Uradni list

Številka 78
Uradni list RS, št. 78/2012 z dne 15. 10. 2012
Uradni list

Uradni list RS, št. 78/2012 z dne 15. 10. 2012

Kazalo

3071. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Tolmin, stran 7846.

Občinski svet Občine Tolmin je na podlagi 52. člena ZPNačrt-a (Uradni list RS, št. 33/07, št. 70/08 – ZVO-1B, št. 108/09, št. 80/10 – ZUPUDPP in št. 43/2011 – ZKZ-C) in 21. člena Statuta Občine Tolmin (Uradni list RS, št. 2/09) ter sprejetega Sklepa o začetku priprave občinskega prostorskega načrta Občine Tolmin (Uradne objave, št. 10/08) in Sklepa ministra pristojnega za prostor o ugotovitvi usklajenosti občinskega prostorskega načrta Občine Tolmin (št. 35016-8/2008/88 z dne 27. 7. 2012) na 19. seji dne 25. 9. 2012 sprejel
O D L O K
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Tolmin
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(uvod)
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt (v nadaljevanju: OPN) Občine Tolmin.
(2) OPN velja na celotnem območju občine.
(3) V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
2. člen
(vsebina in sestavine odloka)
(1) OPN je sestavljen iz besedila in grafičnega dela.
(2) Besedilo OPN obsega naslednja poglavja:
I. Uvodne določbe
II. Strateški del
III. Izvedbeni del
IV. Končne določbe
V. Priloge
(3) Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte:
Tabela 1: Pregled kart v strateškem delu OPN
+----------+--------------------------------------+-------------+
| Številka |Naslov karte                          |   Merilo    |
+----------+--------------------------------------+-------------+
|    1     |Zasnova prostorskega razvoja          |  1:50.000   |
+----------+--------------------------------------+-------------+
|    2     |Usmeritve za razvoj dejavnosti v      |  1:50.000   |
|          |krajini                               |             |
+----------+--------------------------------------+-------------+
|    3     |Usmeritve za razvoj naselij in        |  1:50.000   |
|          |celovito prenovo                      |             |
+----------+--------------------------------------+-------------+
|    4     |Zasnova prometnega omrežja            |  1:50.000   |
+----------+--------------------------------------+-------------+
|    5     |Zasnova oskrbe z vodo in odvajanje    |  1:50.000   |
|          |odpadnih voda                         |             |
+----------+--------------------------------------+-------------+
|    6     |Zasnova elektroenergetske             |  1:50.000   |
|          |infrastrukture                        |             |
+----------+--------------------------------------+-------------+
|    7     |Usmeritve za določitev namenske rabe  |  1:50.000   |
|          |prostora                              |             |
+----------+--------------------------------------+-------------+
|    8     |Omejitve v odprtem prostoru           |  1:50.000   |
+----------+--------------------------------------+-------------+
(4) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte:
Tabela 2: Pregled kart v izvedbenem delu OPN
+----------+-------------------------------------+--------------+
| Številka |Karta                                |    Merilo    |
+----------+-------------------------------------+--------------+
|    1     |Pregledna karta občine z razdelitvijo|   1:50.000   |
|          |na liste                             |              |
+----------+-------------------------------------+--------------+
|    2     |Pregledna karta občine s prikazom    |   1:50.000   |
|          |osnovne namenske rabe in ključnih    |              |
|          |omrežij gospodarske javne            |              |
|          |infrastrukture                       |              |
+----------+-------------------------------------+--------------+
|    3     |Prikaz območij enot urejanja         |    1:5.000   |
|          |prostora, osnovne oziroma podrobnejše|              |
|          |namenske rabe prostora in prostorskih|              |
|          |izvedbenih pogojev                   |              |
+----------+-------------------------------------+--------------+
|    4     |Prikaz območij enot urejanja prostora|    1:5.000   |
|          |in prikaz javne gospodarske          |              |
|          |infrastrukture.                      |              |
+----------+-------------------------------------+--------------+
3. člen
(uporabljeni izrazi)
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Bruto tlorisna površina (BTP) stavbe je skupna površina vseh etaž, izračunanih po sistemu SIST ISO 9836. Pri podstrešju se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,60 m. Pri izračunu BTP se ne upoštevajo površine, ki so obdane z elementi, kot so parapeti, venci, ograje in niso pokrite.
2. Dozidava oziroma nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta do največ 50% BTP obstoječega objekta. Pri izračunu BTP za dozidavo ali nadzidavo objekta se ne upošteva površin kleti. Šteje se, da je dozidava oziroma nadzidava objekta gradnja novega objekta takrat, ko je dozidava ali nadzidava večja od 50% BTP obstoječega objekta oziroma dozidava ali nadzidava z drugo namembnostjo, kakor jo ima osnovni objekt. Prizidek je potrebno priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta, h kateremu se doziduje oziroma nadziduje.
3. Enota urejanja prostora je območje z enotnimi zna­čilnostmi prostora, na katerem se določijo namenska raba in dopustna izraba prostora, omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine, in za posamezne vrste posegov v prostor enotni prostor­ski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden.
4. Etaža za potrebe OPN je del stavbe med dvema pohodnima povšinama ali pohodno površino in streho.
5. Etažnost objekta za potrebe OPN je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo pritličje (P), terasna etaža (T) in ostala nadstropja (1, 2, 3).
6. Faktor gradbene prostornine parcele objekta (FP) se določi kot razmerje med bruto prostornino objekta in površino celotne parcele objekta, pri čemer je bruto prostornina objekta zmnožek zazidane površine objekta in povprečne višine objekta nad nivojem terena.
7. Faktor izrabe parcele objekta (FI) se določi kot razmerje med BTP objekta in celotno površino parcele objekta. Pri izračunu BTP za FI se ne upošteva površin kleti.
8. Faktor odprtih javnih površin (FJP) je razmerje med seštevkom odprtih javnih površin (zelene in utrjene površine), ki služijo skupni rabi obravnavanega območja (enote urejanja prostora, naselja) in ne služijo kot javne prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke) ter celotno površino obravnavanega območja.
9. Faktor zazidanosti parcele objekta (FZ) je razmerje med zazidano površino vseh zahtevnih in manj zahtevnih objektov ter tistih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki imajo enega ali več prostorov in v katere človek lahko vstopi, in celotno površino parcele objekta.
10. Faktor zelenih površin (FZP) je razmerje med površino parcele objekta, ki mora imeti zemljino in vegetacijski sloj, in celotno površino parcele objekta.
11. Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom, ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena.
12. Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta.
13. Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled.
14. Grajeno javno dobro so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji.
15. Klet (kratica K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol.
16. Komunalna oprema so:
– objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja;
– objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna;
– objekti grajenega javnega dobra, in sicer občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine.
17. Legalno zgrajeni objekt je objekt, za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje ali je zgrajen pred 31. decembrom 1967.
18. Naselje je s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, predvidenih za širitev.
19. Nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja, neskladna gradnja, nevarna gradnja in nelegalni kopi.
20. Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja, kakor tudi da se objekt, za katerega je bila z gradbenim dovoljenjem dovoljena nadomestna gradnja, v predpisanem roku ni odstranil.
21. Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami.
22. Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in se vzpostavi prejšnje stanje.
23. Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za oskrbo z vodo, za čiščenje in odvajanje odpadnih vod, za ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov.
24. Oskrbovana stanovanja so stanovanja za starejše, v katerih lahko stanovalci dobijo pomoč 24 ur dnevno iz določene ustanove, pod pogojem, da so arhitektonsko prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi ali v drugi obliki strnjene gradnje.
25. Osnovna oskrba prebivalcev vključuje osnovno šolo, vrtec, trgovino in storitvene dejavnosti.
26. Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in praviloma zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.
27. Parcela objekta je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
28. Podstrešje je prostor pod poševno streho, lahko tudi bivalni, z višino kapnega zidu največ 1,20 m. Če je kapni zid višji, se podstrešje šteje za etažo.
29. Poseg v prostor je poseg v ali na zemljišče z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov in drug poseg v fizične strukture na zemeljskem površju ter pod njim.
30. Praviloma – izraz pomeni, da je potrebno upoštevati določila odloka; če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je potrebno odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
31. Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, določeno v skladu s predpisi s področja voda. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča, razen če so te z uredbo določene drugače. Zunanja meja priobalnih zemljišč na vodah 1. reda zunaj območij naselij sega najmanj 40 metrov od meje vodnega zemljišča.
32. Pritličje (kratica P) je del stavbe neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo, merjeno od najnižje kote terena ob objektu.
33. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.
34. Regulacijske črte (regulacijska linija, gradbena meja in gradbena linija ter okvirno načrtovano območje javnega dobra) se praviloma uporabljajo za določevanje meja javnega prostora, do katerega se lahko načrtujejo in gradijo objekti.
– Regulacijska linija (RL) je črta, ki ločuje obstoječe in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti in praviloma sovpadajo z linijo prometnih ali zelenih površin ter z linijo grajenega javnega dobra.
– Gradbena meja (GM) je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča; gradbena meja se lahko določa posebej za vsako etažo objekta.
– Gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado – postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.
– Gradbena meja v nadstropju (GMn) je črta nad pritlično etažo, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča.
– Okvirno načrtovano območje javnega dobra je območje, ki praviloma predstavlja območje varovalnega koridorja GJI ali druge oblike javnega dobra.
35. Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10%.
36. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka strehe.
37. Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih in drugih vidikov.
38. Sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih ni potrebna rekonstrukcija ter s katerimi se ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta oziroma njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico.
39. Spremljajoča dejavnost je tista dejavnost, ki ni zajeta v osnovni namenski rabi, a se jo nanjo lahko umešča.
40. Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50% bruto etažnih površin namenjenih bivanju.
41. Stanovanjska stavba za posebni namen je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje.
42. Strnjena gradnja je gradnja objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom.
43. Svetla višina prostora je merjena od gotovega poda do gotovega stropa.
44. Terasna etaža (kratica T) je zgornja etaža stavbe neposredno nad ravno streho. Bruto etažna površina terasne etaže ne sme presegati 50% BTP etaže pod njo.
45. Trg je odprt prostor, delno ali v celoti obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi.
46. Varovalni koridor gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, v katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca infrastrukture, kateri je koridor namenjen, v skladu s predpisi.
47. Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.
48. Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).
49. Veduta je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje.
50. Višina objekta, ki je določena s tem odlokom, se meri od najnižje kote terena ob objektu do kote najvišje točke strehe (sleme) ali na vencu stavbe z ravno streho.
51. Vodno zemljišče je zemljišče, na katerem je voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor.
52. Vrtiček je površina za pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe.
53. Vrtičkarstvo je prostočasna dejavnost, ki vključuje pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe in se izvaja na posebej za tako dejavnost urejenih površinah.
54. Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba. Pri vzdrževanju je potrebno ohraniti oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne elemente. Vzdrževanje obsega redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist.
55. Zaselek je naselje z največ 10 manj zahtevnimi objekti.
56. Zbiralnica ločenih frakcij je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo te frakcije izvajalcu javne službe.
57. Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke izvajalcu javne službe. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij.
58. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
59. Zelene površine naselja so površine, namenjene preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem, parki ter druge javne zelene površine, ki so namenjene izboljšanju kvalitete bivanja v naselju.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.
(3) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
(4) Kratice uporabljene v tem odloku imajo naslednji pomen:
Tabela 3: Pomen kratic uporabljenih v odloku
+--------+-----------------------------------------------------+
|Kratica |Pomen kratice                                        |
+--------+-----------------------------------------------------+
|BTP     |bruto tlorisna površina                              |
+--------+-----------------------------------------------------+
|EUP     |enota urejanja prostora                              |
+--------+-----------------------------------------------------+
|FI      |faktor izrabe parcele                                |
+--------+-----------------------------------------------------+
|FJP     |faktor odprtih javnih površin                        |
+--------+-----------------------------------------------------+
|FZP     |faktor zelenih površin                               |
+--------+-----------------------------------------------------+
|FP      |faktor gradbene prostornine                          |
+--------+-----------------------------------------------------+
|FZ      |faktor zazidanosti parcele                           |
+--------+-----------------------------------------------------+
|GJI     |gospodarska javna infrastruktura                     |
+--------+-----------------------------------------------------+
|GL      |gradbena linija                                      |
+--------+-----------------------------------------------------+
|GM      |gradbena meja                                        |
+--------+-----------------------------------------------------+
|MRP     |merilno regulacijska postaja                         |
+--------+-----------------------------------------------------+
|NRP     |namenska raba prostora                               |
+--------+-----------------------------------------------------+
|DPN     |državni prostorski načrt                             |
+--------+-----------------------------------------------------+
|OPN     |občinski prostorski načrt                            |
+--------+-----------------------------------------------------+
|OPPN    |občinski podrobni prostorski načrt                   |
+--------+-----------------------------------------------------+
|P       |pritličje                                            |
+--------+-----------------------------------------------------+
|PM      |parkirno mesto                                       |
+--------+-----------------------------------------------------+
|RL      |regulacijska linija                                  |
+--------+-----------------------------------------------------+
|RTP     |razdelilna transformatorska postaja                  |
+--------+-----------------------------------------------------+
|TP      |transformatorska postaja                             |
+--------+-----------------------------------------------------+
|UN      |urbanistični načrt                                   |
+--------+-----------------------------------------------------+
II. STRATEŠKI DEL
II.1 SPLOŠNE DOLOČBE
4. člen
(vsebina strateškega dela)
Besedilo strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja:
– Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
– Zasnova prostorskega razvoja občine
– Zasnova gospodarske javne infrastrukture
– Okvirna območja naselij vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
– Določitev območij razpršene poselitve
– Usmeritve za prostorski razvoj občine.
II.2 IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
II.2.1 Stanje in značilnosti dosedanjega prostorskega razvoja občine
5. člen
(usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih sektorskih dokumentov)
V prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz naslednjih dokumentov:
– Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);
– Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04);
– Program razvoja podeželja 2004–2006 za Republiko Slovenijo (Uradni list RS, št. 116/04);
– sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi;
– drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture.
6. člen
(geografske in družbene značilnosti)
(1) Občina Tolmin leži v SZ Sloveniji na območju zgornje Soške doline. Njeno središče predstavlja Tolminska kotlina, ki je stičišče štirih dolin: doline Soče proti Kobaridu, doline Soče proti Kanalu in Novi Gorici, doline Idrijce in Baške grape.
(2) V trenutnem obsegu občina obstaja od leta 1994, ko sta se od predhodne Občine Tolmin odcepili občini Bovec in Kobarid.
(3) Občina meji na občine Kobarid, Bohinj, Železniki, Cerkno, Idrija, Nova Gorica ter Kanal, del na zahodu pa meji neposredno na Italijo, zato jo štejemo kot obmejno občino.
(4) Občina meri 382,3 km². Po registrskem popisu leta 2011 je v 72 naseljih živelo 11.634 prebivalcev v 4.733 gospodinjstvih.
(5) Povprečna velikost gospodinjstva je 2,4 člana. Območje občine je redko naseljeno – gostota naseljenosti je 30,4 prebivalcev/km2. Razlog za redko naseljenost je razgiban relief občine, ki dopušča strnjena naselja le v ozkih dolinah, medtem ko so za hriboviti svet značilni zaselki in samotne kmetije.
(6) Starostna struktura prebivalstva je še ugodna, po registrskem popisu 2011 je bil indeks staranja 116,5, kar je bistveno boljše od republiškega povprečja, ki znaša 150,6.
7. člen
(stanje in značilnosti prostorskega sistema – poselitev)
(1) Naravne danosti – predvsem reliefne – so bistveno vplivale na razvoj poselitve v celotni občini. Tako je urbanizirano območje občine omejeno na doline rek, in sicer predvsem Soče, Idrijce in Bače. Tu je značilen gručast tip naselij z dokaj dobro dostopnostjo, kar spodbuja močno priseljevanje in dnevne migracije v ta del občine. Za planotast svet Šentviške planote, Volčanskih Rutov, deloma Banjšic in Gorenje Trebuše je značilen pojav razpršene poselitve – manjših zaselkov in samotnih kmetij. Za hribovitejše predele občine pa so značilne predvsem gručaste vasi in zaselki, ki jih spremlja razpršena poselitev med vasmi.
(2) Od vseh naselij v občini so le tri urbana – Tolmin, Most na Soči in Podbrdo. Ta tri naselja s svojim gravitacijskim zaledjem pokrivajo celotno občino. Preostalo poselitev v občini tvorijo podeželska naselja, vasi in zaselki, ki so razporejeni znotraj urbaniziranega in manj urbaniziranega podeželja. Za vsa naselja izven omenjenih urbanih središč je značilna dokaj skromna opremljenost. Večinoma so to stanovanjska in kmetijska naselja z manjšim številom prebivalcev – vsa pod 300 prebivalcev (razen Volč).
(3) Občina Tolmin je z regionalnega vidika funkcionalno močno povezana s središčem nacionalnega pomena – Novo Gorico, in sicer v zaposlitvenem, izobraževalnem, storitvenem, socialnem, zdravstvenem, finančnem, ekonomskem, oskrbnem ter urbanem smislu.
(4) V Občini Tolmin je registriranih 1034 gospodarskih družb. Od tega jih je kar 70% lociranih v Tolminu in okolici. V zadnjih letih je več ukinjenih podjetij kot na novo registriranih. Velik delež zaposlenih v občini je v predelovalni industriji (okoli 40% v proizvodnji električne opreme, ostali v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov ter proizvodnji pohištva). Pomemben delež zavzema tudi gradbeništvo.
(5) V občini je stopnja registrirane brezposelnosti visoka, saj je po registrskem popisu 2011 znašala 10,8%, kar je nad slovenskim povprečjem, ki je znašala 11,5%. Stanje gospodarstva v občini je kljub temu sorazmerno dobro.
(6) Večina gospodarskih con je v občini lociranih na širšem območju mesta Tolmin (Industrijska cona Poljubinj in Poljubinj II, Obrtna cona Na logu, Obrtna cona Dobrave). Ostale industrijske in gospodarske cone se pojavljajo večinoma po dolini rek Idrijce (Dolenja Trebuša, Postaja) in Bače (Klavže, Kneža, Podbrdo). Industrijska cona pa je locirana še na Šentviški planoti na Pečinah. Problematika industrijskih in obrtnih objektov izven osrednjega dela občine ob mestu Tolmin je v opuščanju ali selitvi dejavnosti in propadanju objektov.
(7) Družbena javna infrastruktura je v občini zadovoljivo pokrita tako na področju zdravstva, socialnega varstva, izobraževanja, kulture kot športa in rekreacije. Večina družbene javne infrastrukture je skoncentrirana v mestu Tolmin, osnovna družbena javna infrastruktura pa je zagotovljena v vseh naseljih v skladu z nivojem naselij znotraj omrežja naselij.
8. člen
(stanje in značilnosti prostorskega sistema – gospodarska javna infrastruktura)
Prometna infrastruktura
(1) Glavno prometno povezavo med osrednjo Slovenijo in zgornjo Soško dolino predstavlja glavna cestna povezava Idrija–Tolmin (G2-102).
(2) Poleg omenjene cestne povezave je izjemnega pomena še glavna cestna povezava Nova Gorica–Tolmin (G2-103). Ta pomeni pomembno povezavo s središčem nacionalnega pomena Nova Gorica. Cesta poteka po dolini reke Soče.
(3) Regionalno povezavo drugega reda predstavlja v občini povezava po Baški grapi R2-403, ki se v kraju Bača pri Modreju veže na cesto G2-102. Od ceste po Baški grapi se nad naseljem Petrovo Brdo odcepi regionalna turistična cesta RT-909 proti Sorici.
(4) Regionalne ceste povezujejo še smeri Postaja–Čepovan–Nova Gorica (R3-609); Most na Soči–Ušnik (R3-603); Dolenja Trebuša–Gorenja Trebuša–Čepovan–Nova Gorica (R3-608); Dolenja Trebuša–Gorenja Kanomlja–Spodnja Idrija (R3-610).
(5) Regionalnega pomena je tudi cesta po Kamnici, ki je pomembna povezava Tolminske kotline z Italijo (navezava na Čedad). Ta trenutno še ni kategorizirana.
(6) Ostala naselja znotraj občine so naselja, povezana z lokalnim cestnim omrežjem lokalnih cest, lokalnih zbirnih cest, lokalnih krajevnih cest ter javnih poti.
(7) Najpomembnejše občinsko križišče je ob stičišču dveh glavnih cest G2-102 in G2-103 pri Peršetu. Sledijo mu križišča glavne ceste po dolini Idrijce G2-102 in regionalne ceste po Baški grapi R2-403 v kraju Bača pri Modreju; križišče glavne ceste po dolini Idrijce G2-102 in dveh regionalnih cest proti Gorenji Trebuši R3-608 in Gorenji Kanomlji R3-610 v Dolenji Trebuši; križišče glavne ceste po dolini Idrijce G2-102 in regionalne ceste proti Čepovanu R3-609 v naselju Postaja ter križišči, ki regionalno cesto Most na Soči–Ušnik R3-603 vežeta na glavno cesto G2-102 v naselju Most na Soči in G2-103 v zaselku Ušnik.
(8) Čez Občino Tolmin je speljana daljinska železniška proga nacionalnega pomena Jesenice–Nova Gorica–Sežana, ki v občino vstopa pred zaselkom Podselo, in sicer na levem bregu reke Soče, izstopa pa v Podbrdu skozi predor proti Bohinjski Bistrici. Proga je enotirna in ni elektrificirana. V občini je pet železniških postaj, in sicer v naselju Postaja (ž. p. Most na Soči) ter štiri v Baški grapi (Klavže (ž. p. Podmelec), Grahovo, Hudajužna in Podbrdo). Poleg potniškega in tovornega prometa, ki se vrši na železnici, je izrednega pomena avtovlak, ki vozi na relaciji Most na Soči–Podbrdo–Bohinjska Bistrica.
(9) V občini ni kategoriziranih kolesarskih prog. V občini pa so opredeljene kolesarske turistično-rekreacijske poti (Šentviška planota, Kolovrat …).
(10) Helioport je v Občini Tolmin lociran ob Industrijski coni Na logu.
Energetska infrastruktura
(11) V občini je okrog 5.400 odjemalnih mest električne energije, ki letno porabijo 35.260.000 kWh energije. Oskrba z električno energijo se v občini izvaja preko prenosnega omrežja, in sicer preko dveh 110 kV daljnovodov Tolmin–Cerkno ter Tolmin–Doblar ter 2x 110 kV daljnovoda Tolmin–Kobarid.
(12) Nizkonapetostno omrežje, ki je domena lokalnega distributerja, je na območju celotne občine urejeno, saj imajo vsa naselja zadostno zmogljivo električno omrežje, poleg tega pa je veliko daljnovodov tudi obnovljenih.
(13) Razdelilna transformatorska postaja je v občini ena, in sicer v obrtni coni Dobrave. Gre za RTP 110/20 kV Tolmin. V občini je 169 transformatorskih postaj.
(14) Obnovljivi viri energije v Občini Tolmin so lesna biomasa, vodni viri, sončna in geotermalna energija. Od teh se izrab­ljajo vodni viri, na katerih so izgrajene male hidroelektrarne, lesna biomasa ter sončna energija.
(15) V občini poteka proizvodnja električne energije v večjem številu malih hidroelektrarn (Godiča, Volarnik (2X), Kamnica, Tbin (3X), Hotejka, Idrijca (2X), Skopičnik, Hotešček, Kremenska grapa, Trebuščica (2X), Porezen, Mlečni potok, Bača (3X), Batava, Milbach, Brezna grapa, Potok, Medvedji potok, Temnak, Kneža (3X), Koritnica, Prošček, Jelenk, Zadlaščica, Globovica in Tolminka). Velike hidroelektrarne na območju občine ni. Zajetje za HE Doblar (jezero pri Mostu na Soči) z zapornico (pri zaselku Podselo) leži v Občini Tolmin.
(16) Spodbuja se raba sončne energije, fotovoltaike, sistema toplotne črpalke ter ostalih obnovljivih virov energije. Naštete vire izrabe energije je potrebno samostojno preučiti in v posameznih primerih spodbujati njihovo uporabo.
(17) Daljinskega ogrevanja v Občini Tolmin ni. Vsako gospodinjstvo rešuje problem ogrevanja samostojno, tudi znotraj posameznega objekta.
(18) Na območju občine ni in tudi ni predvidena oskrba z zemeljskim plinom, tako da se krog uporabnih energentov močno skrči. Za ogrevanje se prednostno uporabljajo drva, poleg drv pa še ekstra lahko kurilno olje in utekočinjen naftni plin.
(19) Z javno razsvetljavo v občini nista opremljeni le naselji Zadlaz – Žabče in Zadlaz – Čadrg. Ostala naselja so opremljena, vendar je problematična neracionalna poraba električne energije za potrebe javne razsvetljave.
Komunalna infrastruktura
(20) Oskrba s pitno in tehnološko vodo je zagotovljena večini uporabnikov na območju Občine Tolmin. Občina ima glede na geografske pogoje dobro vodovodno oskrbo.
(21) Glavni vodooskrbni sistem na območju Občine Tolmin je sistem Zadlaščica, ki pokriva območje z več kot 5000 prebivalci na območju naselij Tolmin, Zatolmin, Dolje, Žabče, Zadlaz – Žabče, Poljubinj, Prapetno, Modrej, Most na Soči, Bača pri Modreju, Postaja, Idrija pri Bači, Drobočnik in Kozmerice.
(22) Večina naselij v občini je opremljenih z javnimi vodovodi, iz vaških vodovodov pa se še vedno oskrbujejo naselja Kanalski Lom, Obloke, Trtnik, Kneške Ravne, Bača pri Podbrdu, Bukovski Vrh, Gabrje, Modrejce, Dolenja Trebuša, Hudajužna, Čadrg ter nekateri manjši zaselki. Večina teh sistemov je v procesu prevzema v upravljanje javne službe. Poleg tega veliko število objektov koristi lastno zajetje. Teh objektov naj bi bilo na območju občine približno 200. Poseben status v sistemu vodooskrbe ima naselje Selce, ki se napaja iz vodooskrbnega sistema Občine Kobarid.
(23) V občini obratuje šest kanalizacijskih sistemov, priključenih na čistilne naprave, in sicer kanalizacijski sistem Tolmin, Volče, Most na Soči, Modrej, Podbrdo in Tolminske Ravne. Kanalizacijski sistemi Tolmina, Zatolmina in Poljubinja z industrijsko cono se zaključijo v skupni čistilni napravi v Tolminu, naselja Volče z deponijo, Most na Soči, Modrej, Podbrdo ter Tolminske Ravne pa imajo vsaka svoj sistem s svojo čistilno napravo. Glede na prodano količino pitne vode se tako na območju občine čisti približno 60% celotne količine
(24) Trenutno je z ločenim sistemom za odvod komunalne in padavinske vode v celoti opremljeno le naselje Tolminske Ravne. Ločen sistem v ostalih naseljih predstavlja le del sistema za odvod komunalne in padavinske vode. V teh primerih se meteorne vode izlivajo v Sočo (Tolmin, Volče), Tolminko (Tolmin), Bačo (Podbrdo) in Zadlaščico (Tolminske Ravne).
(25) Čistilna naprava v Tolminu je prirejena tudi za obdelavo blata iz greznic in malih čistilih naprav.
(26) Gospodarjenje s komunalnimi odpadki je v občini dobro organizirano. Komunalni odpadki se odlagajo na odlagališču Volče, redno pa se dovažajo iz vseh naselij in zaselkov. V večini naseljih je urejeno ločeno zbiranje odpadkov, in sicer za steklo, plastiko, papir, tekstil ter 'zeleni odrez'. Poleg tega se dvakrat letno zagotavlja odvoz nevarnih in kosovnih odpadkov. Komunalno podjetje upravlja z deponijo nenevarnih odpadkov v Volčah Kapaciteta deponije zadošča do leta 2015.
(27) Na območju deponije se je uredil zbirni center za inertne in kosovne odpadke.
(28) Sanacija črnih odlagališč se v občini ureja sproti. Od uvedbe vsakoletnega zbiranja kosovnih odpadkov se je problematika črnih odlagališč močno izboljšala. V preteklosti sta bili sanirani dve večji odlagališči na Ljubinju in v Hudajužni.
Telekomunikacijska infrastruktura
(29) Telekomunikacijsko infrastrukturo na območju Občine Tolmin predstavlja širokopasovno omrežje in infrastruktura brezžičnih komunikacij. S širokopasovnim omrežjem so opremljena naselja Tolmin, Poljubinj, Zatolmin, Žabče, Most na Soči in Modrej.
(30) Na območju Občine Tolmin so locirani naslednji objekti z vgrajenimi telekomunikacijskimi vozliščnimi napravami: LC Čadrg, LC Zadlaz – Čadrg, LC Dolenja Trebuša, LC Gorenja Trebuša, LC Grahovo ob Bači, LC Kneža, LC Most na Soči, LC Pečine, LC Podbrdo, LC Slap ob Idrijci, PX Tolmin in LC Volarje. Omrežje je po večini zemeljsko, zaradi konfiguracije terena in raztresene poselitve pa deloma tudi zračno. Kvaliteta tega omrežja je v glavnem dobra, saj so ga v zadnjih letih posodobili in dogradili. Čez področje poteka tudi del hrbteničnega optičnega kraka v smeri Tolmin–Bovec, Tolmin–Idrija in Tolmin–Nova Gorica. Večina končnih central je z optičnimi povezavami priključena na ta krak in ima s tem zagotovljene širokopasovne povezave.
(31) V Občini Tolmin obstajajo naselja, kjer ni možen dostop končnih uporabnikov (gospodinjstva, javne institucije, poslovni subjekti) do širokopasovnih povezav, oziroma je dostop le delno možen (zasedenost kablov) – t.i. bele lise. Taka naselja so Čadrg, Daber, Dolgi Laz, Gorenji Log, Grant, Hudajužna, Kanalski Lom, Kneške Ravne, Kuk, Logaršče, Obloke, Porezen, Rut, Stopnik, Stržišče, Tolminske Ravne, Volčanski Ruti, Zakraj in Znojile.
9. člen
(stanje in značilnosti prostorskega sistema – krajina)
(1) Občina Tolmin leži na prehodu alpskih, predalpskih, kraških in primorskih krajin. V alpskih krajinah je prisotna velika naravna dinamika, naravni procesi, ranljivost visokogorskega sveta in mikroreliefa ter značilna oblikovanost reliefa. V predalpskih krajinah se upošteva organizacijo prostora gorskih in hribovitih območij, za katere je značilen »celek«, ranljivost podzemnih voda in strukturno vrednost avtohtone vegetacije na ravninskih predelih. V primorskih krajinah se upošteva reliefne in geomorfološke značilnosti ter krajinsko-ekološki pomen naravne zarasti. V kraških krajinah pa se upošteva strukturo kraških oblik.
(2) Krajinsko sliko občine gradijo tipični elementi, kot so ekstenzivni sadovnjaki, travniki, samotne kmetije s celki, cerkvice na vedutno izpostavljenih mestih, seniki, ostanki gozda, omejki in posamezna drevesa v kmetijski krajini …
(3) S krajinsko-ekološkega vidika je matica v krajini Občine Tolmin večinoma gozd. Mozaičnost krajine je v občini zelo velika. Pogosto se pojavljajo večje in manjše zaplate kmetijskih zemljišč ter z ekološkega vidika izredno pomembni vodni koridorji. Predvsem v višjih predelih je gozdne matice več, kot zaplate pa se pojavljajo pašniki, gozdne jase, visokogorski pašniki … V dolini je gozdnih ostankov manj. Prevladujejo večje zaplate kmetijskih zemljišč, ki pa so še vedno prepletene z ostanki gozdne matice (gozdne zaplate in omejki). Ti ostanki dajejo krajinski sliki dolinskega predela občine večjo doživljajsko vrednost ter krajinsko-ekološki pomen.
(4) Občinska krajinska slika je izredno pestra. Kot izredno kvalitetno naj izpostavimo krajinsko sliko območij nad Baško grapo (naselja Rut, Grant, Znojile, Stržišče, Kal), celotnega območja Gorenje Trebuše, gorskega predela občine, območij pašnih planin (planine Sleme, Medrje …), nekaterih dolin (dolini Tolminke, Zadlaščice) ter posameznih izredno kakovostnih doživljajskih območij (ob Soči, posamezne samotne kmetije) …
(5) Med degradacije krajinske slike v občini štejemo zaraščanje in propadanje predvsem višje ležečih kmetijskih površin, odvzeme proda iz vodotokov, energetske objekte na vodotokih, propadajoče pomožne kmetijske objekte ter pomožne kmetijske objekte z oblikovno neustrezno spremenjeno namembnostjo (predvsem vikendi, garaže …).
Kmetijstvo
(6) Kmetijstvo zaznamuje predvsem nižinski del občine (ravnice ob Soči, Idrijci) ter Šentviško planoto. Glavna oblika kmetijske pridelave je večinoma živinoreja, ki je vezana na travnike in pašnike. Ti predstavljajo tudi največji delež kmetijskih površin v občini. Sadovnjaki – večinoma ekstenzivni – in njivske površine, ki se v občini pojavljajo, praviloma ne pomenijo kmetijske proizvodnje, ampak zgolj dodatek za samooskrbo kmetije. Poseben vzorec v krajini in avtohton način kmetijstva pomenijo visokogorski pašniki. Zaradi opuščanja kmetovanja se veliko kmetijskih zemljišč zarašča. Kmetijska gospodarstva v občini so v večini majhna. Kmetije velikostnega razreda do 5 ha kmetijskih zemljišč v uporabi predstavljajo kar 54% vseh kmetij. Največ registriranih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah je povezanih s turizmom.
Gozdarstvo
(7) Z izredno velikim odstotkom (okrog 76%) gozdnatosti je gozd v Občini Tolmin bistvena prvina in sooblikovalec krajine, njegov varovalni in socialni pomen pa postaja za vse ljudi čedalje večji. Poleg tega je veliko kmetijskih zemljišč v zaraščanju (okrog 2% vsega območja občine).
(8) Gozdovi kljub velikim lesnim zalogam (15.000 m3) nimajo bistvenega gospodarskega pomena za občino, in sicer zaradi problematične dostopnosti do gospodarskih gozdov in nerentabilnost spravila lesa. Gospodarski pomen gozdov je zato izražen le kot dopolnilna dejavnost nekaterih kmetij.
(9) Skupno je v Občini Tolmin zavarovanih 20% vseh gozdnih površin. Od tega je 0,2% gozdov s posebnim namenom in 18,8% varovalnih gozdov.
Pridobivanje mineralnih surovin
(10) V občini je predvsem aktualen odvzem proda iz vodotokov. Trenutno se prod odvzema na lokacijah ob Soči, Godiči in Bači. Dejavnost je problematična z vidika poseganja v vodne ekosisteme ter z vidika motenj (predvsem hrup, prah …), ki jih povzroča drugim dejavnostim, ki uporabljajo isti prostor. Nekaj je tudi odprtih kopov, ki večinoma niso legalizirani.
Naravne in kulturne kakovosti
(11) Občina Tolmin je zelo bogata z naravnimi in kulturnimi kakovostmi. Različni sistemi varstva narave se večinoma prekrivajo in so skoncentrirani predvsem v severnem in južnem delu občine ter ob nekaterih rekah – Soči, Idrijci, Bači … Na omenjenih območjih se tako pogosto prekrivajo območja Nature 2000, ekološko pomembna območja ter območja naravnih vrednot. Kar 49% celotnega ozemlja je vsaj pod enim režimom, ki izhaja iz ohranjanja narave. Prav tako so pomembna območja kulturne dediščine – tako naselbinske (Bača pri Podbrdu, Čadrg, Rut, Tolminske Ravne …), arheološke (Most na Soči, Koritnica …), zgodovinske (Krnsko pogorje, Mengore). Med pomembnejša območja kulturne dediščine sodita območji, imenovani Rut–Grant–Stržišče–Kal ter Podkrnske vasi in planine, ki sta opredeljeni kot območji kompleksnega varstva v odprtem prostoru. Velika naravna ohranjenost in kakovostna kulturna krajina predstavljata velik potencial za razvoj turizma in rekreacije.
Turizem in rekreacija
(12) Celotno območje občine ima velik potencial za rekreacijsko in turistično dejavnost na prostem. Trenutno se ta odvija predvsem kot pohodništvo in planinarjenje, kolesarjenje, vodni športi, padalstvo in zmajarstvo … Z vidika pohodništva in planinarjenja je urejenih veliko sprehajalnih poti ob jezeru in rekah, veliko je urejenih dostopov do slapov in korit. Zanimivi so tudi gozdovi, visokogorski pašniki s planšarijami in gorske vasi. Pomembne so tudi ture med Krnom in Črno prstjo ter učne poti (Kosmačeva učna pot, Pot po Rapalski meji, Čez Most po modrost, Pot miru …). Za kolesarjenje so pomembne kolesarske poti po Kolovratu in dolini Tolminke, v Grudnico in Špile, po dolini Trebuščice, krožna pot po Šentviški planoti, poti po Baški Grapi …
(13) Z vidika vodnih in obvodnih športov so zanimive reke Soča, Tolminka, Bača in Idrijca (kopanje, kajakaštvo, ribištvo …) pa tudi soteska Pršjak (soteskanje). Pomembne aktivnosti v naravi so še jadralno padalstvo (vzletišče Kobala, pristajališče Tolmin), športno plezanje (Čiginj, Slap ob Idrijci, Ljubinj, Koritnica) in jamarstvo (Zadlaška jama, Pološka jama, Smoganica, sistem Mig).
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
(14) Potresna nevarnost v Občini Tolmin je ena največjih na območju Slovenije, saj so Posočje v zadnjih petdesetih letih prizadeli trije močni potresi.
(15) Med vsakoletnimi neurij se v občini sprožijo manjši plazovi, ki pa naselij navadno ne prizadenejo. Največja nevarnost zemeljskih plazov v neposredni bližini naselij se pojavlja v okolici naselij Poljubinj, Grahovo, Podbrdo, Kneža in Kuk.
(16) Skoraj vsa naselja so varna pred poplavami, saj so locirana višje od poplavnih vod. Poplavljanju infrastrukture pa se zaradi karakteristik območja praktično ni mogoče izogniti.
(17) Predvsem v sušnih obdobjih obstaja velika nevarnost požarov v naravi. Najbolj ogrožena območja so ob železniški progi Nova Gorica–Jesenice, in sicer zaradi iskrenja, ki ga povzročajo vlaki, ter gozdnata območja, ki so v primeru požara tudi slabše dostopna.
(18) Evidentirani so naslednji objekti za skladiščenje, proizvodnjo in uporabo nevarnih snovi: Hidria AET Tolmin, Avtoprevoz Tolmin, GALD, Gostol TST Čiginj, Metalfleks Tolmin, Pekarna Milinotest Tolmin, Mercator in druge trgovske firme ter obstoječi bencinski servisi v Tolminu, Mostu na Soči in Podbrdu.
II.2.2 Težnje in problemi prostorskega razvoja občine
10. člen
(težnje in problemi prostorskega razvoja občine – poselitev)
(1) Razvoj poselitve v Občini Tolmin v zadnjem obdobju opredeljujeta zlasti urbana koncentracija v osrednjem delu občine, predvsem v mestu Tolmin s širšo okolico, ter praznjenje naselij v odmaknjenih in težje dostopnih delih občine.
(2) Naselja v osrednjem delu občine spreminjajo svojo funkcijo ter grajeno strukturo. Glavni vzrok je zmanjševanje agrarnega prebivalstva in spreminjanje vasi – še posebej v osrednjem delu občine – v nekmetijska naselja. Agrarna naselja v osrednjem delu občine torej izgubljajo svojo prvotno funkcijo in se spreminjajo v pretežno stanovanjska, z obrtnimi in poslovnimi območji brez oskrbnih funkcij.
(3) Na drugi strani so naselja predvsem hribovitejših delov občine, ki so v stagnaciji ali celo v nazadovanju, za katere je značilna slaba dostopnost, slaba opremljenost z oskrbnimi, storitvenimi in družbenimi dejavnostmi ter skromna ponudba delovnih mest. Posledično se v takih naseljih zmanjšuje nivo storitev in razvoja družbene infrastrukture, kar njihovo stanje še poslabša. Problematika je še bolj izražena pri urejenosti javnih prostorov in športne infrastrukture in drugih elementov zelenih sistemov naselij.
(4) Težnje po poselitvi s predvsem individualno stanovanjsko gradnjo so trend v zadnjih letih, hkrati pa slaba zastopanost vseh tipov organiziranih gradenj in nezainteresiranost občanov za organiziran tip gradnje.
(5) Zaradi koncentracije gospodarskih dejavnosti se pojavlja velik pritisk na sproščanje površin za gospodarske in industrijske cone v osrednjem delu občine. Na drugi strani pa se praznijo cone v odročnejših naseljih. Posledica tega procesa niso zgolj degradirana območja con in opuščeni objekti, temveč tudi ukinjanje delovnih mest in odseljevanje prebivalstva.
(6) Eden najbolj problematičnih sociodemografskih procesov na območju občine je stagniranje oziroma zmanjševanje števila delovnih mest v dislociranih predelovalnih obratih na območju Baške grape, Šentviške planote, Trebuše, v Tolminskem Lomu in Rutu.
(7) V Občini Tolmin bi morali za primerno rast prebivalstva planirati vsaj 1800 novih delovnih mest, za kar pa je potreben ciljni projekt delovnih mest in zagotovitev prostora za nove dejavnosti.
(8) Zaradi razložene poselitve in težke dostopnosti bo treba vso pozornost posvetiti predvsem območju Baške grape in Trebuše, kjer so možnosti za rast delovnih mest zlasti v samostojnem podjetništvu in obrtništvu, v Tolminu pa bo potrebno razvijati delovna mesta v terciarnem in kvartarnem sektorju, to je na področjih, ki so do sedaj slabo razvita.
11. člen
(težnje in problemi prostorskega razvoja občine – gospodarska javna infrastruktura)
Prometna infrastruktura
(1) Problematiko prometne infrastrukture v občini predstavlja predvsem prometno povezovanje odročnih delov občine s centralnim delom.
(2) Glavni cesti, ki povezujeta Tolminsko z Goriško in Bovško ter preko Idrije z osrednjo Slovenijo, sta problematični na nekaterih delih. Predvsem so kritični odseki skozi nekatera naselja – Tolmin, Volče, Čiginj, Slap ob Idrijci. V teh naseljih je potrebno poskrbeti za ustrezno preureditev ceste – pomestenje, obvoz, varne površine za pešce ob teh prometnicah. S podobno problematiko kot glavne ceste, se srečujejo tudi regionalne ceste na območju občine.
(3) Problematiko predstavlja tudi mirujoč promet tako znotraj nekaterih naselij (Tolmin, Most na Soči, Podbrdo) kot tudi izven naselij za potrebe turistične dejavnosti (vstopno-izstopna mesta ob reki Soči, parkirna mesta za avtodome).
(4) Neurejeno je stanje tudi na področju kolesarskih povezav – tako znotraj naselij kot v širšem prostoru. Te bi morale povezovati nekatere s kolesarskim prometom najbolj obremenjene smeri – Tolmin–Most na Soči, Tolmin–Volče, Tolmin–Dolje, Most na Soči–Bača pri Modreju ter Most na Soči–Kozaršče–Volče.
(5) Tu so mišljeni predvsem semaforizirani odseki za primer srečanja dveh velikih vozil, stalno padanje kamenja na cesto in neprimerne rešitve v naseljih: Slap ob Idrijci, kjer se planira izravnava; Idrija pri Bači, kjer je predvidena deloma tudi rušitev stavb; Poljubinj, kjer se predvideva izgradnja krožnega križišča. Problem te ceste je tudi, da v naseljih, ki jih prečka, ni zagotovljenih pločnikov za pešce (izjema je Tolmin in deloma Most na Soči). Cesta ima velik pomen tudi zaradi dejstva, da v primeru njenega zaprtja obstane tudi promet v zgornjo Soško dolino, ker omenjena cesta nima kvalitetne in dovolj zmogljive obvozne ceste (problem tovornega in avtobusnega prometa). V mestu Tolmin se kot del ceste planira izgradnja obvoznice, ki naj bi potekala preko mosta čez Tolminko in se pri pokopališču navezala na obstoječo cesto.
Energetska infrastruktura
(6) Na nivoju prenosa električne energije ni večjih problemov – vsa naselja so oskrbovana z elektriko, veliko daljnovodov je obnovljenih.
(7) V občini je težnja po povečanju števila tako malih kot velikih hidroelektrarn. Največkrat gre za posege v občutljive habitate.
(8) Dolgoročno se v mestu Tolmin zagotovi več samostojnih daljinskih sistemov ogrevanja.
Komunalna infrastruktura
(9) S problematiko nezadostnih količin vode se v občini spopadata dve večji območji, in sicer Šentviška planota (naselja Prapetno Brdo, Šentviška Gora, Ponikve, Pečine, Logaršče, Polje, Zakraj, Daber) in Banjšice (Tolminski lom, Kanalski Lom), ter nekatera posamezna naselja – Stržišče, Sela nad Podmelcem, Temljine in Sela pri Volčah. Tu vodni viri predvsem v sušnem obdobju ne zagotavljajo zadostnih količin vode.
(10) Problematična je tudi oskrba naselij, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz vaških vodovodov, katerih kvaliteta je večinoma oporečna.
(11) Problematika na področju odvajanja in čiščenja komunalnih voda se nanaša predvsem na direktne izpuste iz kanalizacije v reke, ki se vršijo za naselja Volarje, Modrejce, Slap ob Idrijci in Kneža.
Telekomunikacijska infrastruktura
(12) Neustrezne informacijske povezave ne zagotavljajo zadovoljivega prenosa podatkov in informacij. Možnosti, ki jih informacijsko-komunikacijska tehnologija ponuja, so zato neizkoriščene (e-delo). Manjša je tudi učinkovitost poslovnih in javnih subjektov.
12. člen
(težnje in problemi prostorskega razvoja občine – krajina)
(1) Kmetijstvo je glavni oblikovalec kulturne krajine v občini. Zaznamuje predvsem območje ob rekah in na Šentviški planoti, kjer so pogoji za kmetijsko proizvodnjo boljši. Z vidika ohranjanja krajinske slike (območja ob Soči), varstva vodnih virov (Šentviška planota) ter ohranjanja biotske pestrosti je problematična intenzifikacija kmetijske proizvodnje.
(2) Na drugi strani pa se z zaraščanjem kmetijskih površin v hribovitejših predelih izgublja tradicionalni krajinski vzorec. Predvsem je problematično zaraščanje območja Gorenje Trebuše, celotnega območja nad Baško grapo, Volčanskih Rutov, planinskih pašnikov na območju Triglavskega narodnega parka …
(3) Z vidika ohranjanja kulturne krajine je problematičen tudi trend spreminjanja kmetijskih objektov v objekte za stalno ali začasno bivanje, predvsem zaradi neustreznih arhitekturno-krajinskih elementov, ki so s takimi spremembami povezani (npr. okna, ograje, tlakovanja, sončne celice …).
II.2.3 Cilji prostorskega razvoja občine
13. člen
(cilji prostorskega razvoja občine)
Cilji prostorskega razvoja Občine Tolmin so opredeljeni z namenom zagotavljanja dobrih pogojev za bivanje ter gospodarskega razvoja ob hkratni skrbi za ohranjanje kvalitet okolja ter racionalne rabe prostora in njegove urejenosti. Upoštevajo se načela vzdržnega prostorskega razvoja, določena z ZUreP-1 ter z ZPNačrt, in načela vzdržnega prostorskega razvoja, ki izhajajo iz evropskih in mednarodnih dokumentov in priporočil, določbe Strategije prostorskega razvoja Slovenije, Prostorskega reda Slovenije, razvojnih dokumentov nosilcev urejanja prostora ter njihovih smernic, rezultatov analize stanja in teženj prostorskega razvoja občine ter drugih strokovnih podlag.
14. člen
(cilji prostorskega razvoja občine s področja poselitve)
(1) Zagotavljanje uravnoteženega razvoja urbanega sistema predvsem s spodbujanjem razvoja naselij v skladu z njihovo funkcijo v omrežju naselij, z izboljšanjem omrežja družbene javne infrastrukture in oskrbnih ter servisnih dejavnosti.
(2) Zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj dejavnosti in bivanja na podlagi dejanskih potreb in razvojnih teženj v prostoru.
(3) Zagotavljanje zadostnih količin stanovanj znotraj naselij.
(4) Spodbujanje zgoščevanja naselij in prenove stavbnega fonda.
(5) Prestrukturiranje degradiranih urbanih površin s poudarkom na prestrukturiranju opuščenih industrijskih con na podeželju (Kneža, Klavže, Podbrdo, Postaja …).
(6) Zagotavljanje kvalitete bivanja v naseljih z ustrezno infrastrukturno opremljenostjo, z dostopnostjo do družbene javne infrastrukture, storitvenih dejavnosti in delovnih mest.
(7) Zagotavljanje zadostnih elementov zelenega sistema (parkovnih površin, igrišč …) znotraj naselij, s poudarkom na naseljih višjega ranga (Tolmin, Most na Soči, Podbrdo, Kamno, Šentviška Gora …).
(8) Zagotavljanje vključevanja kulturne dediščine v urejanje in prenovo naselij ter ohranjanje njihovih arhitekturnih kvalitet, s poudarkom na območjih naselbinske kulturne dediščine (Kal, Stržišče…).
(9) Spodbujanje potresno varne in energetsko varčne gradnje ter energetska sanacija zgradb, s posebnim poudarkom na sanaciji javnih zgradb.
(10) Spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije.
(11) Spodbujanje soproizvodnje energije pri proizvodnih procesih.
(12) Zagotavljanje uravnoteženega obsega nove stanovanjske gradnje s potrebami družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti.
(13) Izboljšanje urbane podobe naselij s primernimi urbanistično-arhitekturnimi rešitvami.
(14) Zavarovanje interesov občine predvsem za zagotavljanje zemljišč za družbeno infrastrukturo, javno dobro in za gradnjo gospodarske javne infrastrukture, in sicer s podrobnim prostorskim načrtovanjem in ukrepi aktivne zemljiške politike.
15. člen
(cilji prostorskega razvoja občine s področja gospodarske javne infrastrukture)
(1) Vzpostavljanje varnih javnih kolesarskih poti v omrežju naselij (Tolmin, Most na Soči, Podbrdo) z okoliškimi naselji z namenom povezave naselij višjega ranga z okoliškimi naselji.
(2) Reševanje problematike zadostnih količin pitne vode na vododeficitarnih območjih – predvsem na območju Šentviške planote.
(3) Saniranje in prevzem v upravljanje vseh vodovodnih in kanalizacijskih sistemov v občini kot del lokalne gospodarske javne infrastrukture.
(4) Zagotavljanje ustreznega prostorskega razvoja na območjih varstva pitne vode.
(5) Nadgrajevanje kanalizacijskih sistemov na celotnem območju občine in opremljanje vseh večjih naselij s čistilnimi napravami.
(6) Zagotavljanje kvalitetne telekomunikacijske infrastrukture na celotnem območju občine.
16. člen
(cilji prostorskega razvoja občine s področja krajine)
(1) Zagotavljanje ustreznega vključevanja naravnih in kulturnih kakovosti v gospodarjenje z naravnimi viri in prostorom.
(2) Zagotavljanje uravnotežene oskrbe z mineralnimi surovinami s poudarkom na okoljevarstvenem vidiku odvzema mineralnih surovin in motilnosti do drugih dejavnosti v širšem prostoru odvzema.
(3) Spodbujanje razvoja ekološkega kmetovanja in omogočanje razvoja podeželskih delov občine z spodbujanjem razvoja novih delovnih mest v turizmu in dopolnilnih dejavnostih kmetij.
(4) Zagotavljanje ohranjanja raznolikosti kulturnih krajin v občini s poudarkom na ohranjanju avtohtonih krajinskih vzorcev (visokogorskih pašnikov, celkov z razpršeno poselitvijo …).
(5) Usmerjanje prostorskega razvoja izven območij, ki jih ogrožajo naravne ali druge nesreče.
(6) Izboljšanje zaščite zaradi naravnih ali drugih nesreč ogroženih območij, predvsem z vidika potresne varnosti in protipožarne zaščite.
17. člen
(prioritete prostorskega razvoja občine)
(1) Zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj dejavnosti in bivanja na podlagi dejanskih potreb in razvojnih teženj v prostoru.
(2) Nadgrajevanje kanalizacijskih sistemov na celotnem območju občine in opremljanje vseh večjih naselij s čistilnimi napravami.
(3) Spodbujanje razvoja ekološkega kmetovanja in omogočanje razvoja podeželskih delov občine z spodbujanjem razvoja novih delovnih mest v turizmu in dopolnilnih dejavnostih kmetij.
II.3 ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
18. člen
(prednostna območja za razvoj poselitve in drugih dejavnosti)
(1) Zasnova prostorskega razvoja občine izhaja iz stanja v prostoru, problemov in teženj v prostoru ter ciljev občine na področju prostorskega razvoja. Z zasnovo prostorskega razvoja občine so določena glavna razvojna območja ter smeri razvoja v občini.
(2) V skladu z uravnoteženim razvojem omrežja naselij bodo glavni nosilci razvoja v občini še naprej Tolmin z okoliškimi naselji (Poljubinj, Volče), Most na Soči z Modrejem, Podbrdo ter naselja v dolini Soče proti Kobaridu (s poudarkom na naselju Kamno). V teh naseljih se bo spodbujal urbani razvoj, za katerega je značilna koncentracija stanovanjske gradnje, proizvodnih, storitvenih in oskrbnih dejavnosti. Tolmin bo krepil svojo upravno, izobraževalno in poslovno funkcijo, medtem ko se bo Most na Soči z okolico razvijal v turistično-rekreacijski center.
(3) Površine za razvoj glavnih oskrbnih dejavnosti se poleg mesta Tolmin in naselij Most na Soči ter Podbrdo določijo v predvidenih razvojnih centrih na podeželskem območju: Kamno, Šentviška Gora, Slap ob Idrijci, Kneža, Volče.
(4) Območja intenzivnejše kmetijske proizvodnje so skoncentrirana v dolini Soče in Idrijce ter na Šentviški planoti. V ostalih predelih občine (Gorenja Trebuša, Triglavski narodni park, Baška grapa …) se vzpodbuja ekološke načine kmetijske pridelave.
(5) Turistična ponudba občine bo usmerjena v turizem, vezan na naravo in njene danosti: izletniški turizem, adrenalinski turizem, pohodništvo, ribištvo, ekoturizem … Ta je vezan predvsem na Sočo, Triglavski narodni park, območje Gorenje Trebuše. V sklopu intenzivnejšega turizma se nad mestom Tolmin formira turistično-rekreacijski center. Ostala turistična infrastruktura (predvsem individualni ponudniki nočitev) je locirana po celotni občini.
(6) Prostorska umestitev območij za izvajanje športno-rekreativnih aktivnosti in dejavnosti mora zagotavljati lastnosti, zaradi katerih so območja varovana, in ugodno stanje ogroženih in zavarovanih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju Slovenije.
19. člen
(omrežje naselij z vlogo in funkcijo pomembnejših naselij)
(1) Omrežje naselij z vlogo naselij
Tabela 4: Vloga naselij
+-----------------------+---------------------------------------+
|VLOGA NASELJA/SREDIŠČA |RANG NASELJA/SREDIŠČA                  |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Središče regionalnega  |Tolmin                                 |
|pomena                 |                                       |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Pomembnejši lokalni    |Most na Soči, Podbrdo                  |
|središči               |                                       |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Lokalna središča       |Šentviška Gora, Slap ob Idrijci, Kamno,|
|                       |Volče, Kneža, Dolenja Trebuša          |
+-----------------------+---------------------------------------+
(2) Omrežje naselij/središč s funkcijo
Tabela 5: Funkcije naselij/središč
+-----------------------+---------------------------------------+
|NASELJE/SREDIŠČE       |FUNKCIJE                               |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Tolmin                 |upravne, družbene, trgovske, gostinske,|
|                       |zdravstvene, kulturne, prometne,       |
|                       |športno-rekreacijske, stanovanjske,    |
|                       |gospodarske, poslovne in storitvene,   |
|                       |šolske in izobraževalne, vzgojno-      |
|                       |varstvene, turistične                  |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Most na Soči           |turistične, kulturne, družbene,        |
|                       |trgovske, gostinske, zdravstvene,      |
|                       |športno-rekreacijske, stanovanjske,    |
|                       |poslovne in storitvene, šolske in      |
|                       |izobraževalne, vzgojno-varstvene       |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Podbrdo                |družbene, trgovske, gostinske,         |
|                       |kulturne, športno-rekreacijske,        |
|                       |zdravstvene, stanovanjske, šolske in   |
|                       |izobraževalne, vzgojno-varstvene       |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Šentviška Gora         |družbene, trgovske, gostinske,         |
|                       |kulturne, športno-rekreacijske,        |
|                       |stanovanjske, šolske in izobraževalne, |
|                       |vzgojno-varstvene                      |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Kamno                  |trgovske, gostinske, športno-          |
|                       |rekreacijske, stanovanjske, poslovne in|
|                       |storitvene, šolske in izobraževalne,   |
|                       |vzgojno-varstvene                      |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Kneža                  |trgovske, gostinske, kulturne, športno-|
|                       |rekreacijske, stanovanjske, poslovne in|
|                       |storitvene, šolske in izobraževalne,   |
|                       |vzgojno-varstvene                      |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Volče                  |trgovske, gostinske, kulturne, športno-|
|                       |rekreacijske, stanovanjske, poslovne in|
|                       |storitvene, šolske in izobraževalne,   |
|                       |vzgojno-varstvene                      |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Dolenja Trebuša        |trgovske, gostinske, kulturne, športno-|
|                       |rekreacijske, stanovanjske, poslovne in|
|                       |storitvene, šolske in izobraževalne,   |
|                       |vzgojno-varstvene                      |
+-----------------------+---------------------------------------+
V ostalih naseljih prevladujejo stanovanjske funkcije, ki se večinoma dopolnjujejo s kmetijskimi in turističnimi dejavnostmi.
20. člen
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)
(1) V občini sta formirani dve glavni prometni smeri, in sicer po dolini Idrijce in Soče do Tolmina ter po dolini Soče od Nove Gorice proti Bovcu. Gre za smeri nacionalnega pomena, ki se jima pridružuje še cesta po Kamnici, ki povezuje Tolminsko z Italijo. Smeri ostajata glavni smeri prometnega povezovanja.
(2) Regionalno pomembne povezave bodo še naprej zagotavljale regionalne ceste po Baški grapi in naprej na Gorenjsko ter do Čepovana in naprej v Novo Gorico.
(3) Železniška proga Nova Gorica–Jesenice bo še naprej zagotavljala tako prometno povezanost Baške grape z ostalo občino kot navezavo naprej na Gorenjsko.
(4) Občina bo strateško varovala prometne koridorje za glavne cestne povezave predvsem na območjih, kjer glavne ceste skozi naselje predstavljajo večjo problematiko (Tolmin, Volče, Čiginj).
21. člen
(urbana središča, za katera bo treba izdelati urbanistični načrt)
(1) Urbanistične načrte je potrebno izdelati za naselja Tolmin z okolico, Most na Soči z Modrejem ter Podbrdo.
(2) Za območje Gorenje Trebuše ter za območje vasi nad Baško grapo (Grant-Rut-Stržišče-Kal) je kot podlago za podrobnejše urejanje območja potrebno izdelati posebne strokovne podlage v obliki krajinskega načrta.
22. člen
(grafični prikaz)
Zasnova prostorskega razvoja občine je grafično predstavljena v grafičnem delu OPN, in sicer na karti 1: Zasnova prostorskega razvoja.
II.4 ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE
23. člen
(zasnova prometne infrastrukture)
(1) Z razvojem prometne infrastrukture se podpira razvoj policentričnega omrežja naselij, skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost z evropskimi prometnimi sistemi in urbanim omrežjem.
(2) Razvoj prometnih omrežij se načrtuje usklajeno z razvojem poselitve in drugih dejavnosti. Ob tem se zagotavlja kvalitetne bivalne in delovne pogoje, zmanjšuje negativne vplive na okolje, ohranja naravne in kulturne kakovosti ter varuje naravne vire.
(3) Glavni prometni osi v občini sta dve, in sicer v smeri od vzhoda proti zahodu in od juga proti severu. Ti dve osi predstavljata povezavo nacionalnega pomena. Gre za cesti G2-102 in G2-103, ki občino povezujeta z osrednjo Slovenijo in državnim središčem Ljubljano ter z regionalnim središčem Novo Gorico.
(4) Problematiko poteka glavnih cest skozi nekatera naselja se rešuje z obvoznimi cestami, in sicer z obvoznico Tolmin ter obvoznico Volče z nadaljevanjem v obvoznico Čiginj.
(5) Zaradi nedoseganja predpisanih tehničnih zahtev za glavno cesto je predvidena rekonstrukcija ceste G2-102/1038 Bača–Dolenja Trebuša. Na posameznih odcepih so načrtovani novi cestni elementi.
(6) Z vzpostavitvijo tolminske obvoznice se bosta v občini formirali še dve pomembni križišči, ki bosta z glavne ceste G2-102 odcepili dve mestni vpadnici, in sicer zahodno in vzhodno vpadnico v mesto Tolmin.
(7) V občini ni kategoriziranih kolesarskih poti. Te se vzpostavijo predvsem z namenom povezovanja naselij Tolmin z Mostom na Soči, Volčami, Čiginjem, Poljubinjem, Doljami in Zatolminom; Mosta na Soči z Bačo pri Modreju ter Kozarščami in naprej s Čiginjem.
(8) Znotraj naselij Tolmin, Most na Soči in Podbrdo pa se zagotovi mreža kolesarskih povezav. Kolesarske poti naj se uredijo v okviru obstoječih prometnih povezav.
(9) Avtodome je potrebno usmeriti v za ta namen urejene lokacije.
(10) Prometno omrežje območij Tolmina, Mosta na Soči in Podbrda se rešuje znotraj urbanistične zasnove.
24. člen
(zasnova telekomunikacijske infrastrukture)
(1) Za rešitev problemov slabe telekomunikacijske povezanosti se bo v občini vzpostavilo širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij. S tem se spodbuja razvoj različnih storitev, povečali učinkovitost javnih institucij in gospodarstva, omogočili hitrejši dostop do znanja in razvoj podjetništva in turistične dejavnosti z visoko dodano vrednostjo tudi na podeželju.
(2) Cilj gradnje odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij v Občini Tolmin je, da se predvsem na območjih, kjer širokopasovna omrežja niso prisotna, zgradi odprta širokopasovna omrežja elektronskih komunikacij.
(3) Kratkoročno se predvidi opremljanje naselij Volče in Čiginj (v povezavi s širokopasovnim omrežjem Tolmin) ter Modrejce in Kozaršče (v povezavi s širokopasovnim omrežjem Most na Soči). Dolgoročno pa se opremlja večina naselij.
25. člen
(zasnova elektroenergetske infrastrukture)
(1) Z zasnovo energetske infrastrukture se zagotavlja učinkovita, varna in zanesljiva oskrba z elektriko, zemeljskim plinom, nafto in naftnimi derivati, lesno biomaso ter obnovljivimi in drugimi viri energije.
(2) Vodni potencial kljub velikemu izkoriščanju vodne energije še ni v celoti izkoriščen. Zato se predvideva izgradnja nekaterih novih malih hidroelektrarn.
(3) Objekte za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov se umešča tako, da ni v nasprotju z zahtevami za varstvo narave in kulturne dediščine, da povzroča čim manjše vplive na okolje ter da je skladno z merilom prostora in čim manj vidno izpostavljeno. Pred načrtovanjem objektov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov je treba proučiti racionalnost proizvodnje električne energije, prostorsko skladnost ter okoljsko sprejemljivost načrtovanih objektov.
(4) Za oskrbovanje občanov z nafto in bencinom sta v Občini Tolmin predvidena dva bencinska servisa. Prvi je bencinski servis Tolmin na lokaciji ob obstoječi obrtni coni Na logu. Drugi pa je bencinski servis pod naseljem Modrej. Oba sta predvidena kot nadomestni lokaciji za obstoječa bencinska servisa v centru mesta Tolmin in v centru naselja Most na Soči. Od bencinskih servisov pa v funkciji na obstoječih lokacijah ostaneta dva – bencinski servis v industrijski coni Poljubinj in v naselju Podbrdo.
(5) Strateškega pomena na območju Občine Tolmin je načrtovan meddržavni transportni 2 x 400 kV sistem, ki bo povezal Beričevo z Italijo.
(6) Obnova in gradnja daljnovodov se mora izvajati na pticam prijazen način.
(7) Na območju mesta Tolmin se predvideva več manjših sistemov dalinjskega ogrevanja.
26. člen
(zasnova komunalne infrastrukture)
(1) Na nivoju oskrbe z vodo se načrtuje širitev obstoječega glavnega vodooskrbnega sistema Zadlaščica, in sicer:
– proti vzhodu na naselja Volče in Čiginj ter
– proti jugozahodu po dolini Idrijce na naselje Slap ob Idrijci ter naprej na vodooskrbni sistem Šentviške planote.
(2) S širitvijo vodooskrbnega sistema Zadlaščica se rešuje tudi problematika pomanjkanja vode na Šentviški planoti. Problematika vododeficitarnega območja se prednostno rešuje prav na tem območju, kasneje pa na vseh ostalih.
(3) Na vodooskrbnem sistemu Zadlaščica se uredi objekt za pripravo pitne vode, ki bo izboljšal kvaliteto vode na tem vodooskrbnem sistemu. Poleg tega naj se posodabljajo obstoječi sistemi ter gradijo novi vodohrani, predvsem na vodooskrbnih sistemih Drobočnik, Kozaršče, Dolje, Gabrje, Poljubinj in Kamno. Na vodooskrbnem sistemu, ki oskrbuje naselje Podbrdo, pa je predvidena širitev vodohrana.
(4) Vaške vodovode, ki oskrbujejo nekatera naselja in zaselke, je potrebno predati v upravljanje upravljavcu javnega vodovodnega omrežja.
(5) V prihodnosti je potrebno preveriti hidravlično sposobnost obstoječih cevovodov v smislu zagotavljanja zadostnih količin vode novim uporabnikom in požarne varnosti.
(6) Kratkoročno se s čistilnimi napravami in ločenimi kanalizacijskimi vodi opremlja naselja Kamno, Volarje, Čiginj in Kozaršče, Modrejce, Slap ob Idrijce, Kneža ter Idrija pri Bači,
(7) Na obstoječo čistilno napravo v Tolminu se v prihodnosti priključi še naselje Žabče. Naselja se s čistilnimi napravami opremljajo v skladu z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.
(8) Pri izgradnji novih in obnovi obstoječih kanalizacijskih sistemov naj se odvod fekalne vode planira ločeno od odvoda padavinske vode.
(9) Za objekte razpršene poselitve in razpršene gradnje so predvidene greznice in lastne čistilne naprave.
(10) Pri planinskih kočah, ki predstavljajo objekte z velikimi sezonskimi obremenitvami, je treba zagotoviti ustrezno ravnanje z odplakami (izgradnja učinkovitih čistilnih naprav z biološko fazo čiščenja).
(11) Strateške usmeritve državne in regionalne politike dolgoročno strateško usmerjajo ravnanje z odpadki v Regionalni center za ravnanje z odpadki v Novi Gorici.
(12) V bodoče se v občini predvideva povečan obseg ločenega zbiranja odpadkov in dvig kvalitete storitev odvoza odpadkov.
27. člen
(grafični prikaz)
Zasnova gospodarske javne infrastrukture je grafično predstavljena v grafičnem delu OPN, in sicer na karti 4: Zasnova prometnega omrežja; karti 5: Zasnova oskrbe z vodo in odvajanja odpadnih voda in karti 6: Zasnova elektroenergetske infrastrukture.
II.5 OKVIRNA OBMOČJA NASELIJ VKLJUČNO Z OBMOČJI RAZPRŠENE GRADNJE, KI SO Z NJIMI PROSTORSKO POVEZANA
28. člen
(določitev območij naselij)
(1) Območja naselij v Občini Tolmin, za katera so predvidene širitve, so:
– mestno območje Tolmina, ki je funkcionalno povezano s Poljubinjem, Žabčami in Zatolminom;
– naselje Most na Soči, ki je funkcionalno povezano z Modrejem;
– naselje Podbrdo;
– naselja Kamno, Dolje, Volče, Kneža, Šentviška Gora, Ponikve, Idrija pri Bači.
(2) V ostalih naseljih so širitve in zaokrožitve možne v skladu z njihovimi razvojnimi potrebami in prostorskimi možnostmi. Izven strnjenih poselitvenih območij se omogoča gradnjo novih kmetij, gradnjo novih z namenom nadomestitve obstoječih kmetij oziroma se prenovi in posodobi obstoječe funkcionalne objekte, ki se jih uporablja za izvajanje kmetijske dejavnosti.
(3) V območjih avtohtone razpršene poselitve so širitve možne za potrebe izvajanja kmetijske dejavnosti oziroma dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki so prostorsko in okoljsko sprejemljive.
(4) Območja širitev in zaokrožitev naselij je treba načrtovati z občinskimi podrobnejšimi prostorskimi načrti.
II.6 DOLOČITEV OBMOČIJ RAZPRŠENE POSELITVE
29. člen
(določitev območij razpršene poselitve)
(1) Območja razpršene poselitve se pojavljajo predvsem na območju Šentviške planote, Volčanskih Rutov, Banjšic ter Dolenje in Gorenje Trebuše. Kot razpršena poselitev je opredeljeno celotno območje ali večinski deli naselij Gorenja Trebuša, Volčanski Ruti, Dolgi Laz, Grudnica, Stopnik, Logaršče, Bukovski Vrh, Gorski Vrh, Zadlaz – Žabče.
(2) Na območju naselij Gorenji Log, Drobočnik, Tolminski in Kanalski Lom, Pečine, Ponikve, Prapetno Brdo, Zadlaz – Čadrg in Čadrg je značilno osrednje strnjeno naselje, preostalo območje naselij pa je po večini opredeljeno tudi kot razpršena poselitev. Razpršena poselitev je značilna predvsem za območje Baške grape, kjer se le-ta pojavlja med posameznimi naselji.
(3) V manjšem obsegu oziroma izjemoma se razpršena poselitev pojavlja tudi v dolinskem delu poselitve v okolici strnjene poselitve.
30. člen
(grafični prikaz)
Območja razpršene poselitve so grafično predstavljena v grafičnem delu OPN, in sicer na karti 3: Usmeritve za razvoj poselitve in prenovo naselij.
II.7 USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ OBČINE
II.7.1 Usmeritve za razvoj naselij in prenovo
31. člen
(splošne usmeritve za razvoj naselij)
(1) Razvoj naselij v Občini Tolmin se prvenstveno zagotavlja v smeri dviga kakovosti naselij z notranjim razvojem – z zgostitvami, s celovitimi prenovami naselij ter sanacijami degradiranih območij, v skladu z razvojnimi potrebami pa tudi s širitvami in zaokrožitvami obstoječih naselij.
(2) Nova poselitev se usmerja predvsem v poselitvena območja urbanih naselij. Prvenstveno se zagotavlja boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih s spremembo rabe obstoječih objektov in zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin, s prenovo, obnovo, reurbanizacijo, rekonstrukcijo in sanacijo degradiranih območij. Ob tem je potrebno zagotoviti ustrezno razmerje med zelenimi in grajenimi površinami v naselju ter upoštevati identiteto naselja.
(3) Širitve naselij so dopustne le v primeru, da znotraj naselja ni več primernih zemljišč oziroma prostih objektov za zagotavljanje pogojev za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti. Širitve naselij so prvenstveno usmerjene v urbana naselja ter turistična naselja. Območja širitev in zaokrožitev naselij je treba načrtovati z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti.
(4) Graditi je treba predvsem na zemljiščih, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo, in sicer tako, da se gradnja načrtuje zunaj ali na robu zaokroženih kmetijskih zemljišč, da se z gradnjo čim manj omejuje primarna raba kmetijskih zemljišč, možnosti za racionalno uporabo in uvajanje tehnologije pridelovanja ter da se pri načrtovanju poselitve čim bolj varujejo zemljišča proizvodno usmerjenih in zaščitenih kmetij.
(5) Pri razvoju naselij se kulturno dediščino upošteva kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial. Pri prenovi naselij se kulturno dediščino obravnava ob upoštevanju njene ranljivosti.
(6) Nova razpršena gradnja oziroma širitev območij razpršene gradnje ni dopustno. Zgoščevanje in zaokrožanje razpršene gradnje je dopustno le na območjih z možnostmi za primerno komunalno in prometno ureditev. Razpršeno gradnjo v primestnih naseljih se sanira z zgoščevanjem stanovanj in centralnih dejavnosti.
(7) Opuščena industrijska območja se lahko ob primerni infrastrukturni opremljenosti ter ob izpolnjevanju drugih prostorskih in okoljskih pogojev ponovno nameni za proizvodne dejavnosti. V skladu s potrebami naselja pa se jih lahko nameni za druge gospodarske, kulturne, športno-rekreacijske, trgovske, turistične in druge dejavnosti.
32. člen
(usmeritve za notranji razvoj naselij)
(1) Za naselja Rut, Stržišče, Podbrdo in Čadrg se zagotovi celovita prenova naselij, za naselja Šentviška Gora, Most na Soči, Grant, Kal, Znojile in Tolminske Ravne pa delna prenova naselij.
(2) Največje širitve in notranji razvoj se načrtujejo za naselje Tolmin, Modrej, Poljubinj in Podbrdo. V mestu Tolmin se predvideva širitev jedra, stanovanjske gradnje, poslovno-obrtne ter industrijske cone in premestitev športnih površin. Večje širitve so predvidene tudi v naseljih Šentviška Gora, Kneža, Idrija pri Bači, Kamno, Volče in Žabče.
(3) Notranji razvoj naselja se zagotavlja za naselja Tolmin, Most na Soči, Poljubinj, Podbrdo, Kamno, Kneža, Volče, Pečine, Klavže, Koritnica, Čiginj, Gabrje in Volarje. Pri načrtovanju prenov in zgoščevanja naselij se upošteva ohranjena identiteta naselja ali njegovega dela.
(4) Kvaliteto bivanja v naseljih se dviga z zagotavljanjem in ureditvijo javnih prostorov in urbane opreme.
(5) Znotraj naselij se zagotavlja uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami. Zagotavlja se tako prostorsko razporeditev zelenih površin, da jih je mogoče povezati v zeleni sistem, le-te pa povezati z odprtimi površinami na robovih naselij. Zelene površine znotraj mesta in z zaledjem se povežejo s kolesarskimi potmi in pešpotmi.
(6) Zagotavlja se boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih. Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezavami z odprto krajino.
(7) V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenja gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev, in sicer za izvajanje kmetijske dejavnosti ter dopolnilnih dejavnosti, povezanih s kmetijstvom, gozdarstvom in turizmom. Možno je tudi izvajanje obrtnih dejavnosti, povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom, oziroma drugih prostorsko in okoljsko sprejemljivih dejavnosti. Ob tem je treba zagotavljati ohranjanje kulturnih in krajinskih kvalitet.
(8) V naselja se umešča različne dejavnosti, s čimer se zagotavlja delovna mesta blizu bivalnih območij. Dejavnosti ne smejo biti konfliktne med seboj in s stanovanjskimi območji.
(9) Proizvodne dejavnosti se umešča v gospodarske cone. V taka območja se lahko umeščajo tudi obrtne in storitvene dejavnosti, če niso konfliktne s proizvodnimi dejavnostmi.
(10) Okoljsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjši proizvodni obrati se lahko umeščajo v podeželska naselja.
(11) Oskrbne in storitvene dejavnosti ter območja družbene javne infrastrukture se umešča v dele naselij, kjer imajo možnost dolgoročnega razvoja in kjer je zagotovljena dobra dostopnost v čim večji meri z javnimi prevoznimi sredstvi, s kolesom ali peš in v katerih se lahko zagotavlja zadosten obseg površin za mirujoči promet.
(12) Stanovanja se umešča v območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja in spremljajoče dejavnosti. V podeželskih območjih se zaradi preprečevanja emisijskih vplivov poskrbi za primerno oddaljenost stanovanjskih hiš (objektov) od kmetijskih objektov.
(13) Večjih strnjenih površin stavbnih zemljišč, ki se vrnejo v primarno rabo, v občini ni. V večini primerov gre za manjše popravke v preteklosti neustrezno planiranih površin (npr. na reliefnih robovih, velikih naklonih, poplavnih zemljiščih…), ki se nadomestijo z bolj ustreznimi površinami.
33. člen
(usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)
(1) Bivanje
Razvoj stanovanjske gradnje se usmerja predvsem v in ob obstoječa naselja. Zaradi večjega pritiska se le-ta razvija v ravninskem in dolinskem delu, v hribovitem delu pa se ohranja obstoječe stanje. Večji razvoj stanovanjske dejavnosti se predvideva v naseljih Tolmin, Poljubinj, Modrej, Žabče, Kamno, Šentviška gora in Podbrdo.
V podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih je možna gradnja znotraj vrzeli nezadostno izkoriščenih površin in na robovih zaradi izboljšanja pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti. Prednost se daje prenovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti.
(2) Centralne dejavnosti
Preplet stanovanjske dejavnosti z družbenimi, storitvenimi dejavnostmi ter zelenimi površinami se določa v centralnih naseljih, v ostalih naseljih pa se določa prevladujoča stanovanjska dejavnost s spremljajočimi storitvenimi in družbenimi dejavnostmi.
Območja družbenih dejavnosti so v območjih centralnih naselij, kjer bo Občina zagotavljala prostorske možnosti za njihov nadaljnji razvoj. V ostalih naseljih pa se obstoječe družbene dejavnosti ohranjajo v sedanjem obsegu.
Družbena javna infrastruktura še nadalje ostaja v dosedanjih območjih, kjer se ohranja možnost razvoja. V smislu upravnih funkcij, šolstva in varstva predšolskih otrok se te še nadalje razvijajo v Tolminu, na Mostu na Soči, v Podbrdu, na Kamnem, na Volarjih, v Volčah, na Kneži in Šentviški Gori, centralne funkcije (pošta, bančništvo, lekarne ipd.) pa se grupirajo v občinskem središču Tolmin ter v naseljih Most na Soči in Podbrdo.
Površine športno-rekreacijskih dejavnosti so že razvite v mestu Tolmin ter v naselju Most na Soči. V nekaterih drugih naseljih se pojavljajo zgolj kot posamična športno-rekreacijska igrišča (Volče, Koritnica, Volarje, Ponikve, Šentviška Gora, Poljubinj, Ljubinj, Zatolmin, Dolje …). V mestu Tolmin in naselju Most na Soči se posamezna športno-rekreacijska območja širijo, na nekaterih mestih pa se pojavljajo nova. V večini ostalih naselij, ki še nimajo vsaj minimalno zagotovljene športno-rekreacijske infrastrukture, se le-ta zagotovi (Žabče …).
(3) Gospodarske dejavnosti
Gospodarske dejavnosti se locirajo v obstoječih obrtnih, poslovnih ali industrijskih conah. Za poslovno-obrtno cono Na logu se predvideva večja širitev, za industrijsko cono Poljubinj je predviden notranji razvoj, za industrijsko cono Podbrdo pa prenova in manjša širitev. Za nekatere obstoječe industrijsko-obrtne cone zadostujeta prenova (Postaja) oziroma prestrukturiranje dejavnosti (Klavže).
34. člen
(usmeritve za sanacijo razpršene gradnje)
(1) Sanacija razpršene gradnje se v občini izvaja kot priključevanje objektov razpršene gradnje posameznim zaselkom in naseljem. Navadno gre za posamezne objekte, ki se priključijo naselju.
(2) Območij razpršene gradnje, ki se sanirajo kot območja sanacije razpršene gradnje in se opredelijo kot posebno zaključena območja poselitve, v Občini Tolmin ni.
35. člen
(usmeritve glede ohranjanja poselitve)
(1) Ohranjanje poselitve je pomembno predvsem na območjih praznjenja. Navadno gre za območja razpršene poselitve in manjših naselij, ki so oddaljena od občinskega središča in slabo dostopna. Posebej izrazita območja praznjenja v občini so nekateri predeli Šentviške planote, območje Volčanskih Rutov, Gorenje Trebuše ter nekaterih vasi nad Baško grapo (Kal, Znojile, Rut, Grant).
(2) V območjih ohranjanja poselitve se praznjenje preprečuje tako, da se spodbuja ohranjanje ekstenzivnega kmetijstva in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (drobna obrt, domača obrt, čebelarstvo, kmetije odprtih vrat ...).
(3) Ob objektih razpršene poselitve in ob naseljih, za katere je značilno praznjenje, se zagotavljajo zadostne površine za gradnjo – predvsem za namene širitve dejavnosti ter uvajanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in za potrebne okoljsko sprejemljive dejavnosti v obsegu, ki je za ohranjanje poselitve potreben.
(4) V centralnih naseljih območij ohranjanja poselitve se zagotavljajo površine in vzpodbujajo umestitve vseh vrst oskrbnih in storitvenih dejavnosti.
36. člen
(usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)
(1) Mesto Tolmin ter naselji Most na Soči in Podbrdo se bodo razvijala kot urbana naselja. Celotno območje od Tolmina z okoliškimi vasmi do Mosta na Soči se bo razvijalo kot območje urbanizacije. Za ta del občine je značilen bolj urban tip poselitve in gostejša poselitev. Znotraj urbanih naselij je treba zagotoviti ustrezno razmerje med stanovanjskimi, centralnimi in gospodarskimi dejavnostmi ter ustrezno količino zelenih in drugih javnih površin. Kmetijska zemljišča znotraj naselij se ohranjajo le v primeru, da predstavljajo pomemben zeleni člen naselja. Opredelijo se kot zelene površine.
(2) Na podeželskem delu občine se ohranja ruralen tip poselitve. V naseljih prevladuje stanovanjska in kmetijska dejavnost. Ohranja se tipologija gradnje. Nove stanovanjske površine ter objekti za potrebe kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti se prednostno zagotavljajo s prenovami obstoječih objektov.
(3) Kljub formiranju urbane enote z več naselji v osrednjem delu občine, se za vsa naselja v tej enoti zagotavlja notranji razvoj. Njihovo zlivanje pa se preprečuje z zelenimi cezurami.
(4) Za naselja, kjer je bil izdelan urbanistični načrt, se upoštevajo usmeritve urbanističnega oblikovanja iz konceptualnega dela urbanističnega načrta.
37. člen
(določitev naselij, za katera se bo izvajala prenova)
(1) Za naselja Rut, Stržišče, Podbrdo in Čadrg se zagotovi prenova naselij, za naselja Šentviška Gora, Most na Soči, Grant, Kal, Znojile in Tolminske Ravne pa delna prenova naselij.
(2) Za stara jedra ostalih naselij je predvidena revitalizacija, ki obsega funkcijsko in oblikovno prenovo. Eden izmed ciljev revitalizacije je tudi izboljšanje demografskega stanja.
38. člen
(grafični prikaz)
Usmeritve za razvoj naselij in prenovo so grafično predstavljene v grafičnem delu OPN, in sicer na karti 3: Usmeritve za razvoj poselitve in prenovo naselij.
II.7.2 Usmeritve za razvoj v krajini
39. člen
(splošne usmeritve za razvoj v krajini)
(1) Razvoj krajine v Občini Tolmin bo usmerjen v ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti ob hkratnem zagotavljanju gospodarskega razvoja. Dejavnosti v krajini bodo umeščene v območja z največjimi potenciali zanje in najmanjšo ranljivostjo prostora, v skladu z naravnimi in kulturnimi kakovostmi, kvaliteto naravnih virov ter ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč.
(2) Na območjih, ki so spoznana za vrednejša tako zaradi naravnih, kulturnih oziroma drugih kvalitet, bo zagotovljeno skupno varovanje. Zato se v največji možni meri nova poselitvena in infrastrukturna območja načrtuje izven takih območij. Infrastrukturne objekte v odprtem prostoru je treba umeščati v prostor tako, da so čim manj vidno izpostavljeni ter da ne povzročajo fragmentiranja sklenjenih območij kmetijskih zemljišč oziroma gozdov.
(3) Krajina v Občini Tolmin se bo razvijala v treh smereh, in sicer kot pretežno naravna krajina, pretežno kulturna krajina in kot kmetijsko intenzivna krajina.
(4) Kot pretežno naravna krajina se bodo razvijala območja skrajnega severa občine in sicer od Krna do Črne prsti, območje Kolovrata ter območja nad Idrijco in Hotenjo. Gre za območja, kjer prevladujejo strnjeni gozdovi in visokogorski habitati.
(5) Kot pretežno kulturna krajina se bodo razvijala območja s tradicionalno rabo ter značilno razpršeno poselitvijo. Ta so Šentviška planota, Gorenja Trebuša, Banjšice, Volčanski Ruti, območja nekaterih vasi nad Baško grapo (Stržišče, Kal …) ter območja nekaterih vasi znotraj Triglavskega narodnega parka (Čadrg, Zadlaz – Čadrg, Ravne).
(6) Kot intenzivnejša kmetijska krajina se bodo razvijale ravnice ob Soči in Idrijci, ki imajo večji pridelovalni potencial tal in niso ovira poselitvenemu prostoru.
(7) Poleg kmetijstva, gozdarstva in poselitve, ki najmočneje vplivajo na razvoj krajine, se bodo znotraj posameznih krajin v skladu s prostorskimi potenciali, načeli varstva okolja, načeli varovanja naravnih in kulturnih vrednot ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami razvijale tudi turistično-rekreacijske dejavnosti, gospodarjenje z vodami ter izkoriščanje mineralnih surovin.
40. člen
(usmeritve za razvoj kmetijstva)
(1) Kmetijska zemljišča se glede na pridelovalni potencial tal razvršča v najboljša kmetijska zemljišča in druga kmetijska zemljišča. Najboljša kmetijska zemljišča, ki jih bo občina namenjala za intenzivnejšo kmetijsko proizvodnjo in za katera bo zagotavljala trajno varstvo, je treba določiti po predhodnem usklajevanju z drugimi interesi v prostoru ter na podlagi ranljivosti prostora v podrobnejših prostorskih aktih. Taka območja so ravnice ob Soči, Idrijci ter nekatera območja Šentviške planote.
(2) Kmetijske dejavnosti je treba spodbujati tudi na območjih s slabšim pridelovalnim potencialom, če se s tem omogoča ohranjanje kulturnih in simbolnih kakovosti krajine ali biotske raznovrstnosti ter naravnih vrednot – torej na vseh območjih s tradicionalnimi krajinskimi prvinami …
(3) Na območjih, ogroženih zaradi škodljivega delovanja voda, je treba kmetovanje prilagoditi razmeram. Prav tako na območju zaradi neugodnih vremenskih razmer (burja, zmrzali, suša).
(4) Območja, kjer so agrarne operacije povzročile krajinsko in ekosistemsko osiromašenje, se postopno sanira z uvajanjem večjega deleža vegetacijskih prvin ter renaturacije vodotokov.
(5) Pri umeščanju drugih dejavnosti, ki bi lahko povzročile onesnaženje tal z visokim ali dobrim pridelovalnim potencialom, je treba zagotoviti dovolj velik odmik od kmetijskih zemljišč oziroma zagotoviti ustrezne zaščitne vegetacijske pasove.
(6) Na območju občine se spodbuja pašna živinoreja ter ekološko kmetijstvo.
(7) Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, predvsem v povezavi s predelovanjem kmetijskih pridelkov, mesnih in mlečnih izdelkov, lesa ter s kmetijstvom povezanega turizma.
(8) Spodbuja se preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč.
(9) Kmetijska dejavnost na Šentviški in Banjški planoti se izvaja v skladu z omejitvami zaradi varstva vodnih virov.
(10) Kmetijska dejavnost se izvaja tako, da se ohranjajo naravne značilnosti in kakovosti območja ter prepoznavne značilnosti območja.
41. člen
(usmeritve za razvoj gozdarstva)
(1) Na območjih, kjer so ustrezne naravne danosti in ni konfliktov z varstvom drugih naravnih virov, se spodbuja lesno proizvodnjo. Lesna proizvodnja ni dovoljena v varovalnih gozdovih. V gozdovih s posebnim namenom se lesno proizvodnjo izvaja v skladu z njihovim posebnim namenom.
(2) V gozdovih je možno izvajanje dejavnosti, ki dolgoročno ne vplivajo na spremembo stanja gozda ter ne ovirajo gospodarjenja z gozdom.
(3) Pri izvajanju gozdnogospodarskih posegov v prostor je treba zagotavljati, da se ne ogrozijo vodni viri, povzročijo erozijski procesi, prepreči odtok visokih vod iz hudournikov, poveča nevarnost plazov, poruši ravnotežje na labilnih tleh, poslabša odtok padavinskih vod, tako da bi bila ogrožena kmetijska ali druga zemljišča ali da bi bil ogrožen obstoj gozda ali onemogočen njegov razvoj, da se ne prizadenejo območja, pomembna za ohranitev prosto živečih živali, naravna ali kulturna dediščina oziroma ogrozijo druge funkcije oziroma večnamenska raba gozdov.
(4) Ohranjati je treba območja strnjenih gozdov.
(5) Ravninskih gozdov, skupin dreves in posameznih dreves ter obvodne vegetacije v kmetijski krajini se ne krči. Na krajinsko in ekosistemsko osiromašenih kmetijskih območjih je dovoljeno pogozdovanje z avtohtonimi vrstami.
(6) Gozdove v naseljih ter gozdove ob naseljih (s poudarkom na primestnem gozdu Tolmina) se ohranja in vključuje v zelene sisteme naselij.
(7) Gozdove v bližini naselij se lahko nameni za poselitev, če se s tem ekološko ravnovesje bistveno ne spremeni.
(8) Gozdne ceste so sestavni del gozda, so javnega značaja, gradijo se v skladu s predpisi o urejanju prostora. Za potrebe izvajanja gozdarske dejavnosti se odprtost gozdov z gozdnimi cestami izboljša.
(9) V večje sklenjene gozdne komplekse, še posebej, kjer so poudarjene socialne ali ekološke funkcije gozdov, posegi v prostor praviloma niso dopustni. Izjema so manjši objekti gozdarstva ali lovstva, ki so neobhodno potrebni za smotrno gospodarjenje z gozdom in lovno divjadjo.
(10) Posegi v gozd so možni tam, kjer ni poudarjenih socialnih in ekoloških ali proizvodnih funkcij. Posege v gozdni prostor je treba usmerjati v robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo oziroma na območja zaraščajočih površin (povratna raba kmetijskih površin).
(11) Krčitve varovalnih gozdov praviloma niso dovoljene.
(12) Gospodarjenje v teh gozdovih s posebnim namenom, kjer so posegi dovoljeni, mora biti v skladu z zanje določenimi režimi.
42. člen
(usmeritve za gospodarjenje z vodami)
(1) Vode v občini se izkoriščajo za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene ob hkratni skrbi za varstvo njihove kakovosti ter njihovega krajinskega in doživljajskega pomena.
(2) Naravne procese, ki lahko ogrožajo poselitev in človekove dejavnosti, se obvezno upošteva pri načrtovanju. Na poplavnih, erozijskih, plazovitih in plazljivih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo ali poslabšajo.
(3) Pri urejanju in ohranjanju vodnega režima se upošteva naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega režima izven teh območij.
(4) Vodotoki, ki sodijo v 1. in 1.–2. razred po kategorizaciji pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem pomenu, se izvzamejo iz vsakršne gospodarske rabe.
(5) Na vseh poselitvenih območjih se zagotavlja okoljsko sprejemljivo odvajanje in čiščenje odpadnih voda.
(6) Dejavnosti je treba usmerjati izven območij podtalnice in virov pitne vode oziroma izvajanje dejavnosti prilagoditi tako, da ne bo predstavljalo nevarnosti za onesnaževanje virov pitne vode. Na vodovarstvenem območju se lahko omejijo ali prepovejo dejavnosti, ki bi lahko ogrozile količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov, ali zaveže lastnike ali druge posestnike zemljišč na vodovarstvenem območju, da izvršijo ali dopustijo izvršitev ukrepov, s katerimi se zavaruje količina ali kakovost vodnih virov.
(7) Vse vodne vire se ustrezno varuje. Spodbuja se varčno in smotrno rabo pitne vode.
(8) Vode v občini se namenjajo tudi vodnemu prometu. Le ta se mora odvijati skladno s plovbnim režimom. V njem se skladno z zakonom določa način in pogoje rabe vodnega dobra za plovbo, pri čemer se upošteva stanje voda, varstvo vodnih in obvodnih ekosistemov, varstvo pred škodljivim delovanjem voda in varstvo vodnih pravic.
(9) Med rekreacijska območja na vodah z ustrezno kvaliteto se uvrstijo območja, kjer je mogoče urediti dostop brez spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer rekreacijska raba ni v nasprotju z drugimi kvalitetami krajine.
43. člen
(usmeritve za pridobivanje mineralnih surovin)
(1) Izkoriščanje mineralnih surovin se usmerja v obstoječe kope, v kolikor ustrezajo tehnološkim in drugim pogojem (prometna infrastruktura, vpliv hrupa na okolje, možnosti širitve …).
(2) Hkrati s pridobivanjem mineralnih surovin mora potekati tudi sanacija izkoriščenih območij. Izkoriščena območja se lahko sanirajo v prvotno stanje, lahko pa se namenijo za nove, prostorsko in okoljsko sprejemljive rabe.
(3) Preveriti je treba ustreznost raziskovalnih območij mineralnih surovin in jih po potrebi na novo določiti ob usklajevanju z drugimi interesi v prostoru.
(4) Potencial termalne vode se izkorišča v skladu z naravovarstvenimi standardi.
44. člen
(usmeritve za razvoj turizma in rekreacije v naravnem okolju)
(1) Razvoj turističnih in športno-rekreacijskih dejavnosti je treba usmerjati tako, da se bodo ohranjale naravne in kulturne kakovosti prostora ter preprečevali konflikti z drugimi rabami, predvsem s poselitvijo in kmetijstvom.
(2) Na turističnih ter športno-rekreacijskih območjih je treba zagotoviti ustrezno infrastrukturno opremljenost ter v skladu z razvojnimi potrebami ustrezno velike servisne površine.
(3) Zaradi ohranjanja naravnih kakovosti se lahko izvajanje posameznih športno-rekreacijskih dejavnosti časovno omeji (glede na letni čas).
(4) Glavna širša športno-rekreacijska območja so območje Triglavskega narodnega parka, Soča, Gorenja Trebuša in Kolovrat. Ožja rekreacijska območja pa so nova športno-rekreacijska cona ob Tolminu (stadion, igrišča, pristajališče jadralnih padalcev in zmajarjev), nov turistični center nad Tolminom (Kuk – turistično naselje s pripadajočo športno infrastrukturo), novo turistično-rekreacijsko območje pri Mostu na Soči (pod Modrejem) ter območje Kobale (vzletišče za zmajarje).
(5) Turistični centri, v katerih bo skoncentrirana turistična infrastruktura, so Most na Soči, Tolmin ter območja ob Soči in Idrijci.
(6) Območje Kozlovega roba predstavlja v povezavi z območjem ob Soči mestno rekreacijsko območje.
(7) Območje ob Soči je namenjeno izvajanju športno-rekreacijskih dejavnosti, vezanih na Sočo. Ponudba je podprta z možnostmi za izvajanje drugih oblik rekreacije.
(8) Športno-rekreacijska ponudba celotne občine temelji na naravnih kakovostih. Spodbuja se razvoj športno-rekreacijske in turistične dejavnosti v povezavi z naravnimi in kulturnimi kakovostmi območja ob hkratni skrbi za njihovo ohranjanje in s čim manjšo potrebo po poseganju v prostor. Gradnja potrebne infrastrukture se usmerja na vidno neizpostavljena območja v skladu z okoljskimi in naravovarstvenimi kriteriji ter varstvom kulturne dediščine. Posodablja se obstoječa turistična infrastruktura (poti, kolesarske poti, smučišče …). Uredijo (sanirajo) se točke, kjer se ljudje že sedaj zbirajo (parkirišča, piknik prostori, razgledišča, pešpoti …). Ureditve morajo biti take, da ne ogrožajo virov pitne vode.
(9) Organizirane aktivnosti v naravi (soteskanje, obiski jam …) naj se uskladi s pristojnim Zavodom za varstvo narave.
45. člen
(usmeritve za varstvo naravnih in kulturnih kakovosti)
(1) Območja in objekti varstva naravnih kakovosti so zavarovana območja, območja, predlagana za zavarovanje, naravne vrednote, ekološko pomembna območja, habitatni tipi ter posebna varstvena območja Natura 2000. Območja varstva naravnih kakovosti so skoncentrirana na območju Triglavskega narodnega parka, Soče, Gorenje Trebuše ter na nekaterih manjših območjih.
(2) Z ohranjanjem naravnih procesov z ustreznimi rabami je treba zagotoviti ohranjanje ugodnega stanja habitatnih tipov. Ohranitev prednostnih habitatnih tipov se zagotavlja v okviru varstva ekološko pomembnih območij ter posebnih varstvenih območjih.
(3) V Občini Tolmin predstavljajo posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete na področju kulturne dediščine, vsi objekti in območja varovana po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Objekti in območja kulturne dediščine se varujejo glede na njen pravni status (kulturni spomeniki, varstvena območja dediščine in registrirane enote kulturne dediščine). Območja varstva kulturne dediščine so skoncentrirana na območju Triglavskega narodnega parka, območju Rut–Grant–Stržišče–Kal ter na območju podkrnskih vasi in planin.
(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine niso sprejemljive ureditve ali posegi, ki bi spremenili njene lastnosti, vsebino ali obliko, če bi s tem zmanjšali vrednost prepoznanih kvalitet prostora. Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Različne dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v prostoru, se uskladijo z omejitvami varstva dediščine. Upoštevati je treba varstvena načela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne funkcije dediščine v prostoru.
(5) V primeru rekonstrukcije ali investicijsko vzdrževalnih del na cesti je potrebno na odsekih, na katerih se vrši masovna selitev dvoživk v času razmnoževanja in priprave na zimo, načrtovati ustrezne prehode za dvoživke.
46. člen
(prepoznavnost krajine)
(1) Z ohranjanjem in vzpostavljanjem kulturne in simbolne prepoznavnosti krajine se zagotavlja večjo privlačnost območij, specifične razvojne možnosti, kvalitetno bivalno okolje in možnosti za identifikacijo prebivalstva s teritorijem občine. Kulturno in simbolno prepoznavnost ter doživljajsko vrednost krajine oblikujejo pestra kulturna krajina, stavbna in naselbinska dediščina podeželja ter naravne kakovosti.
(2) V Občini Tolmin so območja nacionalne prepoznavnosti območje Ruta, Granta, Stržišča in Kala. Poleg tega so območja s prepoznavnimi kvalitetami še območje Triglavskega narodnega parka, območje reke Soče ter območje Gorenje Trebuše.
(3) Dejavnike prepoznavnosti krajine se obravnava kot razvojne dejavnike, ki povečujejo privlačnost za prebivalce, investitorje in obiskovalce. Na teh območjih se spodbuja dejavnosti, kot so trajnostna raba dediščine, razvoj turizma v povezavi s kulturnimi vrednotami in s tradicionalno kmetijsko dejavnostjo, oblikovanje kulturnih poti itd. ter tako prispeva h gospodarskemu razvoju ter ohranitvi in povečanju prepoznavnosti.
(4) Ohranjanje in razvoj krajinskih območij s prepoznavnimi značilnostmi se prvenstveno zagotavlja z ustreznim načrtovanjem in programiranjem. V postopkih prostorskega načrtovanja se ta območja obravnava kot zaokrožena krajinska območja. V njih se zagotavlja tak prostorski razvoj, ki ohranja njihovo celovito prepoznavnost.
47. člen
(usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Občina leži na izrazito potresnem območju. Na udaru potresa so predvsem stanovanjske stavbe. Močno ogrožene so zlasti starejše zgradbe v mestu in širši okolici ter stare kmečke hiše po vaseh, ki niso protipotresno grajene in v procesu popotresne obnove niso bile sanirane. Najbolj ogroženi so predeli, kjer so objekti stari in strnjeno grajeni ob prometnicah.
(2) Na posameznih območjih je nevarnost zemeljskih plazov velika in stalna. Nestabilna, k plazenju nagnjena območja, so skoncentrirana predvsem na pobočjih predalpskega hribovitega sveta, pojavljajo pa se po celotni občini. Na posameznih območjih je velika nevarnost snežnih plazov (predvsem gorski svet, Baška grapa, dolina Tolminke …).
(3) Verjetnost poplav na Soči, Idrijci in Bači je velika. Zato se v poplavna območja teh vodotokov ne posega.
(4) Vsi posegi se praviloma umeščajo izven območij potencialnih nesreč. Na območjih potencialnih nesreč se ustrezno upravlja primarne dejavnosti ter nadzoruje aktivnosti, ki bi lahko povzročile naravne nesreče.
(5) V mestu Tolmin je v primeru nesreč obvezna uporaba zaklonišč, zato je treba zagotoviti zadostno število zaklonišč.
(6) Območja za deponijo ruševin je treba zagotoviti predvsem v širšem mestnem prostoru Tolmina ter v drugih gosteje poseljenih območjih. Predvidene lokacije deponij so Tolmin ob Soči od pokopališča proti volčanskemu mostu in Štrklepci ter Pilance na Mostu na Soči.
(7) Zagotoviti je treba tudi prostorske možnosti za pokop ljudi in živali. Pokop ljudi bi se v primeru nesreč izvajal na obstoječih pokopališčih, ki imajo zagotovljene prostorske možnosti za širitev, predvsem pa v Tolminu, Mostu na Soči, Podbrdu in Volčah.
(8) Območja evakuacijskih zbirališč ter sprejemanja pomoči so športni park Brajda v Tolminu, osnovna šola Volče, trgovina v Stržišču, stara osnovna šola v Rutu in Gorenji Trebuši, dom gasilskega društva v Ponikvah, Trebuši in Grahovem, telovadnica osnovne šole na Mostu na Soči ter domovi krajevnih skupnosti v ostalih krajih.
(9) Območja s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so prikazana v kartah Prikaz stanja prostora.
48. člen
(območja za obrambo)
(1) Območja rabe prostora za potrebe obrambe so območja, namenjena izključno za obrambne potrebe, na katerih potekajo aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske. Varnostna območja objektov ob njih, kjer so potrebne omejitve iz varnostnih ali tehničnih razlogov, so območja omejene in nadzorovane rabe.
(2) Za obrambo je perspektivno območja Šentviška gora – območje izključne ter omejene in nadzorovane rabe.
49. člen
(grafični prikaz)
Usmeritve za razvoj v krajini so grafično predstavljene v grafičnem delu OPN, in sicer na karti 2: Usmeritve za razvoj v krajini.
II.7.3 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
50. člen
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
(1) Obstoječa stavbna zemljišča se ohranjajo. Širitve so zasnovane tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in usmeritvam za razvoj v krajini.
(2) Stavbna zemljišča se spreminjajo v kmetijska oziroma gozdna zemljišča na območjih, ki so se na podlagi analiz izkazala kot za gradnjo neustrezna zemljišča.
(3) Stavbna zemljišča se spreminjajo v kmetijska oziroma gozdna zemljišča tam, kjer je bil za to izkazan interes lastnikov zemljišč in je to sprejemljivo tudi z vidika prostorskega razvoja občine.
(4) Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izvaja na območjih, kjer je zaradi racionalnega prostorskega razvoja najbolj smotrno širiti naselja (predvsem na kmetijskih zemljiščih znotraj naselij, na manjših območjih kmetijskih zemljišč, na katerih ni pričakovati intenzivne kmetijske proizvodnje, na robovih gozdov, katerih odstranitev ne vpliva na ekološko stanje območja). Pri tem je treba v največji možni meri upoštevati kvaliteto kmetijskih zemljišč in njihov potencial za kmetijsko proizvodnjo. Pri spreminjanju kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča je treba upoštevati tudi naravne kakovosti posameznih območij.
(5) Kmetijska zemljišča se lahko spreminjajo v stavbna tudi za potrebe širitev funkcionalnih zemljišč za razvoj kmetij oziroma dopolnilnih dejavnosti na kmetijah na območjih razpršene poselitve.
(6) Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izven območij strnjene pozidave lahko izvaja zaradi potreb razvoja gospodarske javne infrastrukture ter turizma in rekreacije.
(7) Znotraj sklenjenih območij gozdov spremembe gozdnih zemljišč v stavbna zemljišča za potrebe poselitve niso mogoče.
(8) Spreminjanje gozda v kmetijska zemljišča je možno tam, kjer se ne bo spremenilo ekološko stanje gozda in kjer zaradi odstranitve gozdov ne bo prišlo do sprememb v stabilnosti tal.
(9) Spremembe naj se na območjih varstva narave izvajajo na način, da ne bodo ogrožene lastnosti, zaradi katerih so bila določena varovana območja narave, pomembnejši deli habitatov ogroženih in zavarovanih vrst ter habitatni tipi, ki se prednostno ohranjajo.
51. člen
(grafični prikaz)
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč so grafično predstavljene v grafičnem delu OPN, in sicer na karti 7: Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev.
II.7.4 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
52. člen
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)
(1) V širšem mestnem območju Tolmina ter v urbanih naseljih Most na Soči in Podbrdo so stavbna zemljišča namenjena prepletu centralnih in stanovanjskih dejavnosti. Območja za gospodarske dejavnosti so ločena od stanovanjskih dejavnosti, možen pa je preplet centralnih in gospodarskih dejavnosti, vendar samo v primeru, da so dejavnosti kompatibilne.
(2) V urbanih naseljih se prvenstveno zagotavlja boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih s spremembo rabe obstoječih objektov in zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin, s prenovo, obnovo, reurbanizacijo, rekonstrukcijo in sanacijo degradiranih območij. Ob tem je potrebno zagotoviti ustrezno razmerje med zelenimi in grajenimi površinami v naselju ter upoštevati identiteto naselja.
(3) V drugih naseljih prevladuje stanovanjska dejavnost. V naseljih hribovitega dela občine so še razpoznavni tradicionalni vzorci pozidave, kar je potrebno ohranjati tudi v prihodnje.
53. člen
(grafični prikaz)
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev so grafično predstavljene v grafičnem delu OPN, in sicer na karti 7: Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev.
III. IZVEDBENI DEL
54. člen
(vsebina izvedbenega dela)
(1) Izvedbeni del določa:
– območja namenske rabe prostora,
– enote urejanja prostora,
– prostorske izvedbene pogoje,
– gospodarsko javno infrastrukturo,
– območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN), in usmeritve za izdelavo OPPN.
(2) Izvedbeni del je potrebno upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi.
(3) Poleg določb tega izvedbenega dela je potrebno pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku.
(4) Pri presoji ustreznosti posameznih načrtovanih posegov in ureditev se uporabljajo strokovne podlage.
55. člen
(stopnja natančnosti mej)
(1) Meje enot urejanja prostora in namenske rabe prostora so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih ortofoto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer meje enot urejanja prostora ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek.
(2) Položajna natančnost mej enot urejanja prostora in namenske rabe prostora je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, v kolikor meja urejanja sovpada s parcelno mejo. Kolikor meje ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih ortofoto načrtov in digitalnih katastrskih načrtov na območju obravnavane meje.
(3) Drugi grafični prikazi iz tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.
(4) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov, meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je praviloma potrebno v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.
(5) V primerih, ko meje enot urejanja prostora ali meje namenske rabe prostora ne sovpadajo z mejami zemljiškega katastra in zaradi položajne nenatančnosti ali neskladnosti topografskih in katastrskih geodetskih podlag prihaja do razlik med načrtovanim in dejanskim stanjem, ki onemogočajo izvedbo gradnje v skladu s tem aktom, je potrebna interpretacija natančnosti mej. Interpretacijo natančnosti mej poda pripravljavec prostorskega akta na podlagi mnenja odgovornega prostorskega načrtovalca in odgovornega geodeta.
56. člen
(členitev prostora)
(1) Za potrebe določitve prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka je izvedena členitev prostora. Celotni prostor občine je razdeljen na naslednje prostorske enote:
– krajinske enote izven naselij vključno s stavbnimi zemljišči in stavbišči objektov razpršene gradnje,
– funkcionalne enote stavbnih zemljišč v naseljih.
(2) Prostorske enote so nadalje členjene na enote urejanja prostora. Prikazane so na kartah »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.
57. člen
(prostorske enote)
(1) Krajinske enote so:
Tabela 6: Seznam krajinskih enot
+------------+------------------------------+-------------------+
|Številka    |Ime enote                     |Skrajšano ime      |
|enote       |                              |                   |
+------------+------------------------------+-------------------+
|1           |Baška Grapa                   |GRAPA              |
+------------+------------------------------+-------------------+
|2           |Dolina Idrijce                |IDRIJCA            |
+------------+------------------------------+-------------------+
|3           |Tolminski in Kanalski Lom     |LOM                |
+------------+------------------------------+-------------------+
|4           |Šentviška planota             |PLANOTA            |
+------------+------------------------------+-------------------+
|5           |Volčanski Ruti – Kolovrat     |RUTI               |
+------------+------------------------------+-------------------+
|7           |Dolina Soče                   |SOČA               |
+------------+------------------------------+-------------------+
|8           |Triglavski narodni park       |TNP                |
+------------+------------------------------+-------------------+
|9           |Trebuša                       |TREBUŠA            |
+------------+------------------------------+-------------------+
(2) Funkcionalne enote stavbnih zemljišč v naseljih so:
Tabela 7: Funkcionalne enote stavbnih zemljišč v naseljih
+--------------+----------------------------------------------+
|Oznaka        |Ime naselja                                   |
|naselja       |                                              |
+--------------+----------------------------------------------+
|BM            |BAČA PRI MODREJU                              |
+--------------+----------------------------------------------+
|BP            |BAČA PRI PODBRDU                              |
+--------------+----------------------------------------------+
|BV            |BUKOVSKI VRH                                  |
+--------------+----------------------------------------------+
|ČD            |ČADRG                                         |
+--------------+----------------------------------------------+
|ČG            |ČIGINJ                                        |
+--------------+----------------------------------------------+
|DB            |DABER                                         |
+--------------+----------------------------------------------+
|DL            |DOLGI LAZ                                     |
+--------------+----------------------------------------------+
|DO            |DOLJE                                         |
+--------------+----------------------------------------------+
|DR            |DROBOČNIK                                     |
+--------------+----------------------------------------------+
|DT            |DOLENJA TREBUŠA                               |
+--------------+----------------------------------------------+
|GA            |GABRJE                                        |
+--------------+----------------------------------------------+
|GB            |GRAHOVO OB BAČI                               |
+--------------+----------------------------------------------+
|GL            |GORENJI LOG                                   |
+--------------+----------------------------------------------+
|GR            |GRANT                                         |
+--------------+----------------------------------------------+
|GT            |GORENJA TREBUŠA                               |
+--------------+----------------------------------------------+
|GU            |GRUDNICA                                      |
+--------------+----------------------------------------------+
|GV            |GORSKI VRH                                    |
+--------------+----------------------------------------------+
|HD            |HUDAJUŽNA                                     |
+--------------+----------------------------------------------+
|IB            |IDRIJA PRI BAČI                               |
+--------------+----------------------------------------------+
|KA            |KAL                                           |
+--------------+----------------------------------------------+
|KC            |KOZMERICE                                     |
+--------------+----------------------------------------------+
|KK            |KUK                                           |
+--------------+----------------------------------------------+
|KL            |KANALSKI LOM                                  |
+--------------+----------------------------------------------+
|KM            |KAMNO                                         |
+--------------+----------------------------------------------+
|KN            |KNEŽA                                         |
+--------------+----------------------------------------------+
|KO            |KORITNICA                                     |
+--------------+----------------------------------------------+
|KR            |KNEŠKE RAVNE                                  |
+--------------+----------------------------------------------+
|KZ            |KOZARŠČE                                      |
+--------------+----------------------------------------------+
|KŽ            |KLAVŽE                                        |
+--------------+----------------------------------------------+
|LG            |LOGARŠČE                                      |
+--------------+----------------------------------------------+
|LI            |LISEC                                         |
+--------------+----------------------------------------------+
|LJ            |LJUBINJ                                       |
+--------------+----------------------------------------------+
|LO            |LOJE                                          |
+--------------+----------------------------------------------+
|MC            |MODREJCE                                      |
+--------------+----------------------------------------------+
|MD            |MODREJ                                        |
+--------------+----------------------------------------------+
|MN            |MOST NA SOČI                                  |
+--------------+----------------------------------------------+
|OB            |OBLOKE                                        |
+--------------+----------------------------------------------+
|PA            |PRAPETNO BRDO                                 |
+--------------+----------------------------------------------+
|PB            |PETROVO BRDO                                  |
+--------------+----------------------------------------------+
|PD            |PODBRDO                                       |
+--------------+----------------------------------------------+
|PE            |PEČINE                                        |
+--------------+----------------------------------------------+
|PJ            |POLJE                                         |
+--------------+----------------------------------------------+
|PL            |POLJUBINJ                                     |
+--------------+----------------------------------------------+
|PM            |PODMELEC                                      |
+--------------+----------------------------------------------+
|PO            |PONIKVE                                       |
+--------------+----------------------------------------------+
|PR            |PRAPETNO                                      |
+--------------+----------------------------------------------+
|PS            |POSTAJA                                       |
+--------------+----------------------------------------------+
|PZ            |POREZEN                                       |
+--------------+----------------------------------------------+
|RČ            |ROČE                                          |
+--------------+----------------------------------------------+
|RU            |RUT                                           |
+--------------+----------------------------------------------+
|SC            |SELCE                                         |
+--------------+----------------------------------------------+
|SE            |SELIŠČE                                       |
+--------------+----------------------------------------------+
|SL            |SLAP OB IDRIJCI                               |
+--------------+----------------------------------------------+
|SP            |SELA NAD PODMELCEM                            |
+--------------+----------------------------------------------+
|ST            |STOPNIK                                       |
+--------------+----------------------------------------------+
|SV            |SELA PRI VOLČAH                               |
+--------------+----------------------------------------------+
|SŽ            |STRŽIŠČE                                      |
+--------------+----------------------------------------------+
|ŠG            |ŠENTVIŠKA GORA                                |
+--------------+----------------------------------------------+
|TE            |TEMLJINE                                      |
+--------------+----------------------------------------------+
|TL            |TOLMINSKI LOM                                 |
+--------------+----------------------------------------------+
|TN            |TRTNIK                                        |
+--------------+----------------------------------------------+
|TO            |TOLMIN                                        |
+--------------+----------------------------------------------+
|TR            |TOLMINSKE RAVNE                               |
+--------------+----------------------------------------------+
|VL            |VOLARJE                                       |
+--------------+----------------------------------------------+
|VO            |VOLČE                                         |
+--------------+----------------------------------------------+
|ZA            |ZAKRAJ                                        |
+--------------+----------------------------------------------+
|ZČ            |ZADLAZ – ČADRG                                |
+--------------+----------------------------------------------+
|ZN            |ZNOJILE                                       |
+--------------+----------------------------------------------+
|ZT            |ZATOLMIN                                      |
+--------------+----------------------------------------------+
|ZŽ            |ZADLAZ – ŽABČE                                |
+--------------+----------------------------------------------+
|ŽB            |ŽABČE                                         |
+--------------+----------------------------------------------+
|              |                                              |
+--------------+----------------------------------------------+
58. člen
(enote urejanja prostora)
(1) Celotno območje občine je razdeljeno na enote urejanja prostora (v nadaljevanju EUP).
(2) Enote urejanja prostora v naseljih so označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz:
– oznake naselja,
– zaporedne številke EUP znotraj naselja.
Primer: DO 01
(3) Vsako območje namenske rabe prostora ima v grafiki izpisano tudi kratico podrobnejše namenske rabe.
Primer: površine podeželskega naselja – SK
(4) EUP razpršene poselitve so označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz:
– oznake osnovne namenske rabe razpršene poselitve – A,
– zaporedne številke EUP razpršene poselitve v celotni občini,
– podrobnejše namenske rabe, če je le-ta različna od SK (če namenska raba ni navedena, velja, da je predpisana namenska raba enote urejanja prostora razpršene poselitve SK).
Primer: A 233 oziroma A (SS) 278
(5) Enote urejanja odprtega prostora so označene z oznako krajinske enote.
Primer: Soča.
59. člen
(prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za EUP)
(1) Za vsako EUP ta odlok določa prostorske izvedbene pogoje. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na:
– splošne prostorske izvedbene pogoje, določene v III.2. poglavju tega odloka,
– podrobne prostorske izvedbene pogoje, določene v III.3. poglavju tega odloka in
– morebitne posebne prostorske izvedbene pogoje za posamezne enote urejanja prostora, določene v III.4. poglavju tega odloka.
(2) Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh EUP, razen če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače.
(3) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe. V primeru, če so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih, veljajo podrobni pogoji.
(4) Za posamezno EUP so lahko poleg splošnih in podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka določeni tudi posebni prostorski izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne oziroma podrobne prostorske izvedbene pogoje. V primeru če so posebni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali podrobnih, veljajo posebni pogoji.
(5) Za EUP, za katere je predvidena izdelava OPPN, veljajo do uveljavitve le-teh določila iz III.5. poglavja tega odloka.
60. člen
(prikaz stanja prostora)
(1) Prikaz stanja prostora je obvezna priloga OPN in je pripravljen na podlagi podatkov iz prostorskega informacijskega sistema, ki ga vodi Ministrstvo za okolje in prostor. Odraža stanje v prostoru, kakršno je bilo v trenutku pridobitve podatkov.
(2) Prikaz stanja prostora vsebuje predvsem varstvena, zavarovana, degradirana, ogrožena ter druga območja, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen poseben pravni režim v prostoru in prikaz dejanskega stanja v prostoru glede stavbnih, kmetijskih, vodnih, gozdnih in drugih zemljišč. Kot dejansko stanje stavbnih zemljišč se prikazuje stavbna zemljišča, določena s prostorskim aktom občine.
III.1 NAMENSKA RABA PROSTORA
61. člen
(vrste namenske rabe prostora)
(1) Vsaka EUP ima s tem odlokom predpisano vrsto namenske rabe.
(2) Namenska raba prostora je prikazana na kartah »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(3) Površine cestišč obstoječih kategoriziranih javnih cest prikazanih na kartah »Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture« imajo status stavbnega zemljišča z namensko rabo PC-površine cest.
(4) Vrste namenskih rab določa naslednja preglednica:
III.2 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
III.2.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
62. člen
(vrste dopustnih gradenj)
(1) Gradnje so dovoljene le na območjih stavbnih zemljišč, razen za gradnje izven stavbnih zemljišč, ki jih dopušča zakon.
(2) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine dopustne naslednje vrste gradenj:
– gradnja novega objekta,
– dozidava, nadzidava,
– rekonstrukcija objekta,
– odstranitev objekta.
(3) Dozidava, nadzidava in rekonstrukcija objekta so dopustni samo na zakonito zgrajenih objektih.
63. člen
(dopustna gradnja objektov in naprav ter drugi dopustni posegi v prostor na vseh namenskih rabah prostora)
Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, je na celotnem območju občine dopustna gradnja naslednjih objektov oziroma naslednji posegi v prostor:
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s prilogo 2 tega odloka;
– gradnja objektov, vodov in naprav vodovodnega omrežja, kanalizacijskega omrežja, distribucijskega plinovodnega omrežja, toplovodnega omrežja, podzemnega elektroenergetskega omrežja, telekomunikacijskega omrežja ter omrežja javne razsvetljave;
– gradnja cest, če so te predvidene v karti 4 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture«;
– gradnja objektov za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah;
– vodnogospodarske ureditve.
64. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji glede možnosti spremembe namembnosti objektov)
(1) Spremembe namembnosti objektov so dopustne le za tiste dejavnosti, ki so skladne z namensko rabo prostora.
(2) Na zakonito zgrajenih objektih in njihovih parcelah objektov, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo enote urejanja prostora in je zato sprememba njihove namembnosti nujna, so do takrat dopustna samo vzdrževalna dela in odstranitev objektov.
(3) Sprememba namembnosti obstoječih objektov na območjih razpršene gradnje je dovoljena le, če se z njo zmanjšajo obremenitve okolja. Spremembe namembnosti iz nestanovanjske v stanovanjsko niso dovoljene.
65. člen
(dopustne dejavnosti na namenskih rabah)
(1) Za vsako namensko rabo prostora so določne osnovne, spremljajoče in izključujoče dejavnosti. Dejavnosti so opredeljene na podlagi predpisov o standardni klasifikaciji dejavnosti.
(2) Spremljajoče dejavnosti ne smejo biti moteče za osnovne namembnosti območij.
(3) Spremljajoče dejavnosti lahko dosegajo do 50% BTP posameznega objekta, ampak ne več od maksimalne dovoljene površine v posameznem objektu, če je ta določena. Za območja površin podeželskega naselja (SK) lahko spremljajoče dejavnosti presežejo 50%.
(4) Izključujoče dejavnosti so tiste dejavnosti, ki se jih na določeno območje namenske rabe ne sme umeščati.
(5) Vrste osnovnih, spremljajočih in izključujočih dejavnosti so določene v poglavju o podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih po posameznih namenskih rabah.
66. člen
(dopustne vrste objektov po namenski rabi prostora)
(1) Dopustne vrste objektov so opredeljene v skladu s predpisi o klasifikaciji objektov, pri čemer:
– so vrste objektov označene s šifro iz Uredbe o klasifikaciji objektov,
– se vedno navaja le najnižja ustrezna raven objektov (podrazred), brez navedbe višjih ravni,
– če so po navedbi vrste objektov našteti določeni objekti, to pomeni, da so od vseh objektov te vrste dopustni le konkretno našteti objekti,
– če je za navedeno vrsto objektov ali posameznega naštetega objekta določen poseben pogoj (npr. namen ali velikost objekta), to pomeni, da so dopustni le predhodno navedeni objekti, ki ustrezajo pogoju iz oklepaja.
(2) Dopustne vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov po posamezni namenski rabi so določeni v Prilogi 1.
(3) Dopustne vrste nezahtevnih in enostavnih objektov po posamezni namenski rabi so določeni v Prilogi 2.
(4) Dopustni zahtevni in manj zahtevni objekti po posameznih namenskih rabah O, P, E, T, VC, VI, L, K, G in f so določeni v poglavju III.3 »Podrobni prostorsko izvedbeni pogoji«, po posameznih namenskih rabah.
III.2.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov
67. člen
(odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov)
(1) Razmiki med stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele objekta.
(2) Najbolj izpostavljen del novega objekta (nad in pod terenom) mora biti od meje sosednjih parcel oddaljen najmanj 2 m, pri nezahtevnih in enostavnih objektih, pa najmanj 1 m, če ni z regulacijskimi črtami določeno drugače.
(3) Če so odmiki objektov od meja sosednjih parcel manjši od zgoraj določenih, je potrebno v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja podati utemeljitev posega ter predložiti soglasje lastnikov sosednjih parcel. Nezahtevne in enostavne objekte je mogoče graditi do parcelne meje sosednjega zemljišča na podlagi pridobljenega soglasja lastnikov sosednjih zemljišč.
(4) Do parcelne meje je mogoče graditi, ko gre za strnjeno gradnjo, zlasti na območjih strnjenega mestnega jedra in na območjih podeželskih naselij ter na meji odprtega javnega prostora, če ni prizadeta javna korist. Na območjih strnjene gradnje je dovoljena novogradnja na mestu in v gabaritih prejšnjega objekta (nadomestna gradnja). V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o gradnji na parcelni meji ne soglašata, je lahko objekt postavljen največ do meje zemljiške parcele na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče.
(5) Medposestne ograje se praviloma postavijo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov, s čimer morata lastnika mejnih parcel soglašati. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi ograje na parcelno mejo ne soglašata, je lahko ograja postavljena največ do parcelne meje, na kateri se lahko gradi, vendar tako, da se z ograjo ne posega na sosednje zemljišče.
(6) Za gradnjo v varovalnih pasovih javnih cest je potrebno pridobiti soglasje upravljavcev.
III.2.3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov ali prostorskih ureditev
68. člen
(določanje velikosti objektov)
(1) Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena z:
– največjim dovoljenim faktorjem izrabe parcele objekta (FI),
– največjim dovoljenim faktorjem zazidanosti parcele objekta (FZ),
– najmanjšim dovoljenim faktorjem zelenih površin (FZP) na parceli objekta,
– največjo višino objektov (V).
(2) Kadar za gradnjo objektov višina s tem odlokom ni natančno določena, velja:
– višina novega objekta ne sme presegati višine najvišjega objekta enake namembnosti na območju iste EUP v oddaljenosti do 100 m od načrtovanega objekta;
– višina objektov v uličnem nizu enote urejanja prostora se lahko poveča do višine kapi sosednje višje stavbe, da višina kapi nižjega objekta doseže višino kapi sosednje višje stavbe.
(3) Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) ali izraba parcele objekta (FI) večja od dovoljene zazidanosti ali izrabe, določene s tem odlokom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.
III.2.4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja
69. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja objektov)
(1) Vsi objekti in prostorske ureditve morajo spoštovati kvaliteto naravnega in grajenega kulturnega prostora ter morajo biti oblikovani po načelih dobre arhitekturne prakse.
(2) V prostorskih enotah s še izraženim prepoznavnim kvalitetnim oblikovanjem je potrebno naklon strehe, material in barvo kritine ter smeri slemen prilagoditi kakovostni podobi v prostorski enoti. V ostalih primerih je dovoljeno sodobno oblikovanje streh (enokapnice, ravne strehe). Sodobno oblikovane strehe so na stanovanjskih območjih dovoljene na območjih SSv, SSs, na območjih SSe v posameznih naseljih, na objektih, ki niso namenjeni bivanju ter na dozidanih objektih. Barve kritin naj bodo prilagojene posameznemu stavbnemu tipu in ne smejo biti odsevajoče. Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od slemena osnovne strehe in naj bodo na posamezni strehi poenoteno oblikovane. Frčade so dovoljene le tradicionalnih oblik, razporejene osno na odprtine, krite z dvokapno strešico in zidcem ob straneh. Smer slemena stavb naj bo praviloma vzporedno s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec smeri slemen (več kot 50% objektov v enoti urejanja prostora) prečno na plastnice. Nameščanje modulov solarnih in fotovoltaičnih sistemov na strehe je dovoljeno pod pogojem, da ne presegajo slemena streh in so v največji možni meri postavljeni tako, da so poravnani s strešino. Pri ravnih strehah morajo biti od venca odmaknjeni najmanj za višino elementov, ki se nameščajo.
(3) Pri oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev, barve in materiali fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje, ipd., potrebno smiselno upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v prostorski enoti. Na fasadah se dovoli uporaba svetlih barv v spektru sivih barv in v spektru različnih zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih do 25% fasadne površine. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo, temno oziroma turkizno modra). Barva fasade mora biti usklajena z barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva. Poslikave fasad niso dopustne, izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov ter napisi na fasadah, ki oglašujejo dejavnost v objektu. Barva fasade mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določena. Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov.
(4) Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi ter detajli na fasadah (kot so večkotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli in tipični arhitekturni elementi drugih arhitekturnih okolij) in na strehah objektov (strehe z nezdružljivimi nakloni, slemeni in kritinami).
(5) Elektro omarice, omarice plinskih, telekomunikacijskih in drugih tehničnih napeljav je potrebno namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso na uličnih fasadah objektov.
(6) Pri dozidavi in nadzidavi obstoječih objektov je treba zagotoviti, da je dozidani oziroma nadzidani objekt oblikovno usklajen z objektom, h kateremu se gradi.
70. člen
(velikost, urejanje in oblikovanje zelenih površin)
(1) Znotraj urbanih naselij je treba zagotoviti ustrezno količino zelenih (FZP) oziroma zelenih in drugih javnih odprtih površin (FJP).
(2) Zasaditev površin je potrebno izvajati s funkcionalnimi drevesi. Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve.
(3) Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve, zato je priporočena uporaba avtohtonih vrst.
(4) Kadar je zaradi novogradnje objekta treba odstraniti obstoječa drevesa, je potrebno odstranjena drevesa nadomestiti na območju parcele novega objekta.
(5) Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jo je potrebno nadomestiti oziroma sanirati.
(6) Na vseh območjih se ohranja čim več obstoječe vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Uporaba eksotičnih vrst je dopustna le v izjemnih primerih, in sicer na parkovnih površinah in v okviru zelenic ob javnih objektih posebnega pomena.
(7) Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti.
(8) Obstoječe drevorede je potrebno ohranjati in obnavljati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je potrebno nadomestiti.
71. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž)
(1) Pri novogradnjah in spremembi namembnosti je potrebno na parceli objekta zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah, tako za stanovalce kakor tudi zaposlene in obiskovalce.
(2) Kadar na parceli objekta ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila zahtevanih parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta zagotoviti na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe oddaljene največ 200 m in na katerih je lastnikom, obiskovalcem ali zaposlenim zagotovljena njihova trajna uporaba. Na namenski rabi SK se površina takš­nih parkirnih mest šteje v velikost parcele objekta, vendar le za potrebe gradnje stanovanjskih stavb in ob izkazanem lastništvu investitorja.
(3) Obstoječih parkirnih mest ob večstanovanjskih objektih ni dovoljeno zmanjševati. Pri novogradnjah večstanovanjskih objektov z več kot 8 stanovanjskimi enotami je praviloma potrebno zagotoviti minimalno 50% parkirnih mest v podzemni garaži, razen če gradnja podzemne garaže zaradi tehničnih ovir ni mogoča oziroma bi le-ta povzročila nesorazmerno visoke stroške, o čemer odloči občina s soglasjem k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(4) Parkirne površine na nivoju terena z več kot 10 parkirnimi mesti je potrebno ozeleniti z najmanj enim drevesom na 4 parkirna mesta. Drevesa morajo biti po parkirišču enakomerno razporejena.
(5) Parkirna mesta in garaže v stanovanjskih območjih niso dopustna za 2 ali več tovornih vozil in delovnih strojev, ki presegajo 3,5 t, za avtobuse ter priklopnike teh motornih vozil. Parkirišča za tovorna vozila in avtobuse je dovoljeno graditi v prostorskih enotah z namensko rabo: I, P, O in L.
(6) Parkirne površine, namenjene avtodomom je možno načrtovati v prostorskih enotah z namensko rabo B, I, P in ZSk.
(7) Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj niz vegetacije, ali pa morajo na terenu imeti streho garaže urejeno kot funkcionalno površino (odprto športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenica, trg ipd.).
(8) Pri urejanju parkirnih površin in garažnih stavb je potrebno v skladu s predpisi zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe.
72. člen
(dimenzioniranje števila parkirnih mest)
(1) Glede na vrsto objekta je potrebno pri izračunu parkirnih mest upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju PM):
Tabela 9: Število parkirnih mest glede na vrsto objekta
+-------------------------------------+-------------------------+
|Vrsta objekta                        |Število parkirnih mest   |
|                                     |(PM)                     |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Stanovanja in bivanje                |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|11100 Enostanovanjske stavbe         |2 PM/stanovanje          |
|11210 Dvostanovanjske stavbe         |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|11220 Tri- in večstanovanjske stavbe |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|za stanovanje do 35m2 koristne       |1 PM                     |
|stanovanjske površine                |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|za stanovanje od 36m2 do 60m2        |1,5 PM                   |
|koristne stanovanjske površine       |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|za stanovanje od 61m2 do 100m2       |2 PM                     |
|koristne stanovanjske površine       |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|za stanovanje nad 100m2 koristne     |3 PM,                    |
|stanovanjske površine                |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|1130 Stanovanjske stavbe za posebne  |1 PM/10 postelj          |
|družbene skupine (dijaški, mladinski |                         |
|domovi ipd.)                         |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|11301 Stanovanjske stavbe z          |1 PM/stanovanje          |
|oskrbovanimi stanovanji (oskrbovana  |+ 20% za obiskovalce     |
|stanovanja)                          |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|11302 Stanovanjske stavbe za druge   |1 PM/5 postelj           |
|posebne družbene skupine (domovi za  |+ 50% za obiskovalce     |
|ostarele, varna hiša)                |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Poslovno trgovske dejavnosti         |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|12201 Stavbe javne uprave            |1 PM/30 m2 BTP           |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Poslovno trgovske dejavnosti         |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|12202 Stavbe bank, pošt,             |1 PM/30 m2 BTP           |
|zavarovalnic                         |                         |
|(pisarniški in upravni prostori ter  |                         |
|druge storitve)                      |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|12203 Druge upravne in pisarniške    |1 PM/30 m2 BTP           |
|stavbe                               |                         |
|(mešani poslovni programi)           |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|12301 Trgovski lokal                 |1 PM/30 m2 BTP           |
|(trgovski lokal pod 100 m2)          |ne manj kot 2 PM         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|12301 Trgovske stavbe                |1 PM/50 m2 BTP           |
|(trgovina med 100 in 500 m2)         |ne manj kot 4 PM         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|12301 Trgovske stavbe                |1 PM/80 m2 BTP           |
|(trgovina z neprehrambenimi izdelki) |ne manj kot 2 PM         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|12301 Trgovske stavbe                |1 PM/35 m2 BTP           |
|(nakupovalni center do 2500 m2)      |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|12301 Trgovske stavbe                |1 PM/30 m2 BTP           |
|(nakupovalni center nad 2500 m2)     |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|12301 Trgovske stavbe                |1 PM/40 m2 BTP           |
|(odprte in pokrite tržnice)          |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|12301 Trgovske stavbe                |1 PM/25 m2 BTP           |
|(večnamenski trgovsko zabaviščni,    |                         |
|poslovni centri)                     |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|12303 Bencinski servisi              |1 PM/30 m2 prodajnih     |
|                                     |površin                  |
|                                     |ne manj kot 3 PM         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|12304 Stavbe za druge storitvene     |1 PM/30 m2 BTP           |
|dejavnosti                           |ne manj kot 2 PM         |
|(obrtno servisne dejavnosti –        |                         |
|frizer, urar, čistilnica,            |                         |
|fizioterapija, lekarne …)            |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|12304 Stavbe za druge storitvene     |3 PM/pralno mesto        |
|dejavnosti                           |                         |
|(avtopralnice)                       |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Športne dejavnosti                   |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|24110 Športna igrišča – stadion      |1 PM/200 m2 BTP          |
|                                     |od tega 20% PM za        |
|                                     |avtobuse                 |
+-------------------------------------+-------------------------+
|24110 Športna igrišča – igrišča za   |4 PM/igrišče             |
|tenis                                |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|24110 Športna igrišča                |1 PM/150 m2 površine     |
|(javna kopališča)                    |javnega kopališča        |
+-------------------------------------+-------------------------+
|12650 Športne dvorane s prostori za  |1 PM/30 m2 BTP           |
|gledalce                             |od tega 20% PM za        |
|                                     |avtobuse                 |
+-------------------------------------+-------------------------+
|12650 Športne dvorane                |1 PM/15 m2 BTP           |
|(večnamenske dvorane, pretežno       |                         |
|namenjene razvedrilu) (wellness,     |                         |
|fizioterapija, fitnes ipd.)          |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|                                     |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+

+-------------------------------------+-------------------------+
|Posebne dejavnosti                   |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|12111 Hotelske in podobne stavbe za  |1 PM/1,5 sobo            |
|kratkotrajno nastanitev (hotel,      |                         |
|prenočišča, penzioni)                |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|12112 Gostilne, restavracije,        |1 PM/4 sedeže + 1        |
|točilnice, bari                      |PM/tekoči meter          |
|                                     |točilnega pulta – ne     |
|                                     |manj kot 5 PM            |
+-------------------------------------+-------------------------+
|12120 Druge gostinske stavbe za      |1 PM/10 postelj          |
|kratkotrajno nastanitev (mladinska   |                         |
|prenočišča)                          |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Družbene dejavnosti                  |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo|1 PM/5 sedežev           |
|(gledališča, koncertne hiše,         |                         |
|večnamenske dvorane, kino, galerija) |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|12620 Muzeji in knjižnice            |1 PM/80 m2 BTP           |
+-------------------------------------+-------------------------+
|12721 Stavbe za opravljanje verskih  |1 PM/10 sedežev          |
|obredov                              |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|12640 Stavbe za zdravstvo            |1 PM/25 m2 BTP           |
|(zdravstveni dom, ambulante,         |ne manj kot 2 PM         |
|veterinarske ambulante)              |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|12630 Stavbe za izobraževanje in     |1 PM/učilnico            |
|znanstvenoraziskovalno delo (osnovne |+ 0,5 PM/učilnico za     |
|šole)                                |kratkotrajno parkiranje  |
|                                     |staršev                  |
+-------------------------------------+-------------------------+
|12630 Stavbe za izobraževanje in     |1,5 PM/učilnico          |
|znanstvenoraziskovalno delo (srednje |                         |
|šole)                                |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|12630 Stavbe za izobraževanje in     |1,25 PM/učilnico         |
|znanstvenoraziskovalno delo (posebne |+ 0,5 PM/učilnico za     |
|šole za ovirane v razvoju)           |kratkotrajno parkiranje  |
|                                     |staršev                  |
+-------------------------------------+-------------------------+
|12630 Stavbe za izobraževanje in     |1 PM/25 m2 BTP           |
|znanstvenoraziskovalno delo (visoke  |                         |
|šole)                                |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|12630 Stavbe za izobraževanje in     |1,25 PM/oddelek +        |
|znanstvenoraziskovalno delo (otroški |0,5 PM/učilnico za       |
|vrtci)                               |kratkotrajno parkiranje  |
|                                     |staršev                  |
+-------------------------------------+-------------------------+

+-------------------------------------+-------------------------+
|Proizvodne dejavnosti                |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|12714 Druge nestanovanjske kmetijske |1 PM/80 m2 BTP           |
|stavbe                               |                         |
|12713 Stavbe za spravilo pridelka    |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|12510 Industrijske stavbe (do 200    |1 PM/30 m2 BTP           |
|m2)                                  |ne manj kot 2 PM         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|12510 Industrijske stavbe (več kot   |1 PM/50 m2 BTP           |
|200 m2)                              |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|12520 Rezervoarji, silosi in         |1 PM/150 m2 BTP          |
|skladišča                            |                         |
|(skladišča s strankami)              |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|12520 Rezervoarji, silosi in         |ne manj kot 3 PM         |
|skladišča                            |                         |
|(skladišča brez strank)              |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|12520 Rezervoarji, silosi in         |1 PM/80 m2 BTP           |
|skladišča                            |                         |
|(razstavni in prodajni prostori)     |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|12510 Industrijske stavbe            |6 PM/popravljalno mesto  |
|(delavnice za servis motornih vozil) |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|Drugo                                |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|24204 Pokopališča                    |1 PM/600 m2              |
|12722 Pokopališke stavbe in          |ne manj kot 10 PM        |
|spremljajoči objekti                 |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|24122 Drugi gradbeni inženirski      |1 PM/600 m2              |
|objekti za šport, rekreacijo in      |                         |
|prosti čas (park)                    |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|24122 Drugi gradbeni inženirski      |1 PM/600 m2              |
|objekti za šport, rekreacijo in      |od tega 20% PM za        |
|prosti čas (živalski vrt)            |avtobuse                 |
+-------------------------------------+-------------------------+
|12740 Druge nestanovanjske stavbe,   |1 PM/100 m2              |
|ki niso uvrščene drugje (prevzgojni  |                         |
|domovi, zapori, vojašnice, stavbe za |                         |
|nastanitev policistov, gasilcev)     |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
|12410 Postaje, terminali, stavbe za  |1 PM/50 m2*              |
|izvajanje elektronskih komunikacij   |*število PM upošteva tudi|
|ter z njimi povezane stavbe (stavbe  |značaj objekta in dostop |
|in terminali na letališčih,          |do javnega prometa       |
|železniških in avtobusnih postajah   |                         |
|in v pristaniščih ter z njimi        |                         |
|povezane stavbe)                     |                         |
+-------------------------------------+-------------------------+
(2) Poleg navedenega števila PM je za objekte, za katere je potrebnih več kot deset PM, potrebno zagotoviti še najmanj 20% dodatnih PM za kolesa in druga enosledna vozila, po možnosti zaščitena pred vremenskimi vplivi.
(3) Pri določanju PM za objekte z javno funkcijo je potrebno zagotoviti vsaj 5% za invalide. Če je parkirnih mest manj kot 20, je potrebno zagotoviti vsaj eno PM za invalide.
(4) V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnosti se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.
73. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Za določanje vrste in pogojev za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov je potrebno upoštevati določila pravnih predpisov s področja določanja vrst objektov glede na zahtevnost.
(2) Objekti za lastne potrebe (nezahtevni in enostavni objekti) morajo biti oblikovno usklajeni s stavbo, h kateri pripadajo.
(3) Višinske razlike na zemljišču se praviloma premešča s travnatimi brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo s škarpami in opornimi zidovi do višine 1.50 metra. Oporni zidovi morajo biti ozelenjeni.
(4) Postajališča (pomožni infrastrukturni objekti) so po celotni občini enotno oblikovana.
(5) Za pomožne kmetijsko-gozdarske objekte (nezahtevni in enostavni objekti) veljajo naslednji prostorsko izvedbeni pogoji:
– Vsi pomožni kmetijsko-gozdarski objekti v odprtem prostoru izven območij naselij upoštevajo krajinsko-arhitekturne značilnosti obstoječih kvalitetnih istovrstnih objektov.
– Za pomožne kmetijsko-gozdarske objekte v odprtem prostoru se uporabljajo tradicionalni materiali – praviloma les in kamen. Fasade zidanih objektov morajo biti bele barve.
– Seniki so leseni ali delno zidani/kamniti. Kritina je lesena ali pločevinasta.
– Kozolci so praviloma s kamnitimi, zidanimi ali lesenimi stebri in lesenimi letvami. Kritina je lesena, siva ali korčni po barvi in strukturi podobna.
– Ograje za pašo živine v odprtem prostoru so praviloma lesene oziroma/in žičnate. Prepovedana je uporaba betonskih in plastičnih stebričkov.
(6) Vsa urbana oprema (nadkrita čakalnica, javna kolesarnica, javna telefonska govorilnica, večnamenski kiosk …) v mestu Tolmin, naselju Most na Soči in Podbrdo mora biti enotno oblikovana.
(7) Turistično in drugo obvestilno signalizacijo se prednostno namešča na javnih površinah.
(8) Vrste ostalih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je dopustno graditi v posameznih območjih in površinah namenske rabe, ter posebni prostorski izvedbeni pogoji zanje, so določeni v Prilogi 2 tega odloka.
74. člen
(objekti in naprave za oglaševanje)
(1) Postavitev in vzdrževanje objektov in naprav za plakatiranje ter nameščanje in odstranjevanje plakatov, oglasov, transparentov, letakov, napisov in podobnih objav se ureja v skladu z občinskimi predpisi.
(2) Objektov za oglaševanje, ki presegajo površino 4 m2, ni dopustno postavljati.
(3) Objektov za oglaševanje ni dopustno postavljati:
– na vseh vrstah nestavbne osnovne namenske rabe,
– v območjih površin razpršene poselitve (A),
– na zunanji strani konstrukcij in ograj podvozov, nadvozov in mostov.
(4) Objektov za oglaševanje, razen plakatnih stebrov in panojev, ni dopustno postavljati:
– v območjih stanovanj (SS, SB, SK, SP),
– v osrednjih območjih centralnih dejavnosti (CU),
– v drugih območjih centralnih dejavnosti (CD),
– v območju prometnih površin (PC, PŽ),
– v območjih zelenih površin (ZS, ZP, ZV, ZD, ZK),
– na zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave pa le s soglasjem organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave.
(5) Plakatne stebre iz tretjega odstavka tega člena se prednostno namešča na javnih površinah.
(6) Objekti za oglaševanje so, ne glede na določbe četrtega odstavka tega člena, dopustni takrat, kadar se namestijo:
– na gradbenih ograjah objektov, za katere je že izdano gradbeno dovoljenje;
– na površinah, ki niso varovane s posebnimi predpisi, če gre za začasno postavitev, namenjeno oglaševanju v času prireditev in volilne kampanje;
– v skladu s prilogo 2 – transparenti in obešenke na drogu javne razsvetljave.
(7) Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno v vseh enotah urejanja prostora na stavbah in na parcelah objektov, v katerih se opravlja dejavnost.
(8) Objekte za oglaševanje, ki so postavljeni v nasprotju z določbami tega odloka, je potrebno odstraniti v roku enega leta po njegovi uveljavitvi oziroma v skladu z rokom veljavnosti pogodbe, sklenjene z Občino.
III.2.5 Splošni prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo
75. člen
(velikost in oblika parcele objekta)
(1) Pri določitvi parcel objektov je potrebno upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli s potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (vrsta objekta in načrtovana dejavnost, dostop do javne ceste, parkirna mesta, utrjene površine in funkcionalno zelenje);
– prostorske izvedbene pogoje glede lege, velikosti objektov, prostorskih ureditev in glede oblikovanja objektov;
– prostorske izvedbene pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
– položaj, namembnost in velikost novih parcel objektov v odnosu do obstoječih parcel;
– namembnost in velikost javnih površin, prometnih površin in komunalnih koridorjev ter njihovo vzdrževanje;
– zdravstveno-tehnične zahteve (odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje, prevetritev, intervencijske poti);
(2) Parcela objekta mora biti praviloma v celoti vključena v območje stavbnih zemljišč. V primeru, ko parcela objekta leži v dveh enotah urejanja prostora, veljajo za gradnjo objekta določila tiste enote urejanja, v kateri leži večji del parcele objekta. Objekt je lahko samo v eni enoti urejanja.
(3) V primeru, da velikost parcele objekta ni posebej določena v posebnih določbah, velja:
– najmanjša velikost parcele objekta za prostostoječo stanovanjsko gradnjo SSe praviloma znaša na območju ureditvene enote odprtega prostora Dolina Soče 400 m2, na območju preostalih ureditvenih enot odprtega prostora pa 600 m2; V primerih, ko je funkcionalna parcela objekta na območjih SSe večja od 1000 m2, se faktorji izrabe računajo za površino 1000 m2,
– najmanjša velikost parcele objekta za strnjeno stanovanjsko gradnjo SSs znaša 300 m2 za en objekt v nizu;
– največja velikost parcele objekta na območju razpršene gradnje znaša 500 m2 ali štirikratna površina stavbišča vseh legalno zgrajenih manj zahtevnih in nezahtevnih stavb pred sprejemom tega odloka.
(4) Delitev zemljiških parcel, ki predstavljajo parcele obstoječih objektov (zazidana stavbna zemljišča), je dovoljena le v primeru, če nova zemljiška parcela obstoječega objekta ustreza pogojem za velikost in oblikovanje parcele objekta v skladu z določili tega odloka.
(5) Delitev zemljiških parcel stavbnih zemljišč je dopustna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več zemljiških parcel, ki ustrezajo pogojem za velikost in oblikovanje novih parcel objektov v skladu z določili tega odloka. Pri določanju parcele objekta ni dopustno oddeliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po merilih tega odloka ne ustrezajo kriterijem samostojne parcele objekta.
(6) Ne glede na zgoraj navedena določila je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta.
(7) Za obstoječe večstanovanjske objekte, katerim parcela objekta ni bila določena, razpoložljivo zemljišče, ki predstavlja dejansko funkcionalno zemljišče objekta v uporabi, pa ne omogoča oblikovanja parcele objekta v skladu z merili in pogoji, ki veljajo za nove večstanovanjske objekte, se za njeno določitev ne upoštevajo določila odloka, ki se nanašajo na FZ, FI, število parkirišč, igrišča, zelenice. Parcela objekta se tem objektom določi na podlagi upravnih dovoljenj za njihovo gradnjo, če pa ta ne obstajajo oziroma parcela objekta (gradbena parcela) v njih ni bila določena, pa v okviru dejansko razpoložljivih funkcionalnih zemljišč, katerih površine pa ni dovoljeno zmanjševati.
(8) Parcelo objekta je potrebno pred izdajo uporabnega dovoljenja vzpostaviti kot praviloma eno oziroma v izjemnih primerih več celih zemljiških parcel.
(9) Določila o minimalni velikosti parcele objekta ne veljajo za že obstoječe manjše parcele objekta v tistih primerih, ko vse okoliške zemljiške parcele predstavljajo parcele obstoječih objektov. V teh primerih ne velja določilo o dopustnih tlorisnih razmerjih in faktorju izrabe oziroma faktorju zazidanosti.
III.2.6 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, glede varovalnih pasov in glede gradnje gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra
Obvezna gospodarska javna infrastruktura
76. člen
(obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih)
(1) Gradnja objektov, razen objektov gospodarske javne infrastrukture, je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, razen če je z drugimi predpisi drugače določeno.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je na komunalno neopremljenih zemljiščih možna gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov, ki ne potrebujejo priključitve na objekte gospodarske javne infrastrukture v skladu s Prilogo 2 tega odloka, ter objektov, katerih gradnja je dopustna na celotnem območju občine.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dovoljena tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se na podlagi pogodbe o opremljanju sočasno z gradnjo objektov zagotavlja komunalno opremljanje stavbnih zemljišč ali če se predloži drugo dokazilo v skladu z zakonom, ki ureja pogoje za graditev objektov.
77. člen
(minimalna komunalna oskrba)
(1) Stavbno zemljišče je komunalno opremljeno, če ima zagotovljeno oskrbo s pitno vodo in električno energijo, odvajanje odpadne vode ter dostop do javne ceste.
(2) Če nestanovanjski objekti ne potrebujejo vse v prvem odstavku tega člena navedene komunalne opreme, se komunalna oprema določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov.
78. člen
(obvezno priključevanje na komunalno opremo)
(1) Objekte, ki se gradijo, rekonstruirajo ali se jim spreminja namembnost, je potrebno priključiti na predpisano obvezno komunalno opremo iz prejšnjega člena tega odloka in na drugo komunalno opremo, ki jo za posamezne vrste objektov oziroma enote urejanja predpisuje ta odlok ali drug predpis. Vsi objekti na območjih, na katerih obvezna komunalna oprema po tem odloku še ni zagotovljena kot gospodarska javna služba, morajo zagotoviti lasten sistem komunalnega opremljanja v skladu z določili tega odloka in drugih predpisov.
(2) Kjer stavbna zemljišča za gradnjo niso komunalno opremljena, investitor lahko zagotovi predpisano komunalno opremo objektov tudi na način, ki ga prostorski akt ne določa, če gre za tradicionalne načine oskrbe, ki sledijo napredku tehnike in z njim soglaša pristojna služba občine ali države ter je energetsko in okoljsko ugodnejši.
(3) Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa so lahko priključeni le na obstoječe priključke.
(4) Po izgradnji javnega vodovodnega ali kanalizacijskega omrežja se morajo vsi objekti, za katere je priključitev možna, priključiti na javno vodovodno oziroma kanalizacijsko omrežje.
(5) Vsi objekti morajo imeti zagotovljeno mesto za zbiranje komunalnih odpadkov in biti vključeni v organiziran sistem zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov.
Varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture
79. člen
(varovalni pasovi grajenega javnega dobra in gospodarske javne infrastrukture)
(1) Varovalni pasovi cest znašajo, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta:
– glavna cesta (GC)...25m
– regionalna cesta (RC)...15m
– lokalna cesta: zbirna mestna cesta (LZ)...10m
– lokalna cesta: mestna cesta (LC)...8m
– javna pot (JP)...6m
– kolesarske javne poti (KJ)...5m.
(2) Varovalni pasovi železniških tirnih naprav znašajo, merjeno od osi skrajnega tira:
– železniška proga...100m
– industrijski tir...80m.
(3) Varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture znašajo, merjeno levo in desno od osi skrajnega voda, sistema oziroma od objektov gospodarske javne infrastrukture:
Za elektroenergetske vode nazivne napetosti:
– nadzemni vodi 220 kV in 400 kV...40m
– podzemni kabelski sistem 220 kV in 400 kV...10m
– nadzemni vodi 35 kV in 110 kV...15m
– podzemni kabelski sistem 35 kV in 110 kV...3m
– nadzemni vodi 10 kV ali 20 kV...10m
– podzemni kabelski sistem 10 kV ali 20 kV...1m
– razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV...40m
– razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV...15m
– razdelilne postaje srednje napetosti 0,4 kV...2m
– za vodovod, kanalizacijo, telekomunikacijski vod, drugi vodi lokalne gospodarske javne infrastrukture, merjeno od osi skrajnega voda...3m.
(4) Višine objektov, ki posežejo v varnost zračnega prometa:
– Objekti višji od 30 m na vzpetinah, dvignjenih za več kot 100 m iz okoliške pokrajine
– Objekti višji od 100 m
– Daljnovodi in žičnice višji od 75 m
– Objekti višji od 25 m izven naselij in hkrati znotraj varovalnih koridorjev druge infrastrukture.
(5) V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav ter drugi posegi v prostor v skladu z določili tega načrta in drugih predpisov ter na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega upravljavca infrastrukturnega omrežja.
(6) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja.
Gradnja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra
80. člen
(gradnja omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture)
(1) Vsa gospodarska javna infrastruktura se mora načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi, tehničnimi normativi ter smernicami.
(2) Vsi posegi na gospodarski javni infrastrukturi ter vsi posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture, se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne gospodarske javne infrastrukture.
(3) Omrežja komunalne opreme je potrebno medsebojno uskladiti. Potekati morajo tako, da je možno priključevanje vseh objektov v posameznem območju opremljanja ter da je omogočeno nemoteno obratovanje in vzdrževanje komunalne opreme.
(4) Omrežja komunalne opreme se praviloma združuje v skupne koridorje, pri čemer je potrebno upoštevati osnovne zahteve glede varnostih odmikov med vodi gospodarske javne infrastrukture, kot to določajo veljavni predpisi.
(5) Ob gradnji nove ali rekonstrukciji posamične obstoječe komunalne opreme je praviloma potrebno v okviru območja predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav komunalne opreme, ki zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, posledic poškodb ali urbanističnih zahtev, ni več ustrezna.
(6) Omrežja komunalne opreme morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen. Za gradnjo izven javnih površin upravljavec omrežja od lastnika pridobi pravico graditi.
(7) V poselitvenih območjih ter v območjih varstva kulturne dediščine je potrebno komunikacijske in elektroenergetske vode graditi praviloma v podzemni izvedbi, razen v primerih, ko posegajo na arheološka najdišča in je s predhodnimi raziskavami ugotovljeno, da tak poseg ni možen in kjer terenske razmere tega de dopuščajo.
(8) Nadzemni vodi in naprave komunalne opreme morajo biti načrtovani izven območij vedut na kvalitetne prostorske poudarke ter presojani z vidika vplivov na kakovost krajinske slike.
(9) Pri razvoju obstoječih infrastrukturnih omrežij lokalnega pomena in načrtovanju novih je potrebno v čimvečji meri zagotoviti, da so le-ta umeščena in grajena tako, da ne prizadenejo varovanih vrednot in materialne substance kulturne dediščine ter da se hkrati zagotovi tudi njena prostorska integriteta.
(10) Pri načrtovanju javne infrastrukture je treba predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov.
(11) Lokacijo novih objektov in novih tras gospodarske javne infrastrukture potrdi župan na predlog občinske strokovne službe.
81. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje cest)
(1) Priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Načrtujejo se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja z javno cesto. Na javno cesto je potrebno več objektov praviloma priključevati s skupnim priključkom.
(2) Nove slepo zaključene ceste morajo imeti obračališča.
(3) Ob gradnji novih cest oziroma ob rekonstrukciji obstoječih je treba zagotoviti gradnjo pločnikov v vseh odsekih skozi naselja. Prednostno se gradijo do objektov družbene javne infrastrukture. Ob gradnji novih cest oziroma ob rekonstrukciji obstoječih je na območju celotne občine treba omogočati kolesarski promet.
82. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje kanalizacijskega in vodovodnega omrežja)
(1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih javnih površin. Odvajanje odpadnih vod mora biti urejeno skladno s področnimi predpisi.
(2) Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno in sanitarno vodo ter zagotavljanju požarne varnosti. Oskrba s pitno in sanitarno vodo ter z vodo za zagotavljanje požarne varnosti mora biti urejena skladno s področnimi predpisi.
(3) Novo kanalizacijsko omrežje mora biti praviloma zgrajeno v ločenem sistemu.
(4) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih povoznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se izvaja v skladu s predpisi.
(5) Do čistilne naprave je potrebno zagotoviti dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti praviloma zavarovana z zaščitno ograjo.
(6) Male čistilne naprave in nepretočne greznice morajo biti izvedene podzemno v skladu s predpisi. Dopustna je tudi gradnja rastlinske čistilne naprave. Navedeni objekti morajo biti praviloma locirani na parceli objekta ali na eni od parcel več objektov, če naprava služi več objektom.
(7) Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti redno vzdrževani in čiščeni. Sistemi z zmogljivostjo večjo od 50 PE morajo biti v upravljanju gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode.
(8) Padavinske vode iz objektov in njihovih funkcionalnih površin se v največji možni meri izkoristi za potrebe gospodinjstev.
(9) Hidrante je potrebno praviloma umeščati zunaj javnih povoznih ali pohodnih površin.
83. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja)
(1) Gradnja novih elektroenergetskih vodov prenosnega omrežja napetostnega nivoja 35 kV in več se načrtuje z državnim prostorskim načrtom.
(2) Za vse obstoječe enosistemske daljnovode (DV 1x110 kV, DV 1x400 kV) je predvidena rekonstrukcija z nadgraditvijo daljnovodov v dvosistemske (DV 2x110 kV, DV 2x400 kV). Pri širinah varovalnih pasov dvosistemskih elektrokoridorjev (2x110 kV in 2x400 kV) je potrebno upoštevati odmik levo in desno od osi vsakega od krajnih vodnikov.
(3) Elektroenergetsko razdelilno omrežje napetostnega nivoja 20 kV in manj mora biti praviloma zgrajeno s podzemnimi kabli v kabelski kanalizaciji. Gradnja nadzemnih vodov napetostnega nivoja 20 kV in manj je dopustna le zunaj strnjenih območij poselitve in v primerih, ko terenske razmere gradnje podzemnega voda ne omogočajo.
(4) Vsi objekti elektroenergetskega omrežja morajo biti kvalitetno oblikovani in izvedeni z uporabo sodobnih tehnologij, s katerimi se vplivi na okolje zmanjšajo na najmanjšo možno mero.
(5) Transformatorske postaje morajo biti v primeru gradnje večjih objektov sestavni del objekta ali arhitekturne kompozicije objektov.
84. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje javne razsvetljave)
(1) Javne površine na območjih naselij morajo biti opremljene z javno razsvetljavo skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine in okoliških objektov.
(2) Pri tem je potrebno upoštevati predpise in usmeritve glede preprečevanja svetlobnega onesnaženja in glede zmanjševanja porabe električne energije. Izven strnjenih naselji znotraj varovanih območij narave naj se postavlja le nujno potrebne svetilke. Svetilke morajo svetiti le pod vodoravnico in ne smejo oddajati svetlobe v ultravijoličnem spektru. Reklamna in okrasna osvetlitev naj se na varovanih območjih časovno omeji.
85. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja)
(1) Komunikacijsko omrežje mora biti izvedeno s podzemnimi kabli. Zunaj strnjenih območij poselitve je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov.
(2) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je potrebno upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:
– Gradnja objektov mobilne telefonije ni dopustna v območju 100 m pasu merjeno od roba stavb za zdravstvo (12640), stanovanjskih stavb (11), stavb za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (12630) ter otroških igrišč;
– Za zagotovitev kar najmanjših možnih vplivov na okolico je treba objekte in naprave mobilne telefonije načrtovati tako, da je v čim večji meri preprečena vidna izpostavljenost antenskih objektov in naprav in da je vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. Antenski objekti in naprave se pri umeščanju na druge obstoječe objekte zakrivajo in prilagajajo tako, da skupaj z njimi tvorijo usklajeno arhitekturno celoto. Oblikovanje objektov (barve, oblika stebrov in anten) mora biti čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora, okolico objekta pa je treba ozeleniti;
– Gradnja objektov mobilne telefonije na zavarovanih območjih narave in kulturne dediščine je dopustna ob soglasju pristojnih pooblaščenih javnih služb za ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine;
– Lokacije gradnje baznih postaj potrdi občinska služba, pristojna za urejanje prostora.
86. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov)
(1) Komunalne odpadke je potrebno zbirati na način, ki ga določi izvajalec javne službe v skladu s predpisi.
(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke je pri novogradnjah lahko v objektu ali na parceli objekta, h kateremu pripada. Locirano naj bo na utrjeni površini z odtokom in zaščiteno pred vremenskimi vplivi. Zbirno mesto je lahko tudi odjemno mesto.
(3) Zbiralnice ločenih frakcij (ekološki otoki) so praviloma razporejene tako, da zajemajo gravitacijsko območje 500 prebivalcev. Odjemno mesto mora biti dobro prometno dostopno, zunaj prometnih površin, na utrjeni površini z odtokom, zaščiteno pred vremenskimi vplivi in oblikovano kot del urbane opreme naselja. Praviloma so enotno urejena.
(4) Zbirni center za odpadke mora biti zaradi dobre dostopnosti umeščen v bližini pomembnejših mestnih cest in mora biti ograjen.
III.2.7 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
87. člen
(varstvo narave)
(1) Območja in objekti ohranjanja narave, ki so razglašeni z načrti ali določeni s posebnimi predpisi in so prikazani v kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določili predpisov. Za posege na območja ohranjanja narave je treba pridobiti pogoje in soglasje pristojnega organa za varovanje narave.
(2) Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov naj se prednostno načrtuje izven varovanih območij narave ter izven pomembnejših delov habitatov ogroženih in zavarovanih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo.
(3) Na podlagi študije presoje sprejemljivosti vplivov OPN na območja Nature 2000 in zavarovana prostorsko izvedbenih pogojih (Priloga 3).
88. člen
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Območja in objekti ohranjanja kulturne dediščine, ki so varovani po predpisih s področja varovanja kulturne dediščine in so prikazani v razglasitvenih aktih, aktih o določitvi varstvenih območij dediščine ter v prikazu stanja prostora, se varujejo v skladu z določili področnih predpisov. Za posege na objektih in območjih varovane kulturne dediščine, ki obsega spomenike, registrirano dediščino, varstvena območja dediščine in območja arheoloških ostalin, je treba pridobiti pogoje in soglasje pristojnega organa za varovanje kulturne dediščine.
(2) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). Za poseg v objekt ali območje varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(3) Za posege v kulturni spomenik, njegovo vplivno območje, varstveno območje dediščine, registrirano enoto dediščine z vplivnim območjem ali v EUP, kjer je to posebej določeno, je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Pred izdajo kulturnovarstvenega soglasja je, razen za soglasje za raziskave ali za iskanje arheoloških ostalin, treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje zavoda.
(4) Za raziskavo in odstranitev objekta, varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, je treba pridobiti soglasje skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(5) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje konkreten razglasitveni akt. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik in njihovo vplivno območje, velja varstveni režim iz razglasitvenega akta.
(6) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstveno območje dediščine, velja varstveni režim iz razglasitvenega akta.
(7) Za registrirano nepremično kulturno dediščino, ki ni spomenik, njegovo vplivno območje ali varstveno območje veljajo prostorski izvedbeni pogoji v skladu z aktom o določitvi varstvenih območij dediščine ali prostorski izvedbeni pogoji, ki jih opredeljuje ta akt. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji tega akta.
(8) Pri posegih na registrirani stavbni dediščini se ohranjajo za posamezno dediščino ugotovljene varovane vrednote in prepoznavne značilnosti in materialne substance, ki so nosilci teh vrednot, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni materiali) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– primarna masa (oziroma materiali), primarni tlorisni in višinski gabariti in konstrukcijska zasnova,
– primarna podoba zunanjosti stavb in sicer arhitekturna členitev, naklon in oblika strešin, kritina, stavbno pohištvo, arhitekturne poslikave in freske, reliefi, originalni materiali, barve, detajli itd.,
– prvotni (osnovni) tlorisni koncept notranjosti, predvsem primarna dispozicija komunikacij in funkcionalna zasnova,
– objektu pripadajoča dvoriščno-vrtna parcela z niveleto in funkcijo površin ter lega, namembnost in oblikovanje pripadajočih sekundarnih objektov.
(9) Pri posegih na registrirani stavbni dediščini velja da:
– stekleno-betonski in stiroporni nadomestki arhitekturnega okrasja niso dovoljeni,
– na fasadah ni dovoljeno pritrjevanje infrastrukturnih in komunalnih napeljav ter naprav, (kolikor ni možno drugače, jih je potrebno locirati na sekundarne fasade ter oblikovno vklopiti v objekt),
– nivo poti in cest ob objektih dediščine, ki je primarno nižji od praga vhoda, se mora ohranjati oziroma ponovno vzpostaviti,
– posegi na enote kulturne dediščine, ki so varovane kot območja domačij, morajo biti usklajeni s stavbno tipologijo območja domačije. Faktor zazidanosti na stavbnem zemljišču varovane domačije se lahko poveča za maksimalno enkrat, v kolikor to ne presega predpisanega faktorja zazidanosti za namensko rabo SK.
(10) Pri posegih v registrirano naselbinsko dediščino se ohranjajo za posamezno dediščino ugotovljene varovane vrednote kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(11) Pri posegih na memorialni dediščini se ohranjajo za posamezno dediščino ugotovljene varovane vrednote kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst objekta z okolico objekta ter vedute,
– na območjih enot memorialne dediščine ni dovoljeno postavljanje enostavnih objektov in infrastrukturnih elementov (elektro in telefonske omarice, hidranti …), razen objektov, ki so namenjeni potrebam in prezentaciji dediščine,
– komunalni in drugi infrastrukturni vodi naj se izogibajo območij memorialne dediščine,
– za znamenja, kapelice, NOB spomenike, korita in vodnjake, ki nimajo opredeljenega vplivnega območja, ustreznost vseh posegov v 10 m pasu v odprtem prostoru in v 5 m pasu v območju naselij presoja pristojna služba Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Za te posege se v omenjenih pasovih pridobiva kulturovarstvene smernice in soglasje. Spominske in napisne plošče se varujejo na isti lokaciji in v istem kontekstu.
(12) Pri posegih v registrirano območje kulturne krajine se ohranjajo za posamezno območje ugotovljene varovane vrednote kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine),
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
– odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij,
– sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč),
– tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva,
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.
(13) Za območja druge dediščine velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo ugotovljene varovane vrednote, kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost,
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
(14) Vplivna območja so območja varstva, v katerih je ob posegih potrebno upoštevati ustrezne od sledičih usmeritev:
– ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo,
– ohranjati kvalitetne poglede na prostorske dominante,
– ohranjati večja in pomembnejša drevesa ob znamenjih in sredi kmetijskih površin,
– ob kulturni dediščini upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine,
– usmerjati izvajanje dejavnosti tako, da ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko ter časovno kontinuiteto,
– pospeševati izvajanje dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturne krajine ter omejevati ali preprečevati tiste, ki jih načenjajo,
– usmerjati dejavnost v vplivnem območju tako, da ne povzročijo degradacije ali uničenja površinskih vodotokov,
– preprečiti spremembe vodnega režima na pretežno naravno ohranjenih vodotokih,
– pred pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev, terena ni dopustno spreminjati nivelete (kote in oblike) terena.
(15) Registrirana arheološka najdišča se varujejo pred posegi, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenil njihov vsebinski in prostorski kontekst. Glede na dediščino so lahko prepovedani posegi kot so:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati dna vodotokov ter jezer,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
V posamezna registrirana arheološka najdišča, ki so znotraj naselij in v prostore robnih delov najdišč, so izjemoma dovoljeni posegi kot jih omogočajo ostale določbe prostorskega akta ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo
V primeru odkritja nove kulturne dediščine je potrebno o tem obvestiti strokovne službe. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja tudi splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja in odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
Na vedutno izpostavljene enote arheološke kulturne dediščine se ohranjajo poglede iz okolice.
(16) Med gradnjo je potrebno objekte in območja kulturne dediščine varovati pred poškodovanjem ali uničenjem.
(17) Pri načrtovanju objektov in zunanjih ureditev v neposredni bližini enot kulturne dediščine se mora upoštevati krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo ter estetski vidik, prostorske prvine in razmerja ter s tem preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in vrednosti kulturne dediščine.
89. člen
(varovanje in izboljšanje okolja)
(1) Gradnja objektov, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti v obstoječih objektih ter druge prostorske ureditve so dopustne, če ne povzročajo večjih motenj v okolju, kot so s predpisi dovoljene.
(2) Namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode).
(3) Za posege, ki lahko pomembno vplivajo na okolje in so opredeljeni v okoljevarstvenih predpisih, je treba izvesti presojo vplivov na okolje ter pridobiti okoljevarstveno soglasje pristojnega ministrstva.
90. člen
(varovanje pred svetlobnim onesnaženjem)
(1) Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaženja okolja.
(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih teles s svetlobnimi snopi kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
91. člen
(varstvo zraka)
Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka.
92. člen
(varstvo voda)
(1) Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati določbe predpisov s področja upravljanja z vodami.
(2) Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je treba umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, ter v ustreznem odmiku, tako da se priobalno zemljišče ohranja nepozidano in javno dostopno.
(3) S prostorskimi ureditvami se ne sme poslabšati stanje voda in vodnega režima, oziroma je treba zagotoviti izravnalne ukrepe.
(4) Kadar vodotok ni evidentiran na predvideni način oziroma je njegov potek prikazan linijsko, se meja vodnega zemljišča določi v sodelovanju s pristojnim organom s področja upravljanja z vodami na osnovi predpisa, ki določa način določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda.
(5) Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče. Dopustne posege v priobalno zemljišče določajo veljavni predpisi s področja upravljanja z vodami. Na priobalnem zemljišču vodotoka mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka.
(6) Za gradnje in ureditve na območju vodnih zemljišč in na priobalnih zemljiščih ter za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno pridobiti vodno soglasje.
93. člen
(varstvo vodnih virov)
(1) Območja varstva vodnih virov, ki so razglašena z načrti ali določena s posebnimi predpisi in so prikazana v kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določili predpisov.
(2) Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov.
(3) Za gradnjo in druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih je treba upoštevati državne in občinske predpise, ki se nanašajo na ta območja.
(4) Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.
94. člen
(varstvo tal in reliefa)
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva tal.
(2) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba v največji možni meri ohranjati reliefne oblike ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na način, da se ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno zaščitena z vegetacijo.
(3) Pri gradnji objektov je treba zgornji rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
95. člen
(varstvo gozdov)
(1) Varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, ki so določeni s posebnimi predpisi in prikazani v kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določili predpisov.
(2) V varovanih gozdovih je dopustno samo vzdrževanje obstoječih objektov ter prostorske ureditve, ki krepijo varovalno funkcijo gozdov v skladu s predpisi iz prejšnjega člena ter v skladu z gozdnogospodarskim načrtom pristojnih organov.
(3) Gradnje in druge prostorske ureditve znotraj območij gozdnih rezervatov so prepovedane, razen vzdrževanja poti, postavitve informativnih tabel, vzdrževanje objektov kulturne dediščine ter izvajanje znanstveno-raziskovalnih del v skladu z določbami predpisov iz prejšnjega člena ter v skladu z gozdnogospodarskim načrtom pristojnih organov.
96. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Gradnje in prostorske ureditve morajo biti izvedene tako, da zagotavljajo pogoje za varen umik ljudi in premoženja ter zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru naravne ali druge nesreče.
(3) Zagotoviti je treba prostorske možnosti za pokop ljudi in živali v primeru naravnih nesreč. Pokop ljudi naj se v primeru nesreč izvaja na obstoječih pokopališčih, ki morajo imeti zagotovljene prostorske možnosti za širitev. Pokop živali naj se v primeru nesreč izvaja na ustreznih kmetijskih zemljiščih ob soglasju pristojne službe.
(4) Zagotoviti je treba prostorske možnosti za začasno namestitev v primeru naravnih nesreč.
97. člen
(erozijska, plazljiva in plazovita območja)
(1) Erozijska, plazljiva in plazovita območja, ki so opredeljena s posebnimi predpisi in prikazana v kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določili predpisov s področja upravljanja z vodami.
(2) Na ogroženih območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture ter dejavnosti oziroma prostorskih ureditev, ki bi lahko s svojim delovanjem povzročile naravne nesreče ali povečale tovrstno ogroženost prostora.
(3) Na erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih so dovoljeni vsi zaščitni ukrepi, ki služijo stabiliziranju terena. Pred izvedbo posega je treba natančneje raziskati geomehanske lastnosti terena ter določiti potrebne zaščitne ukrepe.
(4) Na območjih velikega in srednjega tveganja za plazljivost so novogradnje in druga večja zemeljska dela možna le na podlagi analize stabilnosti terena, ki jo izdela ustrezna strokovna služba.
(5) Na erozijskem območju je prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
– zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge,
– vlačenje lesa.
(6) Na plazljivem območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Na plazljivem območju je prepovedano:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
– izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(7) Za posege, dovoljene na erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih, je potrebno pridobiti soglasje pristojnih služb.
98. člen
(območja potresne ogroženosti)
(1) Območja potresne ogroženosti so prikazana v kartah Prikaz stanja prostora.
(2) Objekti morajo biti protipotresno zasnovani in grajeni v skladu s cono potresne ogroženosti oziroma v skladu z drugim predpisom ali standardom, ki ureja področje protipotresne varnosti.
99. člen
(poplavna območja)
(1) Poplavna območja, ki so opredeljena s posebnimi predpisi in prikazana v kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določili predpisov s področja upravljanja z vodami.
(2) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda ter posegov, ki jih dopuščajo predpisi s področja upravljanja z vodami.
(3) Gradnja na poplavnem območju ni dovoljena, razen v izjemah, ki jih določajo predpisi s področja upravljanja z vodami.
(4) V tistem delu EUP, ki se nahaja v poplavnem območju, so na obstoječih objektih dopustne rekonstrukcija, adaptacija in obnova, ki bistveno ne spreminjajo namembnosti in velikosti objekta ter odstranitev in vzdrževanje obstoječega objekta. Gradnja novih objektov ni dopustna. Za vsak poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje. S posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Ohranjati je potrebno obstoječe retenzijske površine.
(5) Na kmetijskih zemljiščih na poplavnih območjih niso dovoljeni novi nezahtevni in enostavni objekti.
(6) Enote urejanja prostora, ki delno ali v celoti ležijo na poplavnih območjih so:
BM 05, BM 06, BM 07, DO 06, DT 03, DT 04, DT 05, DT 11, DT 12, GB 08, HD 02, HD 03, HD 04, HD 06, HD 07, HD 08, IB 01, IB 04, IB 15, IB 17, KK 02, KM 18, KM 20, KN 09, KN 17, KO 08, KO 11, KŽ 02, MD 01, MD 08, MD 09, MD 10, MN 01, MN 02, MN 03, MN 04, MN 13, MN 14, MN 16, PL 19, PL 20, SL 04, SL 06, SL 07, SL 08, SV 07, TO 23, TO 26, TO 27, TO 32, TO 44, TO 50, TO 51, TO 52, TO 53, TO 54, TO 55, TO 56, TO 61, TO 62, VL 07, VL 08, VL 10, VO 02, VO 03, VO 20, A 112, A 135, A 146, A 147, A 155, A 157, A 162, A 260, A 275, A 389, A 463, A 481, A 534.
(7) Na vseh zelenih površinah, ki segajo na poplavna območja, je potrebno zagotoviti opozorilno signalizacijo za obveščanje o nevarnosti poplav.
(8) Za vse posege v poplavnih območjih je potrebno pridobiti soglasje pristojne službe.
100. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom.
(2) Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev je potrebno upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, z vplivi obstoječih in novih industrijskih objektov in tehnoloških procesov ter z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
(3) Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Za ravnanje v primeru požara je treba zagotoviti najmanj:
– odmike med objekti oziroma požarno ločitev objektov,
– prometne manipulacijske poti oziroma površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(4) Na območjih brez hidratnega omrežja je treba zagotoviti požarno varnost v skladu s predpisi.
(5) Gradnje in prostorske ureditve morajo zagotavljati dovoz do vodotokov, hidrantov in bazenov s požarno vodo.
(6) Obstoječe in nove urgentne poti morajo zagotavljati dostope intervencijskim vozilom.
101. člen
(ureditve za obrambne potrebe)
(1) Območja omejene in nadzorovane rabe ter območja izključne rabe za potrebe obrambe, ki so opredeljena s posebnimi predpisi in prikazana v kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določili predpisov.
(2) Območja rabe prostora za potrebe obrambe (obstoječa in načrtovana izključna raba prostora) so območja, namenjena izključno za obrambne potrebe, na katerih potekajo aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske. Na teh območjih so za potrebe obrambe dovoljene prostorske ureditve ter gradnja objektov in ostale infrastrukture.
(3) Območja omejene in nadzorovane rabe prostora za potrebe obrambe obsegajo varnostna območja objektov, na katerih so potrebne omejitve iz varnostnih ali tehničnih razlogov in so ob območjih rabe za potrebe obrambe. Na območjih omejene in nadzorovane rabe je dovoljena obstoječa primarna raba prostora, gradnje in rekonstrukcije nezahtevnih in enostavnih objektov, razen tistih, ki so namenjeni začasni nastanitvi in prireditvam ter izjemoma gradnje zahtevnih in manj zahtevnih objektov. Za vse gradnje in posege v prostor mora investitor pridobiti soglasje pristojnega organa.
(4) Obrambne dejavnosti ne smejo povzročati negativnih vplivov na okolje, ki bi presegali dovoljene ravni oziroma zmanjševali potenciale za druge rabe in dejavnosti v prostoru.
102. člen
(gradnje in urejanje za potrebe rabe energije)
(1) Pri gradnji objektov se na celotnem območju občine spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije.
(2) V vseh enotah urejanja je dovoljena gradnja omrežja in naprav za daljinsko ogrevanje ob upoštevanju vseh določb odloka o OPN.
(3) Pri gradnji novih stavb ter pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je potrebno upoštevati zakonodajo iz področja učinkovite rabe energije, ter stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije, oziroma spodbujati pasivno in energetsko učinkovito gradnjo.
(4) Pri gradnji novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2, in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in se zmanjšuje sistem oskrbe z energijo (v nadaljevanju: študija izvedljivosti), pri kateri se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo:
– decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,
– soproizvodnja,
– daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo,
– toplotne črpalke.
(5) Študija izvedljivosti iz prejšnjega odstavka je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov.
III.2.8 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja
103. člen
(arhitektonske ovire)
Pri gradnjah in vseh prostorskih ureditvah se mora zagotoviti njihova uporaba za gibalno ovirane osebe, skladno s predpisi in dobro prakso.
104. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Ta odlok v skladu s predpisi in glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa določa stopnje varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine.
(2) Za celotno območje Triglavskega narodnega parka velja prva stopnja varstva pred hrupom.
(3) Druga stopnja varstva pred hrupom se določa na stanovanjskih površinah.
(4) Območja s I. in II. stopnjo varstva pred hrupom, mirna območja na prostem ter mirna območja poselitve se določijo v skladu s predpisi s področja varstva pred hrupom.
(5) V IV. stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(6) Na meji med I. in IV. stopnjo varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. stopnjo varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV. stopnjo varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom. Širina III. območja varstva pred hrupom, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom, je lahko manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma na II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje.
(7) V posamezna območja se lahko umeščajo le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa glede na zakonsko predpisane mejne vrednosti za posamezno območje varstva pred hrupom.
(8) Pri novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih javnih cest je treba pri gradnji objektov načrtovati pasivno zaščito pred hrupom, na primer zaščito z okni ali fasade.
(9) Če je vir hrupa cesta, železniška proga ali druga prometna infrastruktura, mora upravljavec teh virov hrupa zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v okolje in prilagoditi pretok vozil na stopnjo, ki ne povzroča čezmerne obremenitve okolja s hrupom.
(10) Mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa so določene s posebnimi predpisi. S spremembo Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju se v skladu z uredbo spremenijo tudi zgornje omejitve.
(11) Pri umeščanju stanovanjskih območij in drugih dejavnosti v bližino obstoječih virov hrupa je potrebno z načinom gradnje oziroma s protihrupnimi ureditvami in ukrepi zagotoviti ustrezen nivo hrupa za predvidena območja.
(12) Pri umestitvi novega vira hrupa v prostor je potrebno zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice uporabe in obratovanja vira, pri čemer imajo pri izbiri prednost ukrepi zmanjševanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju.
105. člen
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Z gradnjo objektov ali naprav ter razmestitvijo dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, se ne sme povzročiti preseganje obremenitev okolja, ki jih določajo predpisi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Za pridobitev dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo objekta, ki je vir sevanja, je potrebno izpolnjevati pogoje, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(2) Glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za učinke elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri sevanja sta določeni I. in II. stopnja varstva pred sevanjem.
(3) I. stopnja varstva pred sevanjem, ki velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. I. območje je območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju.
(4) II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I. območje (v nadaljnjem besedilu: II. območje).
(5) II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.
(6) Z namenom zagotovitve nemotenega izvajanja gospodarskih javnih služb prenosa in distribucije električne energije se s projektnimi pogoji lahko predpišejo določene obveznosti in ravnanja investitorja ali nosilca dejavnosti, s katerimi se zagotovi, da gradnja ali izvajanje dejavnosti ne bo vplivala na varno in zanesljivo obratovanje elektroenergetskega omrežja, med drugim je to lahko predložitev dokazila, da vrednosti elektromagnetnega sevanja ne presegajo mejnih vrednosti, določenih s predpisi, ki urejajo varstvo pred elektromagnetnim sevanjem v naravnem in življenjskem okolju in da bo objekt zgrajen v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
106. člen
(zagotavljanje ustreznega osončenja)
Pri gradnji stanovanjskih objektov je treba upoštevati merila za osvetlitev, osončenje, prevetrenost in druge zahteve v skladu s predpisi.
III.2.9 Splošni prostorski izvedbeni pogoji na območjih razpršene gradnje
107. člen
(objekti razpršene gradnje)
(1) Objekti razpršene gradnje so vsi legalno zgrajeni objekti na zemljišču izven stavbnih zemljišč.
(2) Na objektih razpršene gradnje so v okviru oblikovne in komunalne sanacije dopustne:
– rekonstrukcije objektov,
– dozidave in nadzidave do 50% BTP osnovnega objekta,
– vzdrževanje objektov,
– odstranitev objektov.
(3) Na parceli objekta razpršene gradnje so izmed nezahtevnih in enostavnih objektov dovoljeni objekti, ki so dopustni za namensko rabo SSe.
(4) Za objekte razpršene gradnje veljajo posebni prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo v namenski rabi SSe.
(5) Sprememba namembnosti objektov razpršene gradnje v stanovanjsko ni dovoljena.
III.3 PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
108. člen
(klasifikacija objektov in rab glede na namen)
V tem poglavju so glede na krajinske enote in namensko rabo prostora določene:
– dopustne dejavnosti,
– dopustne vrste objektov,
– dopustne gradnje in drugi posegi v prostor,
– podrobni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov, njihove velikosti in zmogljivosti,
– podrobni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja.
109. člen
(prostorski izvedeni pogoji na območju krajinske enote Dolina Soče)
(1) Enota je v grafičnem delu OPN označena z oznako 'Soča'.
(2) Enota Dolina Soče obsega prostor od vstopa reke Soče v Občino Tolmin pred naseljem Kamno do njenega izstopa iz občine. Na vzhodu se enota zaključuje z mejo Triglavskega narodnega parka na zahodu pa z reliefnim robom ob vznožju Kolovrata.
(3) Enota obsega območja naselij in enote razpršene poselitve na območju naselij:
Tabela 11: Enote razpršene poselitve na območju krajinske enote Dolina Soče
+---------------+---------------------------------------------+
|Oznaka naselja |Ime naselja                                  |
+---------------+---------------------------------------------+
|ČG             |ČIGINJ                                       |
+---------------+---------------------------------------------+
|DO             |DOLJE                                        |
+---------------+---------------------------------------------+
|GA             |GABRJE                                       |
+---------------+---------------------------------------------+
|KC             |KOZMERICE                                    |
+---------------+---------------------------------------------+
|KM             |KAMNO                                        |
+---------------+---------------------------------------------+
|KZ             |KOZARŠČE                                     |
+---------------+---------------------------------------------+
|LJ             |LJUBINJ                                      |
+---------------+---------------------------------------------+
|MC             |MODREJCE                                     |
+---------------+---------------------------------------------+
|MD             |MODREJ                                       |
+---------------+---------------------------------------------+
|MN             |MOST NA SOČI                                 |
+---------------+---------------------------------------------+
|PL             |POLJUBINJ                                    |
+---------------+---------------------------------------------+
|PR             |PRAPETNO                                     |
+---------------+---------------------------------------------+
|SC             |SELCE                                        |
+---------------+---------------------------------------------+
|SE             |SELIŠČE                                      |
+---------------+---------------------------------------------+
|SV             |SELA PRI VOLČAH                              |
+---------------+---------------------------------------------+
|TO             |TOLMIN                                       |
+---------------+---------------------------------------------+
|VL             |VOLARJE                                      |
+---------------+---------------------------------------------+
|VO             |VOLČE                                        |
+---------------+---------------------------------------------+
|ZT             |ZATOLMIN                                     |
+---------------+---------------------------------------------+
|ŽB             |ŽABČE                                        |
+---------------+---------------------------------------------+
(4) Merila za razvoj dejavnosti v odprtem prostoru: Glavni poudarek je ohranjanje ekoloških koridorjev reke Soče in reke Tolminke in usmerjanje vseh dejavnosti, ki so prisotne v tem prostoru. Predvsem gre za rekreacijo ob in v vodi (dostop za plovila kot kajak, kanu, raft …, kopališče, sprehajališče …) ter turizem, ki je v tem delu izredno pogost. S tega vidika se v enoti urejajo izstopno-vstopne točke ob reki Soči, na katere se usmerja razvoj ter se ga na teh območjih tudi nadzoruje. Na kmetijskih površinah je potrebno ohranjati omejke, posamezna drevesa na kmetijskih površinah ter obvodno vegetacijo ob zemljiščih, ki so neposredno ob reki Soči. Pomožnih kmetijskih objektov v enoti ni dovoljeno spreminjati v objekte za začasno bivanje. V enoti se ohranja kmetijske površine, območja neposredno ob naseljih pa prvenstveno namenja širitvi poselitve ter rekreaciji. Preprečuje se zaraščanje kmetijskih površin.
(5) Merila za razvoj poselitve: Na celotnem območju enote se ohranjajo značilnosti kobariško-tolminskega stavbnega tipa. Značilnosti so opredeljene kot merila in pogoji za oblikovanje na posamezni namenski rabi.
110. člen
(prostorski izvedeni pogoji na območju krajinske enote Triglavski narodni park)
(1) Enota je v grafičnem delu OPN označena z oznako 'TNP'.
(2) Enota Triglavski narodni park obsega celotno območje širšega zavarovanega območja.
(3) Enota obsega območja naselij in enote razpršene poselitve na območju naselij:
Tabela 12: Enote razpršene poselitve na območju krajinske enote Triglavski narodni park
+----------------+---------------------------------------------+
|Oznaka naselja  |Ime naselja                                  |
+----------------+---------------------------------------------+
|ČD              |ČADRG                                        |
+----------------+---------------------------------------------+
|TR              |TOLMINSKE RAVNE                              |
+----------------+---------------------------------------------+
|ZČ              |ZADLAZ – ČADRG                               |
+----------------+---------------------------------------------+
|ZT              |ZATOLMIN – samo enote razpršene poselitve    |
+----------------+---------------------------------------------+
|ZŽ              |ZADLAZ – ŽABČE                               |
+----------------+---------------------------------------------+
(4) Merila za razvoj dejavnosti v odprtem prostoru: Na območju TNP-ja se ohranja kulturno krajino z mešano strukturo rabe kmetijskih površin in rabo travinja na grbinstih travnikih. Cilj je ohranjati obstoječo stopnjo obdelanosti površin in preprečevati zaraščanje. S tem se ohranja tudi kakovostne gozdne robove ter prehod med naravno in kulturno krajino v tem območju. Osrednje območje pa se praviloma prepušča naravnemu razvoju. S tem se ohranja visoko biotsko pestrost območja. Poseben pomen se pripisuje območju planin, ohranjanju njihove značilne arhitekture ter značilne organizacije v prostoru. Pastirske koče in hleve se ohranja v obstoječi velikosti. Prvenstveno se jih namenja kmetijski dejavnosti, saj s tem dosegamo ohranjanje kulturne krajine. Naravne in kulturne kakovosti območja predstavljajo velik potencial za razvoj turizma in rekreacije, z varstvenimi režimi pa hkrati predstavljajo tudi omejitev za razvoj. Razvoj dejavnosti na tem območju je zato treba zasnovati celovito. V primeru ograditve večjih pašnih površin je potrebno omogočiti prehod divjadi v zimskem času na za to primernih mestih, ki se jih določi skupaj z upravljavcem lovišča.
(5) Merila za razvoj poselitve: Ohranjajo se značilnosti cerkljansko-šofjeloškega stavbnega tipa ter mešanega stavbnega tipa med cerkljansko-škofjeloškim in kobariško-tolminskim. Značilnosti so opredeljene kot merila in pogoji za oblikovanje na posamezni namenski rabi.
(6) Ostala merila in pogoji: Za celotno območje Triglavskega narodnega parka velja 1. stopnja varstva pred hrupom.
111. člen
(prostorski izvedeni pogoji na območju krajinske enote Volčanski Ruti)
(1) Enota je v grafičnem delu OPN označena z oznako 'Ruti'.
(2) Enota Volčanski Ruti obsega območje med Soško dolino na vzhodu in državno mejo z Italijo na zahodu.
(3) Enota obsega enote razpršene poselitve na območju naselja Volčanski Ruti.
(4) Merila za razvoj dejavnosti v odprtem prostoru: Krajinske značilnosti območja naj se v čim večji meri ohranjajo v obstoječem stanju. Predvsem velik pomen se pripisuje ohranjanju samotnih kmetij s travniki in pašniki. Velik poudarek naj bo torej na preprečevanju zaraščanja predvsem prostora ob zaselkih ter samotnih kmetijah.
(5) Merila za razvoj poselitve: Ohranjajo se značilnosti beneškega stavbnega tipa. Značilnosti so opredeljene kot merila in pogoji za oblikovanje na posamezni namenski rabi.
112. člen
(prostorski izvedeni pogoji na območju krajinske enote Baška grapa)
(1) Enota je v grafičnem delu OPN označena z oznako 'Grapa'.
(2) Enota Baška grapa obsega dolino Bače med Šentviško planoto na jugu in mejo TNP na severu.
(3) Enota obsega območja naselij in enote razpršene poselitve na območju naselij:
Tabela 13: Enote razpršene poselitve na območju krajinske enote Baška grapa
+------------------+-------------------------------------------+
|Oznaka naselja    |Ime naselja                                |
+------------------+-------------------------------------------+
|BP                |BAČA PRI PODBRDU                           |
+------------------+-------------------------------------------+
|GB                |GRAHOVO OB BAČI                            |
+------------------+-------------------------------------------+
|GR                |GRANT                                      |
+------------------+-------------------------------------------+
|HD                |HUDAJUŽNA                                  |
+------------------+-------------------------------------------+
|KA                |KAL                                        |
+------------------+-------------------------------------------+
|KK                |KUK                                        |
+------------------+-------------------------------------------+
|KN                |KNEŽA                                      |
+------------------+-------------------------------------------+
|KO                |KORITNICA                                  |
+------------------+-------------------------------------------+
|KR                |KNEŠKE RAVNE                               |
+------------------+-------------------------------------------+
|KŽ                |KLAVŽE                                     |
+------------------+-------------------------------------------+
|LI                |LISEC                                      |
+------------------+-------------------------------------------+
|LO                |LOJE                                       |
+------------------+-------------------------------------------+
|OB                |OBLOKE                                     |
+------------------+-------------------------------------------+
|PB                |PETROVO BRDO                               |
+------------------+-------------------------------------------+
|PD                |PODBRDO                                    |
+------------------+-------------------------------------------+
|PM                |PODMELEC                                   |
+------------------+-------------------------------------------+
|PZ                |POREZEN                                    |
+------------------+-------------------------------------------+
|RU                |RUT                                        |
+------------------+-------------------------------------------+
|SP                |SELA NAD PODMELCEM                         |
+------------------+-------------------------------------------+
|SŽ                |STRŽIŠČE                                   |
+------------------+-------------------------------------------+
|TE                |TEMLJINE                                   |
+------------------+-------------------------------------------+
|TN                |TRTNIK                                     |
+------------------+-------------------------------------------+
|ZN                |ZNOJILE                                    |
+------------------+-------------------------------------------+
(4) Merila za razvoj dejavnosti v odprtem prostoru za območje Baške grape: Območje naj se v čim večji meri ohranja v obstoječem stanju. Predvsem velik pomen se pripisuje reki Bači in njeni obvodni vegetaciji, ki se prepusti naravnemu razvoju. Ob reki se na nekaterih mestih primerno urejajo piknik prostori ter prostori za potrebe obvodne rekreacije. Velik poudarek naj bo na preprečevanju zaraščanja predvsem prostora ob zaselkih ter samotnih kmetijah ter ohranjanju značilne strukture krajine izven naselij – predvsem celkov. Na območju je treba ohranjati dosedanjo stopnjo obdelanih površin. Naravne in kulturne kakovosti območja predstavljajo velik potencial za razvoj turizma in rekreacije, z varstvenimi režimi pa hkrati predstavljajo tudi omejitev za razvoj dejavnosti. Razvoj turizma in rekreacije naj se izvaja v skladu z nosilnostjo prostora s poudarkom na ekološko ustreznih oblikah turizma. Turistične kapacitete naj se usmerjajo v obstoječo poselitev.
(5) Merila za razvoj poselitve: Ohranjajo se značilnosti cerkljansko-škofjeloškega stavbnega tipa ter mešanega stavbnega tipa med cerkljansko-škofjeloškim in kobariško-tolminskim. Značilnosti so opredeljene kot merila in pogoji za oblikovanje na posamezni namenski rabi.
113. člen
(prostorski izvedeni pogoji na območju krajinske enote Šentviška planota)
(1) Enota je v grafičnem delu OPN označena z oznako 'Planota'.
(2) Enota Šentviška planota obsega celotno planoto, dvignjeno nad Baško grapo, dolino Idrijce in nad Cerkljanskim.
(3) Enota obsega območja naselij in enote razpršene poselitve na območju naselij:
Tabela 14: Enote razpršene poselitve na območju krajinske enote Šentviška planota
+-----------------+--------------------------------------------+
|Oznaka naselja   |Ime naselja                                 |
+-----------------+--------------------------------------------+
|DB               |DABER                                       |
+-----------------+--------------------------------------------+
|BV               |BUKOVSKI VRH                                |
+-----------------+--------------------------------------------+
|GV               |GORSKI VRH                                  |
+-----------------+--------------------------------------------+
|LG               |LOGARŠČE                                    |
+-----------------+--------------------------------------------+
|PA               |PRAPETNO BRDO                               |
+-----------------+--------------------------------------------+
|PE               |PEČINE                                      |
+-----------------+--------------------------------------------+
|PJ               |POLJE                                       |
+-----------------+--------------------------------------------+
|PO               |PONIKVE                                     |
+-----------------+--------------------------------------------+
|ŠG               |ŠENTVIŠKA GORA                              |
+-----------------+--------------------------------------------+
|ZA               |ZAKRAJ                                      |
+-----------------+--------------------------------------------+
(4) Merila za razvoj dejavnosti v odprtem prostoru: Posebno pozornost pri razvoju krajine naj se posveti ustreznemu umeščanju rekreacije v prostor Šentviške planote. Ta naj se prilagodi obstoječi krajinski strukturi ter dejavnostim v odprtem prostoru – predvsem kmetijski. V enoti se ohranja vedute na kvalitetne elemente razpršene poselitve – značilne ohranjene celke, cerkve ter značilne kmetijske objekte v odprtem prostoru.
(5) Merila za razvoj poselitve: Ohranjajo se značilnosti cerkljansko-škofjeloškega stavbnega tipa. Ohranja se značilna strma streha in okenske osi. Značilnosti so opredeljene kot merila in pogoji za oblikovanje na posamezni namenski rabi.
114. člen
(prostorski izvedeni pogoji na območju krajinske enote Dolina Idrijce)
(1) Enota je v grafičnem delu OPN označena z oznako 'Idrijca'.
(2) Enota Dolina Idrijce obsega območje reke Idrijce s pobočji, od vstopa reke v občino do njenega izlitja v reko Sočo.
(3) Enota obsega območja naselij in enote razpršene poselitve na območju naselij:
Tabela 15: Enote razpršene poselitve na območju krajinske enote Dolina Idrijce
+-------------------+------------------------------------------+
|Oznaka naselja     |Ime naselja                               |
+-------------------+------------------------------------------+
|BM                 |BAČA PRI MODREJU                          |
+-------------------+------------------------------------------+
|DT                 |DOLENJA TREBUŠA                           |
+-------------------+------------------------------------------+
|IB                 |IDRIJA PRI BAČI                           |
+-------------------+------------------------------------------+
|PS                 |POSTAJA                                   |
+-------------------+------------------------------------------+
|RČ                 |ROČE                                      |
+-------------------+------------------------------------------+
|SL                 |SLAP OB IDRIJCI                           |
+-------------------+------------------------------------------+
|ST                 |STOPNIK                                   |
+-------------------+------------------------------------------+
(4) Merila za razvoj dejavnosti v odprtem prostoru: Posebna pozornost pri razvoju krajine naj se nameni ustreznemu umeščanju posegov ob Idrijci. Pri tem se sonaravno uredijo naravna kopališča in za njih potrebna infrastruktura. Drugih dejavnosti pa naj se v ožji vizualni in ekološki koridor Idrijce ne umešča. Ohranja se sonaravni pas obvodne vegetacije, pri ureditvah se uporabljajo avtohtone vrste tega pasu. Ohranja se kmetijska zemljišča na rečnih terasah ter izrazit kakovosten gozdni rob.
(5) Merila za razvoj poselitve: Ohranjajo se značilnosti cerkljansko-škofjeloškega stavbnega tipa ter mešanega stavbnega tipa med cerkljansko-škofjeloškim in kobariško-tolminskim. Značilnosti so opredeljene kot merila in pogoji za oblikovanje na posamezni namenski rabi.
115. člen
(prostorski izvedeni pogoji na območju krajinske enote Trebuša)
(1) Enota je v grafičnem delu OPN označena z oznako 'Trebuša'.
(2) Enota Trebuša obsega območje reke Trebušice do izliva v Idrijco ter pobočja nad njeno dolino. Spodnja meja enote poteka po potoku Hotenja.
(3) Enota obsega območje naselja in enote razpršene poselitve na območju naselja Gorenja Trebuša.
(4) Merila za razvoj dejavnosti v odprtem prostoru: V enoti se ohranja krajinske značilnosti prostora ter se skladno z njimi umešča dejavnosti, ki se odvijajo v odprtem prostoru. Kot v večini krajinskih enot občine naj se tudi na območju Trebuše intenzivno preprečuje zaraščanje ter ohranja značilne elemente v kulturni krajini. Predvsem se poudarja ohranjanje kmetijskih površin ob samotnih kmetijah Gorenje Trebuše.
(5) Merila za razvoj poselitve: Ohranjajo se značilnosti cerkljansko-škofjeloškega stavbnega tipa. Ohranja se značilna strma streha in okenske osi. Značilnosti so opredeljene kot merila in pogoji za oblikovanje na posamezni namenski rabi.
116. člen
(prostorski izvedeni pogoji na območju krajinske enote Tolminski in Kanalski Lom)
(1) Enota je v grafičnem delu OPN označena z oznako 'Lom'.
(2) Enota Tolminski in Kanalski Lom obsega območje nad dolino Soče in Idrijce in spada pod naravnogeografsko območje Banjšice oziroma predstavlja njihov severni obronek.
(3) Enota obsega območja naselij in enote razpršene poselitve na območju naselij:
Tabela 16: Enote razpršene poselitve na območju krajinske enote Tolminski in Kanalski Lom
+-------------------+------------------------------------------+
|Oznaka naselja     |Ime naselja                               |
+-------------------+------------------------------------------+
|DL                 |DOLGI LAZ                                 |
+-------------------+------------------------------------------+
|DR                 |DROBOČNIK                                 |
+-------------------+------------------------------------------+
|GL                 |GORENJI LOG                               |
+-------------------+------------------------------------------+
|GU                 |GRUDNICA                                  |
+-------------------+------------------------------------------+
|KL                 |KANALSKI LOM                              |
+-------------------+------------------------------------------+
|TL                 |TOLMINSKI LOM                             |
+-------------------+------------------------------------------+
(4) Merila za razvoj dejavnosti v odprtem prostoru: Kot v večini krajinskih enot občine naj se tudi na območju Tolminskega in Kanalskega Loma intenzivno preprečuje zaraščanje ter ohranja značilne elemente v kulturni krajini.
(5) Merila za razvoj poselitve: Ohranjajo se značilnosti cerkljansko-škofjeloškega stavbnega tipa ter mešanega stavbnega tipa med cerkljansko-škofjeloškim in kobariško-tolminskim. Značilnosti so opredeljene kot merila in pogoji za oblikovanje na posamezni namenski rabi.
117. člen
(dopustne dejavnosti po namenski rabi prostora)
(1) Dopustne dejavnosti po namenskih rabah prostora so:
118. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih območjih)
(1) Območja osnovne namenske rabe »S – območja stanovanj« so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Tabela 18: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih območjih
+--------------+------------------------------------------------+
|Namenska raba |S – območja stanovanj                           |
+--------------+------------------------------------------------+
|Podrobna      |SS                                              |
|namenska raba |Stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju  |
|              |brez dejavnosti ali s spremljajočimi            |
|              |dejavnostmi.                                    |
+--------------+--------------+----------------+----------------+
|Členitev      |SSe           |SSs             |SSv             |
|podrobne      |Prosto stoječa|Strnjena gradnja|Večstanovanjska |
|namenske rabe |gradnja       |                |gradnja         |
+--------------+--------------+----------------+----------------+
|Zelene        |FZP: 0.2      |FZP: 0.2        |FZP: 0.3        |
|površine      |              |                |                |
+--------------+--------------+----------------+----------------+
|Dopustna      |FZ: 0.4       |FZ: 0.5         |FZ: 0.3         |
|izraba        |P+1           |P+1, P+2        |                |
+--------------+------------------------------------------------+
|Merila in     |- Gabariti:                                     |
|pogoji za     |– kota pritličja je na ravnem ali nagnjenem     |
|oblikovanje   |terenu do 10% največ 30 cm nad koto urejenega   |
|              |terena ob objektu                               |
|              |– dovoljena max višina tri in večstanovanjskih  |
|              |objektov (SSv) je 16 m.                         |
|              |Strehe:                                         |
|              |– dvokapnice morajo biti simetrične, s slemenom |
|              |v smeri daljše stranice, naklon je prilagojen   |
|              |določilom za SK po posameznih krajinskih enotah;|
|              |– večkapne (štirikapne) strehe so dovoljene v   |
|              |primeru, kadar je smiselno optično zmanjšanje   |
|              |volumna stavbe;                                 |
|              |– ravne in enokapne strehe so dovoljene v enotah|
|              |urejanja Tolmin, Most na Soči, Modrej, Podbrdo, |
|              |Poljubinj;                                      |
|              |– ravne in enokapne strehe so dovoljene povsod  |
|              |na dozidavah.                                   |
|              |Poleg splošnih določb o odmikih veljajo za      |
|              |območja SSe in SSv še določila:                 |
|              |– Če leži načrtovani objekt južno, jugovzhodno  |
|              |ali jugozahodno od obstoječe stanovanjske       |
|              |stavbe, mora biti razmik med robom kapi         |
|              |načrtovanega objekta in zunanjim zidom (fasado) |
|              |obstoječe sosednje stanovanjske stavbe najmanj  |
|              |1,5 višine kapi načrtovanega objekta. V kolikor |
|              |so spodnje etaže obstoječe stanovanjske stavbe  |
|              |pretežno namenjene drugi dejavnosti, se razmiki |
|              |med objekti lahko zmanjšajo za skupno višino teh|
|              |etaž.                                           |
|              |(Načrtovani objekt leži južno, jugovzhodno ali  |
|              |jugozahodno od obstoječega objekta, če več kot  |
|              |polovica dolžine fasadnega oboda obstoječe      |
|              |stanovanjske stavbe leži znotraj območja, ki ga |
|              |določata premici, ki potekata pod kotom ±45o od |
|              |smeri severa, od točk skrajnih južnih, vzhodnih |
|              |in zahodnih vogalov fasade novo predvidenega    |
|              |objekta.)                                       |
|              |Če so odmiki stavb od meja sosednjih parcel     |
|              |oziroma stavb manjši od zgoraj določenih, je    |
|              |potrebno v projektu za pridobitev gradbenega    |
|              |dovoljenja izdelati utemeljitev posega ter      |
|              |predložiti soglasje lastnikov sosednjih parcel. |
+--------------+------------------------------------------------+

+--------------+------------------------------------------------+
|Namenska raba |S – območja stanovanj                           |
+--------------+------------------------------------------------+
|Podrobna      |SK                                              |
|namenska raba |Površine podeželskega naselja, ki so namenjene  |
|              |površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in  |
|              |bivanju.                                        |
+--------------+------------------------+-----------------------+
|Členitev      |SK                      |SKj                    |
|podrobne      |Površine podeželskega   |Vaško jedro            |
|namenske rabe |naselja                 |                       |
+--------------+------------------------+-----------------------+
|Zelene        |/                       |/                      |
|površine      |                        |                       |
+--------------+------------------------+-----------------------+
|Dopustna      |FZ: 0.4                 |FZ: 0.4                |
|izraba        |                        |                       |
+---------------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji za oblikovanje                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|splošni       |– Fasade:                                       |
|              |– oblikovanje fasad in arhitekturnih členov naj |
|              |bo usklajeno s tradicionalno značilnim stavbnim |
|              |tipom;                                          |
|              |– fasade so lahko horizontalno in vertikalno    |
|              |členjene, odprtine naj bodo praviloma v obliki  |
|              |pravokotnikov.                                  |
|              |Gabariti:                                       |
|              |– višina slemena ne sme presegati višin slemen  |
|              |sosednjih objektov enake namembnosti v          |
|              |oddaljenosti 100 m od roba objekta v enoti      |
|              |urejanja prostora, razen pri gospodarskih       |
|              |objektih;                                       |
|              |– višina nestanovanjskih kmetijskih stavb ne sme|
|              |presegati 13 m;                                 |
|              |– kota pritličja je na ravnem ali nagnjenem     |
|              |terenu do 10% največ 30 cm nad koto urejenega   |
|              |terena ob objektu;                              |
|              |– osnovni kubusi stanovanjskih stavb so         |
|              |praviloma pravokotne oblike z razmerjem stranic |
|              |v skladu z določili po posameznih krajinskih    |
|              |tipih.                                          |
|              |Strehe:                                         |
|              |– strehe so praviloma dvokapne in simetrične;   |
|              |– smer slemena mora biti vzporedna z daljšo     |
|              |stranico;                                       |
|              |– večkapne (štirikapne) strehe so dovoljene v   |
|              |primeru, kadar je smiselno optično zmanjšanje   |
|              |volumna stavbe;                                 |
|              |– sodobno oblikovane strehe (npr ravne ali      |
|              |enokapne strehe) so dovoljene na dozidavah.     |
|              |Območje SKj:                                    |
|              |– na območjih SKj je poudarjena kakovostna      |
|              |zasnova jeder naselji in kakovostne arhitekturne|
|              |prvine objektov. Te se ohranja pri novogradnjah |
|              |upošteva.                                       |
|              |Drugo:                                          |
|              |Posamezne gradnje je možno oblikovati v         |
|              |kontrastu z okoljem, in sicer zaradi estetskih  |
|              |in simbolnih razlogov, kadar ima različnost     |
|              |oziroma nasprotnost oblike za cilj vzpostaviti  |
|              |novo kvalitetno prostorsko dominanto ali doseči |
|              |večjo razpoznavnost območja, zlasti z           |
|              |novogradnjami v središčih posameznih naselij, na|
|              |prometnih vozliščih, na zaključkih stavbnega    |
|              |niza ali v oblikovno neenotnih oziroma          |
|              |degradiranih območjih. O ustreznosti rešitve    |
|              |odloči občinska pristojna strokovna služba.     |
+--------------+------------------------------------------------+
|Podrobna      |SK                                              |
|namenska raba |Površine podeželskega naselja, ki so namenjene  |
|              |površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in  |
|              |bivanju.                                        |
+--------------+------------------------------------------------+
|Dolina Soče   |– Višinski gabariti:                            |
|              |– P+1                                           |
|              |Tlorisna razmerja:                              |
|              |– pravokotni tloris min. 1:1,2                  |
|              |Fasade:                                         |
|              |– balkoni praviloma na vzdolžni fasadi          |
|              |Strehe:                                         |
|              |– blag naklon – do 30°                          |
|              |korčna ali korčni po strukturi in barvi podobna |
|              |ali kritina sive barve                          |
+---------------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji za oblikovanje                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|Triglavski    |– Višinski gabariti:                            |
|narodni park  |– P+1                                           |
|              |– visoko pritličje ni dovoljeno                 |
|              |Tlorisna razmerja:                              |
|              |– pravokotni tloris min. 1:1,5                  |
|              |Fasade:                                         |
|              |– okna v obliki pokončnih pravokotnih odprtin   |
|              |– razporeditev odprtin po vertikalnih oseh      |
|              |– balkoni na čelni fasadi niso dovoljeni        |
|              |– fasadne obloge niso dovoljene                 |
|              |– fasada bela ali svetlih peščenih tonov        |
|              |Strehe:                                         |
|              |– naklon strehe od 35° do 50°                   |
|              |– lesena strešna konstrukcija                   |
|              |– nadstreški nad vhodi in zunanji vetrolovi niso|
|              |dovoljeni                                       |
|              |– čopi in frčade niso dovoljeni                 |
|              |– korčna ali korčni po strukturi in barvi       |
|              |podobna kritina ali kritina sive barve ali      |
|              |zareznik                                        |
|              |široki napušči po vzdolžnih stranicah           |
+--------------+------------------------------------------------+
|Volčanski Ruti|– Višinski gabariti:                            |
|              |– P+1                                           |
|              |Tlorisna razmerja:                              |
|              |– pravokotni tloris min. 1:1,3                  |
|              |Fasade:                                         |
|              |– balkoni praviloma na vzdolžni fasadi          |
|              |Strehe:                                         |
|              |– blag naklon – do 30°                          |
|              |korčna ali korčni po strukturi in barvi podobna |
|              |kritina                                         |
+--------------+------------------------------------------------+
|Baška grapa   |– Višinski gabariti:                            |
|              |– P+1 ali P+2                                   |
|              |Tlorisna razmerja:                              |
|              |– pravokotni tloris min. 1:1,2                  |
|              |Strehe:                                         |
|              |– naklon strehe nad 30°                         |
|              |opečna, siva ali skrlasta kritina               |
+--------------+------------------------------------------------+
|Šentviška     |– Višinski gabariti:                            |
|planota       |– P+1 ali P+2                                   |
|              |Tlorisna razmerja:                              |
|              |– pravokotni tloris min. 1:1,2                  |
|              |Fasade:                                         |
|              |– okna praviloma v obliki pravokotnih ali       |
|              |kvadratnih odprtin                              |
|              |Strehe:                                         |
|              |– naklon strehe nad 30°                         |
|              |korčna ali korčni po strukturi in barvi podobna |
|              |kritina ali siva ali skrlasta kritina           |
+--------------+------------------------------------------------+
|Dolina        |– Višinski gabariti:                            |
|Idrijce       |– P+1 ali P+2                                   |
|              |Tlorisna razmerja:                              |
|              |– pravokotni tloris min. 1:1,2                  |
|              |Strehe:                                         |
|              |– naklon strehe nad 25°                         |
|              |korčna ali korčni po strukturi in barvi podobna |
|              |kritina ali siva kritina                        |
+--------------+------------------------------------------------+
|Gorenja       |– Višinski gabariti:                            |
|Trebuša       |– P+1 ali P+2                                   |
|              |Tlorisna razmerja:                              |
|              |– pravokotni tloris min. 1:1,2                  |
|              |Strehe:                                         |
|              |– naklon strehe nad 35°                         |
|              |korčna ali korčni po strukturi in barvi podobna |
|              |kritina ali siva kritina                        |
+---------------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji za oblikovanje                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|Tolminski in  |– Višinski gabariti:                            |
|Kanalski Lom  |– P+1 ali P+2                                   |
|              |Tlorisna razmerja:                              |
|              |– pravokotni tloris min. 1:1,2                  |
|              |Strehe:                                         |
|              |– naklon strehe od 25° do 45°                   |
|              |korčna ali korčni po strukturi in barvi podobna |
|              |kritina ali siva kritina                        |
+--------------+------------------------------------------------+
119. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih razpršene poselitve)
Območja osnovne namenske rabe »A – območja razpršene poselitve« predstavljajo območja poselitve izven naselij kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik manjših strnjenih naselij (manjša gručasta naselja). Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Tabela 19: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih razpršene poselitve
+--------------+------------------------------------------------+
|Namenska raba |A – površine razpršene poselitve                |
+--------------+------------------------------------------------+
|Podrobna      |SK, SS, CD, SB, A-SK-P                          |
|namenska raba |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|Zelene        |Za A se prevzemajo določila za SK.              |
|površine      |Za A (SS) se prevzemajo določila za SK.         |
+--------------+Za A (SP) se prevzemajo določila za SK.         |
|Dopustna      |Za A (CD) se prevzemajo določila za CDk.        |
|izraba        |Za A (SB) se prevzemajo določila za SK.         |
+--------------+Za A (SK-P) se povzemajo določila za SK.        |
|Merila in     |                                                |
|pogoji za     |                                                |
|oblikovanje   |                                                |
+--------------+------------------------------------------------+
|Posebnosti A  |– na območju kmetij je potrebno ohranjati ali   |
|              |nadgrajevati prvotno zasnovo kompleksa          |
|              |– za opravljanje dejavnosti ribištva            |
|              |(ribogojnice) je potrebno pridobiti strokovno   |
|              |mnenje organizacije za varstvo narave           |
+--------------+------------------------------------------------+
120. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih centralnih dejavnosti)
Območja osnovne namenske rabe »C – območja centralnih dejavnosti« so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju; gradnja objektov, namenjenih bivanju, pa je dovoljena le v podrobnejši namenski rabi »CU«. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
121. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih proizvodnih dejavnosti)
Območja osnovne namenske rabe »I – območja proizvodnih dejavnosti« so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Tabela 21: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih proizvodnih dejavnosti
+-----------+---------------------------------------------------+
|Namenska   |I – območja proizvodnih dejavnosti                 |
|raba       |                                                   |
+-----------+----------------+----------------+-----------------+
|Podrobna   |IP              |IG              |IK               |
|namenska   |Površine za     |Gospodarske     |Površine z       |
|raba       |industrijo, ki  |cone, ki so     |objekti za       |
|           |so namenjene    |namenjene       |kmetijsko        |
|           |industrijskim   |obrtnim,        |proizvodnjo, ki  |
|           |dejavnostim.    |skladiščnim,    |so namenjene     |
|           |                |prometnim,      |kmetijskim       |
|           |                |trgovskim,      |stavbam za       |
|           |                |poslovnim in    |intenzivno       |
|           |                |proizvodnim     |pridelavo rastlin|
|           |                |dejavnostim.    |ali rejo živali. |
+-----------+----------------+----------------+-----------------+
|Zelene     |FZP: 0.10       |FZP: 0.20       |FZP: 0.20        |
|površine   |                |                |                 |
+-----------+----------------+----------------+-----------------+
|Dopustna   |FZ: 0.5         |FZ: 0.5         |FZ: 0.5          |
|izraba     |Višina: 15 m    |Višina: 10 m    |Višina: 10 m     |
+---------------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji za oblikovanje                                |
+-----------+---------------------------------------------------+
|fasade     |– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna       |
|           |členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin |
|           |in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in |
|           |poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oziroma     |
|           |območju;                                           |
|           |– fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj    |
|           |bodo oblikovane kot glavne in mestotvorne fasade, z|
|           |njihovim oblikovanjem naj se zagotavljajo          |
|           |kakovostni ambienti                                |
+-----------+---------------------------------------------------+
|strehe     |– strehe so ravne oziroma vizualno zakrite z ravnim|
|           |vencem                                             |
+-----------+---------------------------------------------------+
|druga      |– Objekti, ki so zaradi funkcionalnih zahtev       |
|merila in  |izrazito višji (tovarniški dimniki, silosi ipd.)   |
|pogoji     |naj bodo kakovostno in prepoznavno oblikovani.     |
|           |– Poslovno-upravne, administrativne, prodajne ipd. |
|           |dejavnosti naj se organizirajo predvsem ob javnem  |
|           |prostoru, druge proizvodne stavbe pa v notranjosti |
|           |kompleksov.                                        |
|           |– Pri obratovanju objektov, ki so vir neprijetnih  |
|           |vonjav v okolje, je potrebno upoštevati ukrepe za  |
|           |zmanjševanje emisij. Hleve za gojenje živali je    |
|           |treba opremiti tako, da bodo izpusti iz            |
|           |prezračevalnih naprav hleva urejeni preko streh, da|
|           |se doseže čim večje razredčenje onesnaženega zraka.|
|           |Lokacijo gnojišč je treba predvideti v čim večji   |
|           |oddaljenosti od sosednjih objektov oziroma tako, da|
|           |je med sosednjimi objekti in gnojiščem hlev.       |
+-----------+---------------------------------------------------+
122. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na posebnih območjih)
Območja osnovne namenske rabe »B – posebna območja« so pretežno namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna središča in podobno. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Tabela 22: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na posebnih območjih
+-----------+---------------------------------------------------+
|Namenska   |B – posebna območja                                |
|raba       |                                                   |
+-----------+--------------------------------+------------------+
|Podrobna   |BT                              |BD                |
|namenska   |Površine za turizem, ki so      |Površine drugih   |
|raba       |namenjene hotelom, bungalovom   |območij, ki so    |
|           |in drugim objektom za           |namenjene zlasti  |
|           |turistično ponudbo in           |večjim            |
|           |nastanitev.                     |nakupovalnim      |
|           |                                |centrom,          |
|           |                                |sejmiščem,        |
|           |                                |zabaviščnim       |
|           |                                |parkom,           |
|           |                                |prireditvenim     |
|           |                                |prostorom in      |
|           |                                |drugim podobnim   |
|           |                                |dejavnostim.      |
+-----------+----------------+---------------+------------------+
|Členitev   |BTm             |BTp            |                  |
|podrobne   |Površine za     |Površine za    |                  |
|namenske   |turizem v       |turizem na     |                  |
|rabe       |mestih          |podeželju      |                  |
+-----------+----------------+---------------+------------------+
|Zelene     |FZP: 0.30       |FZP: 0.30      |FZP: 0.20         |
|površine   |                |               |                  |
+-----------+----------------+---------------+------------------+
|Dopustna   |FZ: 0.4         |FZ: 0.3        |FZ: 0.35          |
|izraba     |                |               |                  |
+-----------+----------------+---------------+------------------+
|Višina     |                |               |10 m              |
+---------------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji za oblikovanje                                |
+-----------+---------------------------------------------------+
|fasade     |– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna       |
|           |členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin |
|           |in drugih fasadnih elementov naj bo enostavno in   |
|           |poenoteno po celi fasadi oziroma na vseh objektih v|
|           |kompleksu;                                         |
+-----------+---------------------------------------------------+
|strehe     |– dovolijo se odstopanja in novosti, če se s tem   |
|           |doseže novo prostorsko-arhitekturno kakovost       |
+-----------+---------------------------------------------------+
|drugo      |– v območjih z namensko rabo BTp se druga določila |
|           |povzemajo po določilih za SK                       |
+-----------+---------------------------------------------------+
123. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih zelenih površin)
Območja osnovne namenske rabe »Z – območja zelenih površin« so pretežno namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
124. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih okoljske infrastrukture)
Območja osnovne namenske rabe »O – območja okoljske infrastrukture« so pretežno namenjena izvajanju dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Tabela 24: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih okoljske infrastrukture
+----------------+----------------------------------------------+
|Namenska raba   |O – območja okoljske infrastrukture           |
+----------------+----------------------------------------------+
|Vrsta objektov  |2212 prenosni vodovodi in pripadajoči objekti |
|(zahtevnih in   |2222 distribucijski cevovodi za vodo in       |
|manj zahtevnih) |pripadajoči objekti                           |
|                |2223 cevovodi za odpadno vodo, čistilne       |
|                |naprave                                       |
|                |24203 odlagališča odpadkov                    |
|                |24205 drugi objekti – parkirišča ter drugi    |
|                |objekti, ki so namenjeni izvajanju            |
|                |gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo,  |
|                |čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki |
+----------------+----------------------------------------------+
|Drugi pogoji    |Na robovih območja odlagališča odpadkov,      |
|                |čistilnih naprav ter drugih večjih posegih naj|
|                |se ohranja oziroma vzpostavi pas vegetacije   |
|                |(zelena bariera), ki služi kot vizualna       |
|                |zaščitna bariera, ki zmanjšuje vidno          |
|                |izpostavljenost teh območij. V primeru        |
|                |pogozdovanja naj se izberejo sadike avtohtonih|
|                |vrst za to območje, ki so hkrati tudi primerne|
|                |za posamezen tip zemljišča in reliefa.        |
+----------------+----------------------------------------------+
125. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih prometnih površin)
Območja osnovne namenske rabe »P – območja prometnih površin« so pretežno namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Tabela 25: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih prometnih površin
+---------------+-----------------------------------------------+
|Namenska raba  |P – območja prometnih površin                  |
+---------------+-----------------------------------------------+
|Vrsta objektov |211 ceste                                      |
|(zahtevnih in  |214 mostovi, viadukti, predori, pregrade       |
|manj zahtevnih)|124 stavbe za promet                           |
|               |12303 bencinski servisi ter drugi objekti, ki  |
|               |so namenjeni izvajanju gospodarskih služb s    |
|               |področja prometa                               |
+---------------+-----------------------------------------------+
126. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih energetske infrastrukture)
Območja osnovne namenske rabe »E – območja energetske infrastrukture« so pretežno namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja energetike. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Tabela 26: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih energetske infrastrukture
+---------------+-----------------------------------------------+
|Namenska raba  |E – območja energetske infrastrukture          |
+---------------+-----------------------------------------------+
|Vrsta objektov |2302 energetski objekti ter drugi objekti, ki  |
|(zahtevnih in  |so namenjeni izvajanju gospodarskih služb s    |
|manj zahtevnih)|področja energetike.                           |
+---------------+-----------------------------------------------+
|Drugi pogoji   |Na območjih, kjer je predvidena izgradnja      |
|               |malih hidroelektrarn, naj se v čim večji meri  |
|               |ohranja naravna zarast oziroma naj se le-ta na |
|               |izpostavljenih mestih zagotovi.                |
+---------------+-----------------------------------------------+
127. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih komunikacijske infrastrukture)
Območja osnovne namenske rabe »T – območja komunikacijske infrastrukture« so pretežno namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja telekomunikacij. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Tabela 27: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih komunikacijske infrastrukture
+---------------+-----------------------------------------------+
|Namenska raba  |T – območja komunikacijske infrastrukture      |
+---------------+-----------------------------------------------+
|Vrsta objektov |2213 prenosna komunikacijska omrežja           |
|(zahtevnih in  |124 postaje, terminali, stavbe za izvajanje    |
|manj zahtevnih)|elektronskih komunikacij ter drugi objekti, ki |
|               |so namenjeni izvajanju gospodarskih služb s    |
|               |področja telekomunikacij                       |
+---------------+-----------------------------------------------+
128. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na kmetijskih zemljiščih)
Območja osnovne namenske rabe »K – kmetijska zemljišča« so namenjena kmetijski pridelavi in ohranjanju kulturne krajine. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Tabela 28: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na kmetijskih zemljiščih
+-------------+-------------------------------------------------+
|Namenska     |K – kmetijska zemljišča                          |
|raba         |                                                 |
+-------------+--------------------------+----------------------+
|Podrobnejša  |K1                        |K2                    |
|namenska     |Najboljša kmetijska       |Druga kmetijska       |
|raba         |zemljišča                 |zemljišča             |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Ostali       |– Objekti, ki neposredno služijo izvajanju       |
|dopustni     |agrarnih operacij.                               |
|objekti      |– Objekti v skladu s prilogo 2.                  |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Dopustna     |– Agrarne operacije v skladu z zakonom o         |
|dela in      |kmetijskih zemljiščih.                           |
|druge        |– Ureditve za potrebe lova in ribolova.          |
|prostorske   |– Vodnogospodarske ureditve za potrebe iztoka in |
|ureditve     |vtoka na območja ribogojnic.                     |
|             |– Dopustne so raziskave mineralnih surovin in    |
|             |geotermičnih virov.                              |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Drugi pogoji |– Navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da ne |
|             |ovirajo opravljanja osnovne dejavnosti oziroma   |
|             |niso v nasprotju z interesi kmetijstva;          |
|             |– gradnje morajo biti načrtovane tako, da        |
|             |omogočajo lastnikom kmetijskih zemljišč dostop do|
|             |kmetijskih zemljišč. Kolikor poseg prekine       |
|             |obstoječi dostop do kmetijskih zemljišč, je le-te|
|             |potrebno nadomestiti;                            |
|             |– posegi na kmetijska zemljišča ne smejo ovirati |
|             |drugih vzporednih dovoljenih dejavnosti na       |
|             |kmetijskih zemljiščih;                           |
|             |– posegi na kmetijska zemljišča, predvsem        |
|             |postavitve ograj, ne smejo prekinjati koridorjev |
|             |gibanja prostoživečih živali ter morajo omogočati|
|             |prehodnost na planinskih poteh;                  |
|             |– na parcelah, ki so v naravi in po določilih    |
|             |tega odloka opredeljene kot kmetijska zemljišča, |
|             |v neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane |
|             |kot stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni   |
|             |dovoljena.                                       |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Merila in    |– Ureditve, objekti, naprave, ograje morajo biti |
|pogoji za    |po celotnem kompleksu oblikovno poenoteni ter    |
|oblikovanje  |smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih|
|             |območij;                                         |
|             |– pri oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju|
|             |v prostor se ohranja značilen stik naselij in    |
|             |odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur;|
|             |– ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine,|
|             |vedute oziroma kvalitetni pogledi;               |
|             |– na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki|
|             |zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti|
|             |območja, zlasti zemeljska dela, izgubo naravne   |
|             |ohranjenosti in odprtosti ter javne dostopnosti. |
+-------------+-------------------------------------------------+
129. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na gozdnih zemljiščih)
Območja osnovne namenske rabe »G – gozdna zemljišča« so namenjena ohranjanju in gospodarjenju z gozdom. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Tabela 29: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na gozdnih zemljiščih
+-------------+-------------------------------------------------+
|Namenska     |G – gozdna zemljišča                             |
|raba         |                                                 |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Ostali       |– Manjši objekti za potrebe gozdarstva in        |
|dopustni     |lovstva, neobhodno potrebni za smotrno           |
|objekti      |gospodarjenje z gozdovi                          |
|             |in lovno divjadjo v skladu s Prilogo 2.          |
|             |– Drugi objekti v skladu s prilogo 2.            |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Dopustna     |– Gozdarske prostorsko ureditvene operacije,     |
|dela in      |skladno z Zakonom o gozdovih in gozdnogojitvenimi|
|druge        |načrti;                                          |
|prostorske   |krčitev gozdov in izkoriščanje, ki imata za      |
|ureditve     |posledico spremembo gozda v pašnik, porasel z    |
|             |gozdnim drevjem ali oboro za rejo divjadi na     |
|             |podlagi soglasja ZZG;                            |
|             |– ureditve za potrebe lova in ribolova;          |
|             |– sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic;  |
|             |– raziskave mineralnih surovin in geotermičnih   |
|             |virov.                                           |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Drugi pogoji |– Za vse posege na gozdna zemljišča je potrebno  |
|             |pridobiti ustrezno soglasje pristojne službe za  |
|             |urejanje in varstvo gozdov;                      |
|             |– posegi so dopustni pod pogojem, da niso v      |
|             |nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in        |
|             |funkcijami gozda, ne ovirajo osnovne dejavnosti  |
|             |oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva;  |
|             |– gradnje morajo biti načrtovane tako, da        |
|             |omogočajo lastnikom gozdov dostop do gozdnih     |
|             |zemljišč;                                        |
|             |– na parcelah, ki so v naravi in po določilih    |
|             |tega odloka opredeljene kot gozdne površine, v   |
|             |neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane   |
|             |kot stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni   |
|             |dovoljena.                                       |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Merila in    |– Pri oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju|
|pogoji za    |v prostor se ohranja značilen stik naselij in    |
|oblikovanje  |odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur.|
|             |– Ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine,|
|             |vedute oziroma kvalitetni pogledi.               |
+-------------+-------------------------------------------------+
130. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih površinskih voda)
Območja podrobnejše namenske rabe »VC – območja površinskih voda«, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Tabela 30: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih površinskih voda
+-------------+-------------------------------------------------+
|Namenska raba|V – območja površinskih voda                     |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Podrobnejša  |VC                                               |
|namenska raba|celinske vode                                    |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Dopustni     |– objekti grajenega javnega dobra,               |
|objekti      |– objekti in omrežja javne infrastrukture,       |
|             |– objekti, potrebni za rabo voda, zagotovitev    |
|             |varnosti plovbe in zagotovitev vartva pred       |
|             |utopitvami v naravnih kopališčih,                |
|             |– objekti, namenjeni za obrambi države, zaščiti  |
|             |in reševanju ljudi, živali in premoženja ter     |
|             |izvajanju nalog policije,                        |
|             |– objekti, namenjenih varstvu voda pred          |
|             |onesnaženjem,                                    |
|             |– drugi objekti v skladu s prilogo 2.            |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Dopustna dela|– vzdrževanje (obnova), spremembe namembnosti in |
|in druge     |rekonstrukcije zakonito zgrajenih objektov in    |
|prostorske   |naprav;                                          |
|ureditve     |– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave;   |
|             |– posegi v zvezi z ukrepi, ki se nanašajo na     |
|             |izboljšanje hidromorfoloških in bioloških        |
|             |lastnosti voda;                                  |
|             |– odvzem proda v skladu s pridobljeno koncesijo; |
|             |– sanacije opuščenih peskokopov, kamnolomov,     |
|             |gramoznic in območij izkoriščanja prodišč;       |
|             |– ureditev dostopov do vode in privezov za čolne |
|             |in ureditev drč za spuščanje čolnov na obstoječih|
|             |jezovih;                                         |
|             |– sanitarne sečnje;                              |
|             |– raziskave mineralnih surovin in geotermičnih   |
|             |virov;                                           |
|             |– ureditve za potrebe ribolova.                  |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Drugi pogoji |– za vse posege na vodna zemljišča je potrebno   |
|             |pridobiti soglasje pristojnega organa za vode;   |
|             |– posegi so mogoči, če se z njimi ne povečuje    |
|             |poplavna ogroženost, ne poslabšuje stanje voda,  |
|             |je omogočeno delovanje javnih služb, se s tem ne |
|             |ovira obstoječe posebne rabe voda, ni v nasprotju|
|             |s cilji upravljanja z vodami in se z             |
|             |rekonstrukcijo oddaljenost od meje vodnega       |
|             |zemljišča ne zmanjšuje;                          |
|             |– na parcelah, ki so v naravi in po določilih    |
|             |tega odloka opredeljene kot vodna zemljišča, v   |
|             |neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane   |
|             |kot stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni   |
|             |dovoljena.                                       |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Merila in    |– Pri oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju|
|pogoji za    |v prostor se ohranja značilen stik naselij in    |
|oblikovanje  |odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur.|
|             |– Ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine,|
|             |vedute oziroma kvalitetni pogledi.               |
|             |– Rekreacijske peš in kolesarske poti v odprti   |
|             |krajini naj se načeloma vodi po obstoječih       |
|             |poljskih in gozdnih poteh ali ob vodotokih. Za   |
|             |ureditev počivališč in razgledišč ob teh poteh   |
|             |naj se uporablja obstoječe atraktivne točke.     |
|             |Počivališča in razgledišča naj bodo vsaj         |
|             |minimalno opremljena s klopjo, košem za smeti,   |
|             |oznako do posameznih atraktivnosti in            |
|             |informativno tablo.                              |
+-------------+-------------------------------------------------+
131. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih vodne infrastrukture)
Območja osnovne namenske rabe »VI – območja vodne infrastrukture« so namenjena vodnim zemljiščem površinskih voda in vodnim objektom, kot so pregrade, jezovi in podobno. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Tabela 31: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih vodne infrastrukture
+-------------+-------------------------------------------------+
|Namenska     |VI – območja vodne infrastrukture                |
|raba         |                                                 |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Ostali       |– objekti in naprave, namenjeni vzdrževanju      |
|dopustni     |vodnih zemljišč površinskih voda in vodnih       |
|objekti      |objektov;                                        |
|             |– drugi objekti v skladu s prilogo 2.            |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Dopustna dela|– Tekoča vzdrževalna dela, adaptacije,           |
|in druge     |rekonstrukcije, gradnje in nadomestne gradnje    |
|prostorske   |jezov, pregrad in drugih dopustnih objektov ter  |
|ureditve     |njihovo odstranjevanje;                          |
|             |– raziskave mineralnih surovin in geotermičnih   |
|             |virov;                                           |
|             |– vzdrževanje objektov in odstranitev objektov;  |
|             |– na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni|
|             |z namembnostjo so dopustna samo vzdrževalna dela |
|             |in odstranitev objekta.                          |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Drugi pogoji |– Rekonstrukcija objektov je mogoča, če se s tem |
|             |ne povečuje poplavna ali erozijska ogroženost, ne|
|             |poslabšuje stanje voda, je omogočeno delovanje   |
|             |javnih služb, se s tem ne ovira obstoječe posebne|
|             |rabe voda, ni v nasprotju s cilji upravljanja z  |
|             |vodami in se z rekonstrukcijo ali nadomestno     |
|             |gradnjo oddaljenost od meje vodnega zemljišča ne |
|             |zmanjšuje.                                       |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Merila in    |– Pri oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju|
|pogoji za    |v prostor se ohranja značilen stik naselij in    |
|oblikovanje  |odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur.|
|             |– Ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine,|
|             |vedute oziroma kvalitetni pogledi.               |
+-------------+-------------------------------------------------+
132. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih mineralnih surovin)
Območja osnovne namenske rabe »L – območja mineralnih surovin« so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja izkoriščanja mineralnih surovin. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Tabela 32: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih mineralnih surovin
+-------------+-------------------------------------------------+
|Namenska raba|L – območja mineralnih surovin                   |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Podrobnejša  |LN                                               |
|namenska raba|površine nadzemnega pridobivalnega prostora      |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Ostali       |– rudarski objekti za pridobivanje in predelavo  |
|dopustni     |mineralnih surovin: rudarski objekti in          |
|objekti      |inštalacije ter tehnične naprave za pridobivanje |
|             |mineralnih surovin, objekti za proizvodnjo mavca,|
|             |cementa, opeke, strešnikov in podobno (23010);   |
|             |– objekti in naprave, namenjeni zavarovanju      |
|             |dostopa do območja pridobivanja in do objektov in|
|             |naprav;                                          |
|             |– objekti, namenjeni skladiščenju in opremi      |
|             |materiala za vzdrževanje cest, garažiranju,      |
|             |mletju gradbenega materiala in betonarne, če je v|
|             |urejevalni enoti posebej navedeno;               |
|             |– drugi objekti v skladu s prilogo 2.            |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Dopustna dela|– Sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic;  |
|in druge     |– raziskave mineralnih surovin in geotermičnih   |
|prostorske   |virov;                                           |
|ureditve     |– vzdrževanje objektov in odstranitev objektov;  |
|             |– na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni|
|             |z namembnostjo, so dopustna samo vzdrževalna dela|
|             |in odstranitev objekta.                          |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Drugi pogoji |– Za vse površinske kope je potrebno zagotoviti  |
|             |sprotno in končno sanacijo;                      |
|             |– na območjih sanacij opuščenih površinskih kopov|
|             |je dovoljeno saniranje in prepuščanje naravni    |
|             |sukcesiji ali pa vzpostavitev prvotnega stanja,  |
|             |pri čemer se ne smejo poslabšati prostorske      |
|             |razmere in kakovosti okolja;                     |
|             |– z namestitvijo ograj je treba zagotoviti       |
|             |varnost pred padcem v globino in pred porušitvami|
|             |terena.                                          |
+-------------+-------------------------------------------------+
133. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih za potrebe obrambe)
Območja osnovne namenske rabe »f – območja za potrebe obrambe« so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja obrambe zunaj naselij in so določena kot območja izključne rabe prostora. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Tabela 33: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih za potrebe obrambe
+-------------+-------------------------------------------------+
|Namenska raba|f – območja za obrambo zunaj naselij             |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Dopustni     |– 24201 vojaški objekti;                         |
|objekti      |– drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju       |
|             |dejavnosti s področja obrambe                    |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Dopustna dela|– gradnja, vzdrževanje in odstranitev objektov;  |
|in druge     |– na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni|
|prostorske   |z namembnostjo, so dopustna samo vzdrževalna dela|
|ureditve     |in odstranitev objekta;                          |
|             |– raziskave mineralnih surovin in geotermičnih   |
|             |virov pod pogojem, da raziskave trajno ne        |
|             |spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na   |
|             |površini in podtalju in da se po raziskavah      |
|             |zemljišča vrnejo v prejšnje stanje.              |
+-------------+-------------------------------------------------+
134. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na ostalih območjih)
Območja osnovne namenske rabe »OO – ostala območja« so neplodna območja, zlasti gorovja nad gozdno mejo ter pašništvom in tista območja, ki jih ni mogoče uvrstiti v predhodne namenske rabe. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Tabela 34: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na ostalih območjih
+-------------+-------------------------------------------------+
|Namenska     |00 – ostala območja                              |
|raba         |                                                 |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Dopustna     |– vzdrževanje objektov in odstranitev objektov;  |
|dela in      |– na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni|
|druge        |z namembnostjo, so dopustna samo vzdrževalna dela|
|prostorske   |in odstranitev objekta;                          |
|ureditve     |– dopustne so raziskave mineralnih surovin pod   |
|             |pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in   |
|             |poškodujejo naravnega stanja na površini in      |
|             |podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo |
|             |v prejšnje stanje;                               |
|             |– odvzem proda v skladu s pridobljeno koncesijo. |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Drugi pogoji |–  ohranjajo se vidno privlačni deli krajine,    |
|             |vedute oziroma kvalitetni pogledi.               |
+-------------+-------------------------------------------------+
III.4 POSEBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI PO ENOTAH UREJANJA PROSTORA
135. člen
(enote urejanja prostora s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji)
(1) Za posamezne EUP veljajo namesto posameznih splošnih oziroma podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev posebni prostorski izvedbeni pogoji.
(2) Pred izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo posameznih objektov v EUP, ki predstavlja nezazidano celoto za izgradnjo več objektov, je potrebno izvesti parcelacijo za potrebe izvedbe predpisane obvezne gospodarske javne infrastrukture za celotno EUP oziroma najmanj za javne poti znotraj EUP, če bo ostala obvezna gospodarska infrastruktura potekala znotraj le-teh.
(3) Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora so določeni v Prilogi 3.
III.5 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI NA OBMOČJIH OPPN
136. člen
(območja, za katere je predvidena izdelava OPPN)
(1) Enote urejanja prostora, ki se urejajo s podrobnimi načrti, so območja, na katerih je s tem odlokom predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN).
(2) Območja, ki se urejajo z OPPN so navedena po enotah urejanja prostora v Prilogi 3 in določena v grafičnem delu izvedbenega dela OPN na karti »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(3) Meja OPPN, ki je določena s tem odlokom, se v fazi njegove priprave lahko spremeni v primeru, ko dejansko stanje na mejah območja predvidenega OPPN odstopa od načrtovanega (nove parcelacije zemljišč, neskladnost katastrskih načrtov z dejanskim stanjem ipd.) ali pa je s predvideno mejo OPPN onemogočena realizacija investicijske namere, ki je v splošnem javnem interesu. Spremembo meje sprejme občinski svet. Pripravljavec akta o spremembi obvesti vse lastnike prizadetih zemljišč.
(4) Posamezna območja OPPN je dovoljeno načrtovati po posameznih delih, vendar je v tem primeru ob pripravi akta potrebno izdelati tudi zasnovo celotnega območja OPPN, predvsem z vidika urejanja prometne in druge gospodarske javne infrastrukture, družbene infrastrukture in potrebnih oskrbnih dejavnosti.
(5) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena se podrobni prostorski načrt lahko izdela za posamezno enoto urejanja prostora ali manjše območje znotraj posamezne enote urejanja prostora tudi, če se takšna potreba izkaže po sprejetju občinskega prostorskega načrta. Potreba je izkazana kadar:
– se za območje ali manjše območje znotraj posamezne enote urejanja prostora izkaže investicijski ali širši družbeni interes in ta ni v nasprotju s strateškim delom OPN;
– so potrebne prostorske ureditve zaradi posledic naravnih in drugih nesreč;
– je na obstoječih parcelah objektov treba izvesti predhodno komasacijo;
– ni možno zagotoviti dostopov do parcel objektov ali pa obstoječe lastništvo parcel objektov onemogoča gradnjo prometne ali komunalne infrastrukture.
(6) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena se meja OPPN določi v postopku izdelave OPPN.
137. člen
(gradnje in drugi posegi v prostor na območjih predvidenih OPPN)
V enotah urejanja prostora, kjer je predvidena izdelava podrobnih prostorskih načrtov ali so le tej v izdelavi, je do sprejema teh možno izvajati naslednje gradnje oziroma posege v prostor, če le-te ne bodo ovirale kasnejšega načrtovanja in izvedbe gradenj, načrtovanih s predvidenim podrobnim prostorskim načrtom:
– gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z določili tega odloka,
– gradnjo, rekonstrukcijo in vzdrževanje komunalne opreme za oskrbo obstoječih objektov,
– vzdrževanje in rekonstrukcije obstoječih objektov, nadzidave in dozidave,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov skladno z namensko rabo prostora,
– odstranitev obstoječih objektov, če le-ta ni prepovedana z drugimi določbami.
138. člen
(namenska raba prostora in prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN)
(1) Na EUP predvidenih OPPN je s tem odlokom določena osnovna namenska raba. Tako določene osnovne namenske rabe v OPPN ni dovoljeno spreminjati.
(2) Območje OPPN je lahko v karti »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev« razdeljeno na več podrobnih namenskih rab.
(3) Na EUP predvidenih OPPN je določena pretežna podrobnejša namenska raba. OPPN lahko določi tudi drugačno delitev podrobnejše namenske rabe ali dodaja novo podrobnejšo namensko rabo za spremljajočo dejavnost, ki pa ne sme presegati 50% enote urejanja prostora.
(4) Kot izhodišče za prostorske izvedbene pogoje na območjih OPPN služijo prostorski izvedbeni pogoji posameznih osnovnih in podrobnejših namenskih rab, določenih s tem odlokom, ki se lahko s sprejemom OPPN spremenijo, če sprememba pomeni izboljšanje prostorskih ureditev, na področju javnih površin in javne infrastrukture.
139. člen
(variantne rešitve in urbanistično-arhitekturni natečaj)
(1) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko pridobijo z izdelavo variantnih rešitev. Variantne rešitve lahko izdela en ali več različnih načrtovalcev. Izdelane morajo biti tako, da je možna njihova medsebojna primerjava.
(2) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko pridobijo tudi z javnim natečajem.
(3) Zahtevo za izvedbo in način priprave ter izbor variantnih rešitev oziroma izvedbo javnega natečaja se določi s tem odlokom ali s sklepom župana o pričetku postopka izdelave OPPN.
(4) Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora so določeni v Prilogi 3.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
140. člen
(prenehanje veljavnosti prostorskih izvedbenih aktov)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski izvedbeni akti:
– Dolgoročni družbeni plan Občine Tolmin za obdobje 1986–2000; Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 8/1987.
– Srednjeročni družbeni plan Občine Tolmin obdobje 1986–1996; Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 8/1987.
– Odlok o uskladitvi dolgoročnega plana Občine Tolmin za obdobje 1986–2000 z obveznimi izhodišči dolgoročnega plana SRS; Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 5/1989.
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Tolmin; Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 9/1990.
– Odlok o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega družbenega plana Občine Tolmin za obdobje 1986–2000; Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 16/1996.
– Odlok o spremembah in dopolnitvah družbenega plana Občine Tolmin za obdobje 1986–1990; Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 5/1991.
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Tolmin; Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 6/1997.
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Tolmin; Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 13/1998.
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Tolmin; Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 55/2001.
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Tolmin; Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 32/2004.
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Tolmin; Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 2/1989.
– Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Tolmin; Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 4/1992.
141. člen
(gradbeno dovoljenje v postopku pridobivanja)
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo na podlagi predpisov, veljavnih na dan vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.
142. člen
(varstvena območja dediščine)
Do uveljavitve varstvenih območij dediščine se upoštevajo določbe 79. člena odloka za enote dediščine, ki so vključene v strokovne zasnove varstva z varstvenimi režimi. Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje Občine Tolmin (ZVKDS OE Nova Gorica, februar 2008), se hranijo na sedežu Občine Tolmin in Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Nova Gorica.
143. člen
(dostopnost prostorskega akta)
Ta odlok je v času uradnih ur na vpogled javnosti na sedežu občine in na spletni strani občine.
144. člen
(začetek veljavnosti)
Odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 3500-001/2006-403
Tolmin, dne 26. septembra 2012
Župan
Občine Tolmin
Uroš Brežan l.r.