpozneje v 18 dneh od datuma izstavitve računa, razen če zakon ne določa drugače oziroma ni s pogodbo določen drugačen rok plačila.
40. člen
(1) Cene storitev gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda za območje občine predlaga izvajalec javne službe skladno z določili 1. točke 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja in jo predloži pristojnemu občinskemu organu v potrditev.
(2) Na potrjene cene se obračuna še DDV v skladu z Zakonom o DDV.
(3) Izvajalec za preteklo obračunsko obdobje ugotovi razliko med potrjeno in obračunsko ceno storitev.
(4) Ugotovljena razlika med potrjeno in obračunsko ceno glede na dejansko količino opravljenih storitev v preteklem obračunskem obdobju se v elaboratu upošteva pri izračunu predračunske cene za prihodnje obdobje.
(5) Izvajalec enkrat letno pripravi elaborat. Če razlika iz prejšnjega odstavka presega deset odstotkov od potrjene cene, mora elaborat poslati pristojnemu občinskemu organu, ki mora začeti postopek potrjevanja cene.
41. člen
(Subvencioniranje storitev)
(1) Če se ob potrditvi cene iz elaborata pristojni občinski organ odloči za nižjo zaračunano ceno, ki se zaračuna uporabnikom, mora za razliko občina oblikovati subvencijo iz proračuna občine.
(2) Občina lahko prizna subvencijo iz prejšnjega odstavka v izračunu cen storitev za uporabnike, ki so gospodinjstva ali izvajalci nepridobitnih dejavnosti.
42. člen
(Odpis storitev)
Izvajalec javne službe lahko uporabniku, pri katerem se zaradi okvare na notranji vodovodni napeljavi pojavi izjemno velika poraba vode, katere količina je osnova za kritje stroškov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, te stroške delno odpiše. Odpis stroškov, ki izhajajo s področja odvajanja in čiščenja odpadnih vod, se odpišejo v skladu z Internim pravilnikom upravljavca o načinu obračunavanja vode v primeru večjega izliva.
43. člen
Zaradi neplačevanja oziroma zamud pri plačevanju zaračunanih stroškov storitev, povezanih z odvajanjem in čiščenjem komunalnih in padavinskih odpadnih voda, lahko izvajalec gospodarske javne službe uporabniku po izpeljanem postopku obveščanja v skladu z odlokom o oskrbi s pitno vodo odklopi vodovodni priključek.
44. člen
(Posebne storitve)
(1) Izvajalec javne službe mora zagotavljati odvajanje in čiščenje:
– padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine, in
– industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo.
(2) Storitve iz prejšnjega odstavka izvajalec javne službe izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije kot posebno storitev z uporabo javne infrastrukture.
VII. NADZOR NAD IZVAJANJEM TEGA ODLOKA IN KAZENSKE DOLOČBE
45. člen
(Inšpekcijski organ)
(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja medobčinski inšpektorat.
(2) Izvajalec javne službe in uporabniki so dolžni kršitve določil tega odloka in kršitelje prijaviti medobčinskemu inšpektoratu.
46. člen
(Globe)
(1) Z globo 1.400 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba – izvajalec, če:
– ravna v nasprotju s 5. členom,
– ravna v nasprotju z 9. členom,
– ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 15. člena,
– ravna v nasprotju s 26. členom.
(2) Z globo 400 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe – izvajalca.
(3) Z globo 1.400 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– ravna v nasprotju s 14. členom,
– ravna v nasprotju s 15. členom,
– ravna v nasprotju s 17. členom,
– ravna v nasprotju z 18. členom,
– ravna v nasprotju z 20. členom,
– ravna v nasprotju z 21. členom,
– ravna v nasprotju s 25. členom,
– ravna v nasprotju z 28. členom,
– ravna v nasprotju z 29. členom,
– ravna v nasprotju z 32. členom.
(4) Z globo 400 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ter posameznik.
(5) Z globo 400 evrov se za prekršek kaznuje posameznik, če:
– ravna v nasprotju s 14. členom,
– ravna v nasprotju s 15. členom,
– ravna v nasprotju s 17. členom,
– ravna v nasprotju z 18. členom,
– ravna v nasprotju z 20. členom,
– ravna v nasprotju z 21. členom,
– ravna v nasprotju s 25. členom,
– ravna v nasprotju z 28. členom,
– ravna v nasprotju z 29. členom,
– ravna v nasprotju z 32. členom.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
47. člen
Tehnični pravilnik iz 1. člena tega odloka in pravilnik o odpisu komunalnih storitev iz 44. člena tega odloka sprejme Občinski svet Občine Šmarješke Toplice v roku 12 mesecev po uveljavitvi tega odloka.
48. člen
Izvajalec z uveljavitvijo tega odloka v projektnih pogojih za območje brez javne kanalizacije ne dopušča gradnje pretočnih greznic, ampak dovoljuje samo nepretočne greznice ali male čistilne naprave.
49. člen
Do vzpostavitve popolnega katastra nepretočnih in pretočnih greznic in zagotovitve ustrezne tehnične opremljenosti izvajalca javne službe se storitve vezane na odvajanje in čiščenje greznic obračunavajo po naročenih in izvedenih storitvah in po ceniku izvajalca javne službe.
50. člen
Do izdelave katastra prispevnih površin za obračunavanje padavinskih voda iz javnih površin in streh se stroški odvajanja in čiščenja padavinskih voda ne obračunavajo. Kataster izdela izvajalec javne službe v roku treh let od dneva veljavnosti na stroške lastnika javne infrastrukture.
51. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode na območju Občine Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 9/10).
52. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0043/2013
Šmarjeta, dne 28. januarja 2014
Županja
Občine Šmarješke Toplice
mag. Bernardka Krnc l.r.