Št. 331-30/2007/39 Ob-2236/11

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, Dunajska 22, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MKGP), na podlagi: – Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2010–2013 (Uradni list RS, št. 40/10 in 85/10) (v nadaljnjem besedilu: Uredba PRP), – Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 277 z dne 21. 10. 2005, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 473/2009 z dne 25. maja 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Uredbe (ES) št. 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L št. 144 z dne 9. 6. 2009, str. 3), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1698/2005/ES), – Uredbe Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 368 z dne 23. 12. 2006, str. 15), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 108/2010 z dne 8. februarja 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 1974/2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 36 z dne 9. 2. 2010, str. 4), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1974/2006/ES), – Uredba Komisije (ES) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja (UL L št. 25 z dne 28. 1. 2011, str. 8), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 65/2011/ES), – Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013, ki ga je potrdila Komisija EU z odločbo št. CCI 2007 SI 06 RPO 001 z dne 12. 9. 2007, zadnjič spremenjenega dne 17. 12. 2009 (v nadaljnjem besedilu: PRP 2007–2013) objavlja,

I. Osnovni podatki o javnem razpisu: Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! II. Predmet podpore (1) Skladno s prvim in drugim odstavkom 20. člena Uredbe PRP so predmet podpore naložbe v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, ki jih opredeljuje Priloga I k Pogodbi(*1), ter naložbam, namenjenim izvajanju storitev s kmetijsko mehanizacijo in sicer: (*1) Priloga I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, podpisane v Rimu 25. marca 1957 (11957E). 1. naložbe v hleve in pripadajočo opremo (oprema za proizvodnjo, krmljenje, molžo in izločke) za prirejo mleka, mesa in jajc ter rejo živali; 2. naložbe v skladišča za krmo in pripadajočo opremo; 3. naložbe v druge objekte in pripadajočo opremo za pridelavo kmetijskih proizvodov, kamor spadata tudi ureditev nasadov trajnih rastlin pri vrtninah (beluši, artičoke ipd.) ter ureditev drevesnic, trsnic oziroma matičnih nasadov pri pridelavi okrasnih rastlin in grmovnic ter semenskega materiala kmetijskih rastlin; 4. naložbe v objekte in pripadajočo opremo za pridelavo medu in drugih čebeljih proizvodov ter vzrejo čebeljih matic razen opreme, ki se podpira s tehnično pomočjo v sklopu podpor iz I. stebra skupne kmetijske politike; 5. naložbe v objekte in pripadajočo opremo za shranjevanje kmetijske mehanizacije, namenjene za lastno primarno pridelavo na kmetijskem gospodarstvu oziroma opravljanje storitev s kmetijsko mehanizacijo; 6. naložbe v nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajočo opremo; 7. nakup kmetijske mehanizacije ter strojne in transportne opreme, namenjene za primarno kmetijsko pridelavo oziroma storitve s kmetijsko mehanizacijo; 8. nakup kmetijskih zemljišč, ki ne presega deset odstotkov vrednosti celotne naložbe; 9. prva postavitev oziroma prestrukturiranje sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč; 10. nakup in postavitev mrež proti toči; 11. naložbe v postavitev pašnikov ter obore za nadzorovano pašo domačih živali in gojene divjadi; 12. naložbe v izvedbo agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih: odstranitev kamnitih osamelcev in krčenje grmičevja; 13. naložbe v namakalno infrastrukturo na kmetijskih gospodarstvih, kamor spada tudi namakalna oprema, ki je lahko samostojna naložba, in v gradnjo pripadajočih vodnih virov; 14. naložbe v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije za potrebe kmetijskega gospodarstva; 15. naložbe v cestno in vodno infrastrukturo, kamor spada tudi vodovodna infrastruktura na kmetijskih gospodarstvih. (2) Skladno s prvim in petim odstavkom 20. člena Uredbe PRP, se v okviru tega ukrepa dodeli višji delež podpore za naložbe namenjene prednostnim nalogam iz točk (a), (b) in (c) in (e) prvega odstavka 16.a člena Uredbe 1698/2005/ES (v nadaljevanju: novi izzivi), za naslednje vrste aktivnosti: 1. naložbe, namenjene izboljšanju učinkovitosti uporabe dušikovega gnojila: – naložbe v samostojna skladišča za živinska gnojila ter nakup hlevske opreme namenjene izboljšanju skladiščenja živinskih gnojil; – nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme namenjene manjši porabi dušika ter minimalni obdelavi tal; 2. proizvodnja bioplina z uporabo organskih odpadkov; 3. naložbe v tehnologije za varčevanje z vodo in shranjevanje vode: – naložbe v namakalno infrastrukturo na kmetijskih gospodarstvih, kamor spada tudi namakalna oprema, ki je lahko samostojna naložba, in v gradnjo pripadajočih vodnih virov, – naložbe v izgradnjo vodohranov in zajetij; 4. naložbe v preventivne mehanizme proti škodljivim učinkom podnebnih sprememb: – nakup in postavitev mrež proti toči, – naložbe v nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajočo opremo. 5. naložbe, povezane z mlečno proizvodnjo: – naložbe v hleve in pripadajočo opremo (oprema za proizvodnjo, krmljenje, molžo in izločke) za prirejo mleka, – naložbe v skladišča za krmo in pripadajočo opremo, – naložbe v objekte in pripadajočo opremo za shranjevanje kmetijske mehanizacije, namenjene za lastno primarno pridelavo na kmetijskem gospodarstvu oziroma opravljanje storitev s kmetijsko mehanizacijo, – nakup kmetijskih zemljišč, ki ne presega deset odstotkov vrednosti celotne naložbe, – naložbe v postavitev pašnikov ter obore za nadzorovano pašo domačih živali in gojene divjadi, – naložbe v izvedbo agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih: odstranitev kamnitih osamelcev in krčenje grmičevja, – naložbe v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije za potrebe kmetijskega gospodarstva, – naložbe v cestno in vodno infrastrukturo, kamor spada tudi vodovodna infrastruktura na kmetijskih gospodarstvih. Do višjega deleža podpore pri naložbah povezanih z mlečno proizvodnjo so upravičena le kmetijska gospodarstva, ki ob predložitvi vloge redijo krave molznice. (3) Naložbe iz prvega in drugega odstavka tega poglavja morajo biti opredeljene v poslovnem načrtu, ki ga določa točka c) prvega odstavka 22. člena Uredbe 1698/2005/ES in se nanaša na izvajanje ukrepa 112 Pomoč mladim prevzemnikom kmetij, sicer niso upravičene do podpore po tem javnem razpisu. (4) Seznam kmetijskih proizvodov, ki jih opredeljuje Priloga I k Pogodbi in so upravičeni do podpor v okviru tega javnega razpisa, je objavljen na spletnih straneh MKGP in ARSKTRP. (5) Skladno s četrtim odstavkom 20. člena Uredbe PRP se za namen izvajanja ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev kot mladi prevzemnik šteje upravičenec, ki je prejel pozitivno odločbo o podpori za prevzem kmetije na podlagi Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 94/07 in 45/08 – ZKme-1) ter Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 73/08 in 17/09) ali na podlagi Uredbe PRP (v nadaljnjem besedilu: mladi prevzemnik). III. Vlagatelji (1) Skladno z 22. členom Uredbe PRP so vlagatelji kmetijska gospodarstva, ki opravljajo kmetijsko dejavnost oziroma izvajajo storitve s kmetijsko mehanizacijo na ozemlju Republike Slovenije, ter izpolnjujejo predpisane pogoje za dodelitev sredstev. (2) Skladno z osmim odstavkom 101. člena Uredbe PRP, mora imeti vlagatelj, ki je fizična oseba, stalno prebivališče na ozemlju Republike Slovenije. IV. Pogoji in obveznosti Pogoji za dodelitev sredstev morajo biti izpolnjeni že ob vložitvi vloge, razen v primerih, ko je v nadaljnjem besedilu drugače določeno. Vloga mora biti napisana v slovenskem jeziku. Vlagatelju se na tem javnem razpisu odobri samo ena vloga. IV/1: Vstopni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni najkasneje do roka za dopolnitev vloge 1. Splošni pogoji, skladno s prvim odstavkom 23. člena Uredbe PRP Vlagatelj: (1) Kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v register kmetijskih gospodarstev. (2) Vlagatelj mora predložiti popolno vlogo skladno z zahtevami iz tega javnega razpisa in na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, vključno z vsemi zahtevanimi prilogami in dokazili, ki so v njej navedeni. Podatki morajo biti medsebojno skladni, resnični in točni. (3) Vlagatelj mora v predpisanem roku posredovati na ARSKTRP izpolnjene osnovne obrazce o kmetijskem gospodarstvu (zbirno vlogo) po predpisu, ki določa izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2011. (4) Vlagatelj mora pri pripravi vloge uporabljati podatke iz uradnih evidenc. (5) Skladno s sedmim odstavkom 101. člena Uredbe PRP, mora imeti vlagatelj za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji. (6) Skladno s 15. točko prvega odstavka 23. člena, vlagatelj ne sme biti v finančnih težavah. Nosilec kmetijskega gospodarstva mora imeti poravnane vse obveznosti do države. Naložba: (1) Skladno s določili 2. točke prvega odstavka 23. člena Uredbe PRP, mora naložba mora prispevati k izboljšanju splošne učinkovitosti kmetijskega gospodarstva, ki je vezana na gospodarsko vitalnost kmetijskega gospodarstva ter na izpolnjevanje posebnih ciljev ukrepa. a) Podpora je namenjena le kmetijskim gospodarstvom, ki že ob predložitvi vloge ustvarijo primeren bruto prihodek iz kmetijskih dejavnosti oziroma iz kmetijskih, gozdarskih in dopolnilnih dejavnostih na kmetijah na enoto vloženega dela. Kot primeren bruto prihodek se šteje prihodek v višini 1 bruto minimalne plače na zaposlenega v letu pred letom objave javnega razpisa, ki je v letu 2010 znašala 8.536,36 EUR. Vrednost proizvodnje se bo lahko prikazalo na dva načina, in sicer z dejanskim prihodkom v primeru vlagateljev, ki vodijo knjigovodstvo po dejanskih prihodkih, in s pokritjem za ostale vlagatelje, ki ne vodijo takšnega knjigovodstva. b) Če kmetijsko gospodarstvo mladega prevzemnika ob predložitvi vloge še ne opravlja kmetijske dejavnosti oziroma če se je mladi prevzemnik vpisal v register kmetijskih gospodarstev po predpisanem roku za oddajo zbirne vloge, mora ustvariti primeren bruto prihodek iz kmetijskih dejavnosti oziroma iz kmetijskih, gozdarskih in dopolnilnih dejavnostih na kmetijah na enoto vloženega dela, najpozneje ob dokončanju naložbe. c) Izboljšanje splošne učinkovitosti kmetijskega gospodarstva mora biti razvidno iz Prijavnega obrazca. d) Pri zahtevnih naložbah mora vlagatelj s poslovnim načrtom dokazati tudi ekonomsko upravičenost naložbe. Šteje se, da je naložba ekonomsko upravičena, če je kumulativni finančni tok v celotni ekonomski dobi projekta pozitiven. Za ekonomsko dobo projekta se šteje obdobje izvajanja naložbe in še vsaj za nadaljnjih pet let, vendar najmanj za obdobje vračanja investicijskih sredstev. Poslovni načrt mora biti izdelan v skladu z navodili, ki so objavljena na spletnih straneh MKGP, www.mkgp.gov.si in www.arsktrp.gov.si, in sicer za celotno ekonomsko dobo projekta. e) Kmetijsko gospodarstvo mora zagotavljati obseg dela iz naslova opravljanja kmetijskih, gozdarskih ali dopolnilnih dejavnosti vsaj v višini 1 polne delovne moči (v nadaljevanju: PDM), od tega vsaj 0,5 PDM iz naslova opravljanja kmetijskih dejavnosti. Šteje se, da kmetijsko gospodarstvo dosega 0,5 PDM iz kmetijskih dejavnosti, če vrednost letnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti predstavlja vsaj 4.268,18 EUR. K osnovni kmetijski dejavnosti se šteje tudi kmetijska dejavnost, ki jo kmet opravlja kot dopolnilno dejavnost na kmetijah. To mora biti razvidno iz Prijavnega obrazca. (2) Skladno s točko g) 2. točke prvega odstavka 23. člena Uredbe PRP, morajo vlagatelji izpolnjevati še naslednje splošne pogoje: a) Pri izračunu obsega dela upoštevamo lastno in najeto delovno silo na kmetijskem gospodarstvu. b) Pri opredelitvi lastne delovne sile na kmetiji se upošteva samo tiste osebe, ki so člani kmetije. To pomeni, da morajo biti člani enega ali več gospodinjstev, ki so prijavljena v okviru te kmetije in so vpisani v registru kmetijskih gospodarstev. Za 1 PDM velja oseba v aktivni življenjski dobi, ki za to dejavnost razpolaga vsaj s 1.800 delovnimi urami letno. Ne glede na to, pa izračunane vrednosti ne smejo preseči vrednosti po navedenih statusih, in sicer: kmetijski zavarovanec/zavarovanka (1 PDM); kmetijski delavec/-ka (1 PDM); ostali člani kmetije (0,5 PDM). Pri opredelitvi najete delovne sile, velja za 1 PDM oseba v aktivni življenjski dobi, ki ima za delo na kmetiji urejeno delovno razmerje za polni delovni čas. Pri izračunu občasno najete delovne sile se upošteva, da 1 PDM predstavlja 1.800 delovnih ur letno. (3) Zaprtost finančne konstrukcije: Skladno z določili prvega odstavka 101. člena Uredbe PRP, mora biti iz prijavnega obrazca, iz tabele »4.2 Finančna konstrukcija«, razvidna zaprtost finančne konstrukcije za priznani in nepriznani del naložbe. (4) Izpolnjevanje standardov evropske skupnosti: Skladno s točko b prvega odstavka 26. člena uredbe 1698/2005/ES mora biti naložba usklajena s standardi Skupnosti, ki veljajo za takšno naložbo. Seznam minimalnih standardov Skupnosti za posamezno vrsto navedenih naložb iz poglavja III. tega javnega razpisa, je objavljen na spletnih straneh: www.mkgp.gov.si in www.arsktrp.gov.si. Mladim prevzemnikom, ki prejmejo podporo po ukrepu iz 22. člena Uredbe 1698/2005/ES, se podpora lahko dodeli tudi za naložbe za usposobitev za izpolnjevanje obstoječih standardov Skupnosti, če so bile te naložbe opredeljene v poslovnem načrtu, ki ga določa točka c) prvega odstavka 22. člena Uredbe 1698/2005/ES. Obdobje mirovanja za izpolnitev standarda ne sme preseči 36. mesecev od izdaje odločbe o pravici do sredstev iz naslova izvajanja ukrepa iz 22. člena Uredbe 1698/2005/ES. (5) Gradnja objektov: Skladno s določili 8. točke prvega odstavka 23. člena Uredbe PRP, morajo biti gradbena dela opravljena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja. (6) Dokazila o lastništvu oziroma najemu: Če vlagatelj (razen za kmetije, kjer so solastniki oziroma lastniki nepremičnin člani kmetije) skladno z 9. točko prvega odstavka 23. člena Uredbe PRP kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v novogradnjo ali obnovo nepremičnin (ne velja za kmetijska zemljišča), ki niso v njegovi lasti, potem morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: – vlagatelj mora imeti overjeno pogodbo o najemu nepremičnine za obdobje najmanj 10 let po končani naložbi; – vlagatelj mora imeti overjeno soglasje lastnika oziroma morebitnih solastnikov k naložbi. (7) Če vlagatelj, skladno z 12. točko prvega odstavka 23. člena Uredbe PRP, kandidira za pridobitev sredstev samo za del naložbe, morajo biti iz priložene dokumentacije razvidni: (a) popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo, (b) ločen popis del in stroškov, s katerim se vlagatelj prijavlja na razpis, (c) predloženo dokazilo (popis) o vrednosti že izvedenih del in stroškov ter popis del in stroškov, s katerim se vlagatelj prijavlja na razpis v primeru fazne gradnje. (8) Če vlagatelj, skladno s 13. točko prvega odstavka 23. člena Uredbe PRP, kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v novogradnje oziroma prenovo prostorov in nakup pripadajoče opreme, ki bo v objektih, zgrajenih tudi za druge namene, se od vseh skupnih stroškov nakupa, gradnje oziroma prenove celotnega objekta (skupni prostori, streha, fasada ipd.), kot upravičeni stroški priznajo le stroški, ki so predmet podpore po tem javnem razpisu in v sorazmernem deležu, glede na neto tlorisno površino objekta, ki jo ti prostori zasedajo. Merilo za izračun opravičljivega stroška je neto tlorisna površina objekta pri enoetažnem objektu oziroma neto tlorisa površina pritličja pri dvo- ali večetažnem objektu. Ne glede na to, pa zgornje priznane vrednosti po posameznih vrstah objektov oziroma prostorov ne smejo presegati mejnih vrednosti na enoto, ki so določene v Seznamu upravičenih stroškov, ki je Priloga št. I k razpisni dokumentaciji. (GVŽ, m3 ipd.). 2. Podrobnejši pogoji glede na posamezno vrsto upravičenih naložb oziroma sektor primarne kmetijske pridelave, skladno z drugim odstavkom 23. člena Uredbe PRP Naložba a) Nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme 1. V okviru tega javnega razpisa, je vlagatelj upravičen do nakupa samo enega kmetijskega traktorja. Pri tem pa morajo biti izpolnjeni naslednji pogoj: – da kmetijsko gospodarstvo ali vlagatelj od 1. 5. 2004 dalje ni pridobilo podpore za nakup kmetijskih traktorjev iz naslova ukrepa Naložbe v kmetijska gospodarstva iz Uredbe o programih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja za leti 2005 in 2006 (Uradni list RS, št. 45/04, 10/05, 72/05, 34/06, 43/06, 79/06 in 83/06), po ukrepu Posodabljanje kmetijskih gospodarstev iz Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 94/07 in 45/08 – ZKme-1), po ukrepu Posodabljanje kmetijskih gospodarstev iz Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 73/08 in 17/09) ali po ukrepu Posodabljanje kmetijskih gospodarstev iz Uredbe PRP. 2. Pri nakupu kmetijske mehanizacije in strojne opreme se upošteva maksimalne priznane vrednosti, ki so navedena v Seznamu upravičenih stroškov, ki je Priloga št. I k razpisni dokumentaciji. 3. Kmetijska mehanizacija in strojna oprema, namenjena manjši porabi dušika ter za minimalno obdelavo tal, ki je ni na seznamu upravičenih stroškov iz prejšnje točke, ni upravičena do višje podpore iz naslova novih izzivov po tem javnem razpisu. 4. Za kmetijsko mehanizacijo in strojno opremo, ki je ni na seznamu upravičenih stroškov iz druge točke tega podpoglavja, mora vlagatelj pridobiti vsaj tri primerljive ponudbe različnih dobaviteljev. b) Naložbe v novogradnjo, rekonstrukcijo in investicijsko vzdrževanje gospodarskih poslopij in drugih zgradb ter objektov za kmetijske namene in nakup pripadajoče opreme 1. Nakup opreme gospodarskih poslopij in drugih zgradb ter objektov za kmetijske namene mora biti povezan s temeljnim spreminjanjem vključene narave proizvodnje ali tehnologije. V nasprotnem primeru mora vlagatelj najkasneje do zaključka naložbe povečati obseg rastlinske pridelave izražene v obsegu kmetijskih zemljišč v uporabi oziroma povečati obseg živinorejske proizvodnje izraženo v GVŽ ekvivalentu, za najmanj 25% glede na stanje ob oddaji zbirne vloge za leto 2011. 2. Zahteva iz predhodne točke ne velja, kadar gre za nakup opreme namenjene pridelavi medu in ostalih čebeljih proizvodov oziroma vzreji čebeljih matic. 3. Kot temeljno spreminjanje vključene narave proizvodnje ali tehnologije na področju živinoreje se šteje: – prilagoditev hlevov na zahteve ekološke reje (velja samo fiksna oprema v objektu), – prilagoditev hlevov na zahteve dobrega počutja živali (velja samo fiksna oprema v objektu), – uvedba proste reje (velja samo fiksna oprema v objektu), – sprememba tehnologije krmljenja: uvedba strojnega ali avtomatskega krmljenja, uvedba druge vrste krme, ipd. (velja samo mobilna oprema v objektu), – nakup hlevske opreme namenjene izboljšanju skladiščenja živinskih gnojil (velja samo mobilna oprema v objektu), – zamenjavo azbestne kritine z zdravju in okolju bolj prijazno kritino (velja samo za rekonstrukcijo in investicijsko vzdrževanje gospodarskih poslopij, velja za vso opremo v objektu), – naložbe v obnovljive vire energije oziroma naložbe v energetsko učinkovitost gospodarskih poslopij (velja za vso opremo v objektu), – uvedba drugačnega sistema molže (velja samo fiksna oprema v objektu). 4. Kot temeljno spreminjanje vključene narave proizvodnje ali tehnologije na področju rastlinske pridelave se šteje: – sprememba tehnologije pri pridelavi gob, gobjega micelija in substrata, – zamenjavo azbestne kritine z zdravju in okolju bolj prijazno kritino (velja samo za rekonstrukcijo in investicijsko vzdrževanje gospodarskih poslopij), – naložbe v obnovljive vire energije oziroma naložbe v energetsko učinkovitost gospodarskih poslopij (velja za vso opremo v objektu), – sprememba tehnologije obiranja hmelja (velja samo za obiralni stroj za hmelj). 5. Kadar se z naložbo v novogradnjo gospodarskega poslopja, poruši star objekt in zgradi novo gospodarsko poslopje, potem mora biti novo gospodarsko poslopje za vsaj 25% zmogljivejše od porušenega objekta. V primeru, da se staro gospodarsko poslopje ne poruši, se šteje, da ne gre za preprosto nadomestno naložbo. c) Nakup kmetijskih zemljišč, ki ne presega 10% vrednosti celotne naložbe 1. Nakup kmetijskega zemljišča ne sme predstavljati več kakor 10% skupnih upravičenih stroškov celotne naložbe. 2. Vlagatelj mora pridobiti odločbo upravne enote, da potrdi pravni posel. 3. Vlagatelj mora pridobiti potrdilo neodvisnega cenilca, da nabavna cena ne presega tržne vrednosti kmetijskih zemljišč. d) Naložbe v namakalno infrastrukturo za namakalne sisteme, ki so v zasebni lasti, v izgradnjo pripadajočih vodnih virov in nakup namakalne opreme, ki lahko predstavlja samostojno naložbo 1. Vlagatelj mora skladno s predpisi o vodah razpolagati s pravnomočnim vodnim dovoljenjem za rabo vode za namakanje kmetijskega zemljišča, ki se nanaša na veliki oziroma mali namakalni sistem ter s pravnomočno odločbo o uvedbi namakanja kmetijskega zemljišča. 2. Kadar gre za zamenjavo namakalne opreme, mora nova oprema za namakanje zagotavljati najmanj 25% manjšo porabo vode na enoto površine oziroma na vrsto kulture, kar mora biti razvidno iz tehnične specifikacije namakalne opreme, ki je predmet podpore. Kolikor naložba v novo opremo za namakanje terja tudi spremembo obstoječega namakalnega sistema, se ti dodatni stroški priznajo le, če so v skladu s predloženim predračunom. 3. Prispevek v naravi vlagatelja pri postavitvi namakalne opreme v obliki lastnega (neplačanega oziroma prostovoljnega) dela vlagatelja se prizna samo v primeru, če nadzor nad opravljenim delom izvede kmetijski svetovalec specialist, ki je pri KGZS zaposlen na področju strokovnega svetovanja za tisto področje kmetijske pridelave, na katero se namakanje nanaša. To mora biti razvidno iz popisa izvedenih del (potrjen z žigom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in podpisan od kmetijskega svetovalca specialista, ki je opravil nadzor) in skladno z normativi, kot so opredeljeni v Seznamu opravičljivih stroškov, ki je Priloga št.1 k razpisni dokumentaciji. e) Nakup in postavitev mrež proti toči (kot samostojna naložba) 1. Vlagatelj mora predložiti načrt trajnega nasada, s tehničnimi rešitvami in popisom del in materiala ter skico trajnega nasada na orto foto posnetku GERKa trajnega nasada oziroma skico kmetijskega zemljišča na orto foto posnetku GERKa na katerega se naložba v nakup in postavitev mrež proti toči nanaša. 2. Ob zaključku naložbe mora biti mreža proti toči, vključno s podatki o nasadu na katerega se nanaša, v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, v evidenco GERK. 3. Prispevek v naravi vlagatelja pri naložbah v postavitev mrež proti toči v obliki lastnega (neplačanega oziroma prostovoljnega) dela vlagatelja se prizna samo v primeru, če nadzor nad opravljenim delom izvede kmetijski svetovalec specialist, ki je pri KGZS zaposlen na področju strokovnega svetovanja za sadjarstvo, vinogradništvo oziroma vrtnarstvo. To mora biti razvidno iz popisa izvedenih del (potrjen z žigom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in podpisan od kmetijskega svetovalca specialista, ki je opravil nadzor) in skladno z normativi, kot so opredeljeni v Seznamu opravičljivih stroškov, ki je Priloga št.1 k razpisni dokumentaciji. f) Naložbe v nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajočo opremo 1. Za rastlinjak se po tem javnem razpisu štejejo steklenjaki, plastenjaki in tuneli. 2. Vlagatelj mora skladno s predpisi o vodah razpolagati s pravnomočnim vodnim dovoljenjem za rabo vode v rastlinjakih, ki so predmet podpore. Razpolagati mora tudi s pravnomočno odločbo o uvedbi namakanja kmetijskega zemljišča, kolikor so rastlinjaki postavljeni neposredno na kmetijskem zemljišču, na katerem se vrši namakanje kmetijskih zemljišč. 3. Kadar gre za zamenjavo namakalne opreme v rastlinjaku, mora nova oprema za namakanje zagotavljati najmanj 25% manjšo porabo vode na enoto površine oziroma na vrsto kulture, kar mora biti razvidno iz tehnične specifikacije namakalne opreme, ki je predmet podpore. g) Naložbe v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor za rejo gojene divjadi 1. Najnižja obtežba pašnika oziroma obore je 0,5 GVŽ/ha kmetijskih površin na območju celotne Slovenije. 2. Pri določitvi obtežbe pašnika oziroma obore se glede na vrsto pašnih živali, upoštevajo količniki za pretvorbo ekvivalenta GVŽ, ki so navedene v Prilogi 1 k Uredbi o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2010 (Uradni list RS, št. 17/10). 3. Vlagatelj mora k vlogi priložiti načrt pašnika oziroma obore s tehničnimi rešitvami, popisom del in materiala, opisom tehnologije paše ter skico pašnika oziroma obore na orto foto posnetku GERKa. 4. Kolikor se naložba nanaša na skupni pašnik, mora biti skupni pašnik vpisan v registru skupnih pašnikov, ki ga vodi upravna enota. 5. Kolikor se naložba v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor za rejo gojene divjad nanaša na pašnik, ki posega na gozdno zemljišče, mora biti za to naložbo pridobljeno soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. 6. Prispevek v naravi vlagatelja pri prvi postavitvi pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor za rejo gojene divjadi v obliki lastnega (neplačanega oziroma prostovoljnega) dela vlagatelja oziroma zagotavljanju lastnega materiala, se prizna samo v primeru, če nadzor nad opravljenim delom izvede kmetijski svetovalec specialist, ki je pri KGZS zaposlen na področju strokovnega svetovanja za travništvo ali živinorejo. To mora biti razvidno iz popisa izvedenih del, kot je opredeljeno v Dokazilu št. 5 v razpisni dokumentaciji k temu javnemu razpisu. h) Naložbe v izvedbo agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih 1. Vsa agromelioracijska dela morajo biti izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča. 2. V okviru agromelioracijskih del se priznajo naslednji stroški: zemeljska dela, stroški krčitve grmičevja in stroški odstranitve kamnitih osamelcev. 3. Do podpore niso upravičena agromelioracijska dela, ki se izvajajo na komasacijskih območjih. i) Ureditev cestne in vodne infrastrukture, kamor spada tudi vodovodna infrastruktura na kmetijskih gospodarstvih 1. V okviru tega ukrepa se podpira naložbe v izgradnjo ali obnovo cestne in vodne oziroma vodovodne infrastrukture, ki leži na območju kmetijskega gospodarstva. 2. Predmet podpore so naslednje vrste naložb: – Izgradnja ali obnova cestne in vodne oziroma vodovodne infrastrukture, s katero se kmetijsko gospodarstvo povezuje na javno infrastrukturo. – Izgradnja ali obnova ostalih oblik cestne in vodne oziroma vodovodne infrastrukture na kmetijskih gospodarstvih, skladno s predpisom, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost. – Ureditev dvorišč. 3. Ne glede na določilo iz točke 1.i) tega poglavja pa se kot upravičeni strošek prizna tudi ureditev cestne ali vodovodne infrastrukture, ki leži na drugem kmetijskem gospodarstvu, kolikor je namenjena za služnostno uporabo kmetijskega gospodarstva, vendar pa pod naslednjimi pogoji: – pridobljeno mora biti soglasje lastnika tega zemljišča za služnostno uporabo cestne ali vodovodne infrastrukture in – služnost uporabe cestne ali vodovodne infrastrukture v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine, mora biti vpisana v zemljiško knjigo oziroma mora biti podan predlog za vpis v zemljiško knjigo, najkasneje do zaključka naložbe. 4. Javne poti in ostala javna infrastruktura niso predmet podpore po tem ukrepu. j) Naložbe, namenjene učinkoviti rabi energije ter uporabi obnovljivih virov energije za opravljanje kmetijske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih 1. V okviru tega ukrepa se kot upravičen strošek prizna le naložbe v uporabo obnovljivih virov energije na kmetijskih gospodarstvih za potrebe izvajanja kmetijske dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu. Kolikor je naložba namenjena rabi energije iz obnovljivih virov tudi za druge namene (zasebna raba, nekmetijske dejavnosti ipd.) potem se kot upravičen strošek prizna le sorazmerni delež nazivne moči grelnega telesa oziroma energetskega objekta, ki je namenjen za potrebe kmetijske dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu. To mora biti razvidno iz projektne dokumentacije, ki se nanaša na to naložbo. 2. Kolikor namerava vlagatelj pri izvedbi naložbe uveljavljati višje priznane stroške iz naslova učinkovite rabe energije, mora priložiti elaborat gradbene fizike – toplotne zaščite z Izkazom toplotnih karakteristik stavbe, ki ga izdela pooblaščeni odgovorni projektant. 3. Kadar je naložba namenjena rekonstrukciji objekta, mora biti elaborat gradbene fizike-toplotne zaščite z Izkazom toplotnih karakteristik stavbe, izdelan za obstoječe stanje stavbe in stanje po rekonstrukciji stavbe ter mora izkazati zmanjšanje porabe energije za ogrevanje za najmanj 20% letnih potreb po toploti. 4. Naložbe, namenjene prodaji proizvedene energije iz obnovljivih virov energije niso predmet podpore po tem javnem razpisu. Kolikor bi bilo ugotovljeno, da vlagatelj pred potekom petih let po zadnjem izplačilu sredstev del proizvedene energije iz obnovljivih virov prodaja drugim, mora vrniti vsa prejeta sredstva z zamudnimi obrestmi, od dneva izplačila do dneva vračila. k) Nakup nepremičnin razen nakupa kmetijskih zemljišč 1. Upravičenec mora pridobiti potrdilo neodvisnega cenilca, da nabavna cena ne presega tržne vrednosti nepremičnin, ki so predmet nakupa. l) Naložbe na področju sadjarstva in vinogradništva 1. V okviru prve postavitve oziroma prestrukturiranja sadovnjakov in oljčnikov, vključno s prvo postavitvijo jagodišč (v nadaljevanju: naložba v trajni nasad sadovnjakov) se priznajo naslednji stroški: priprava zemljišča (zemeljska dela), priprava poti, nakup in postavitev sadik, nakup in postavitev ograj za zaščito pred divjadjo, opore, mrež proti toči, zaščite proti pokanju in ožigu plodov ter zaščitnih mrež proti ptičem, stroški oskrbe (gnojenje in varstvo rastlin) v prvem letu postavitve. 2. Kadar gre za naložbe v prvo postavitev oziroma prestrukturiranje intenzivnih nasadov jablan, razen nasadov jablan, ki so narejeni na terasah, se mora hkrati z naložbo izvesti tudi nakup in postavitev mreže proti toči na najmanj 90% neto površine nasada, ki je predmet naložbe. 3. Kadar gre za naložbe v trajne nasade sadovnjakov, mora vlagatelj priložiti načrt trajnega nasada, s tehničnimi rešitvami in popisom del in materiala ter skico trajnega nasada na orto foto posnetku GERKa trajnega nasada na katerega se naložba nanaša. 4. Za ekstenzivni travniški sadovnjak se šteje vsak sadovnjak, za katerega so izpolnjeni pogoji, kot jih določa predpis, ki ureja ukrepe kmetijsko okoljskega programa (KOP) iz PRP 2007–2013. 5. Kot prestrukturiranje sadovnjakov in oljčnikov se razume zamenjavo obstoječih sort s tržno bolj primernimi sortami ali pa sprememba tehnologije pridelave. 6. Kot tržno bolj primerne sorte se štejejo sorte, ki so navedene v veljavnem sadnem izboru Kmetijskega inštituta Slovenije oziroma sorte, kot jih določa predpis, ki ureja ukrepe kmetijsko okoljskega programma (KOP) iz PRP 2007–2013, kadar gre za ekstenzivne travniške sadovnjake. 7. Pri naložbah v prestrukturiranje intenzivnih obstoječih sadovnjakov in oljčnikov, se podpira prestrukturiranje samo tistih nasadov, ki so starejši od navedenih vrednosti: – pečkarji: 16 let, – koščičarji: 12 let, – jagodičje (brez jagod): 15 let, – lupinarji: 33 let, – oljke: 33 let, – namizno grozdje: 25 let. 8. Pri naložbah v prestrukturiranje ekstenzivnih travniških sadovnjakov se podpira prestrukturiranje samo tistih nasadov ki so starejši od navedenih vrednosti: – slive: 20 let, – jablane: 40 let, – hruške: 40 let, – mešani nasadi: 30 let. 9. Pogoj iz prejšnjih dveh točk tega poglavja ne velja v primeru, ko je prestrukturiranje obstoječih sadovnjakov in oljčnikov posledica naravne nesreče ali izjemnih pojavov, ki se ne bodo sofinancirali po drugih predpisih. 10. Ob zaključku naložbe morata biti sadovnjak oziroma oljčnik, vključno s podatki o nasadu, v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, v evidenco GERK. 11. Prispevek v naravi vlagatelja pri naložbah v trajne nasade sadovnjakov, pri naložbah v postavitev mrež proti toči v vinogradih ter pri postavitvi namakalne opreme v obliki lastnega (neplačanega oziroma prostovoljnega) dela vlagatelja se prizna samo v primeru, če nadzor nad opravljenim delom izvede kmetijski svetovalec specialist, ki je pri KGZS zaposlen na področju strokovnega svetovanja za sadjarstvo, oljkarstvo oziroma vinogradništvo. To mora biti razvidno iz popisa izvedenih del (potrjen z žigom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in podpisan od kmetijskega svetovalca specialista, ki je opravil nadzor) in skladno z normativi, kot so opredeljeni v Seznamu opravičljivih stroškov, ki je Priloga št. 1 k razpisni dokumentaciji. m) Naložbe na področju hmeljarstva(*2) (*2) Izrazi uporabljeni v okviru podpor za prvo postavitev oziroma prestrukturiranje hmeljišč imajo enak pomen kot izrazi uporabljeni v predpisu, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, predpisu, ki ureja evidenco pridelovalcev hmelja in predpisu, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja. 1. V okviru prve postavitve oziroma prestrukturiranja hmeljišč se priznajo naslednji stroški: priprava zemljišča, (rušitvena dela, zemeljska dela), prva postavitev hmeljske žičnice, nakup sadik, sajenje sadik ter oskrba nasada (gnojenje, varstvo rastlin, rez hmelja, napeljava vodil ter napeljava poganjkov hmelja na vodila, okopavanje in namakanje) v prvem letu postavitve nasada. 2. V primeru prve postavitve oziroma prestrukturiranja je v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja, dovoljeno saditi certificirane sadike A, certificirane sadike B, standardne sadike in sadike iz uradno pregledanih proizvodnih hmeljišč, ki so pridelane v Republiki Sloveniji ter certificirane sadike A in certificirane sadike B pridelane v drugi državi članici Evropske unije. Za sadike hmelja pridelane v Republiki Sloveniji mora biti izdano potrdilo o uradni potrditvi za certificirane sadike A ali certificirane sadike B, potrdilo o pridelavi standardnih sadik za standardne sadike ali potrdilo o zdravstveni ustreznosti proizvodnega hmeljišča za sadike iz uradno pregledanega proizvodnega hmeljišča. Za certificirane sadike A in certificirane sadike B pridelane v drugi državi članici Evropske unije mora biti izdan rastlinski potni list iz katerega je razvidna kategorija sadik. 3. Kot prestrukturiranje hmeljišč se razume: – zamenjava obstoječih sort hmelja s tržno bolj primernimi sortami hmelja oziroma – zamenjava obstoječega necertificiranega sadilnega materiala s sadilnim materialom, ki ga je dovoljeno saditi v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja oziroma – izboljšanje obstoječe starostne strukture hmeljišč v obdelavi oziroma enot hmeljišča v obdelavi, oziroma – sprememba tehnologije pridelave hmelja. 4. Kot tržno bolj primerne sorte hmelja se štejejo sadike sort hmelja, ki jih je dovoljeno saditi v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja. 5. Za zamenjavo obstoječega necertificiranega sadilnega materiala se šteje zamenjavo necertificiranega sadilnega materiala posajenega pred letom 2003 s sadilnim materialom, ki ga je dovoljeno saditi v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja. 6. Za izboljšanje obstoječe starostne strukture hmeljišč v obdelavi oziroma enot hmeljišča v obdelavi se šteje, če se obstoječi sadilni material, ki je starejši od vključno 12 let zamenja s sadilnim materialom, ki ga je dovoljeno saditi v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja. Obstoječi sadilni material je lahko mlajši od 12 let, če je prestrukturiranje posledica naravne nesreče ali izjemnih pojavov. 7. Ob spremembi tehnologije pridelave hmelja se lahko v hmeljišča v obdelavi sadi le sadilni material, ki ga je dovoljeno saditi v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja. 8. Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je prejel sredstva za nakup certificiranih sadik A, pridelanih v Republiki Sloveniji, se je z izjavo dolžan obvezati, da bo novi nasad najmanj pet let po zasaditvi vzdrževal vsaj kot standardni matični nasad in ga najmanj pet let po zasaditvi sadik prijavljal v uradno potrditev vsaj standardnega matičnega hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja. 9. Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja, sadi certificirane sadike B oziroma standardne sadike iz lastne pridelave, mora priložiti kopijo potrdila o potrditvi za certifikate sadike B oziroma kopijo potrdila o pridelavi standardnih sadik, ki jo je izdala ustrezna institucija. 10. Nosilcu kmetijskega gospodarstva, ki v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja sadi sadike iz uradno pregledanega proizvodnega hmeljišča, se ne prizna stroškov nabave sadilnega materiala. Ne glede na to, pa mora nosilec kmetijskega gospodarstva za te sadike priložiti potrdilo o zdravstveni ustreznosti proizvodnega hmeljišča. 11. Naložbe namenjene gradnji objektov za obiranje, skladiščenje in sušenje hmelja in nakup pripadajoče opreme niso predmet podpore po tem ukrepu, razen nakupa obiralnega stroja za hmelj. 12. Prispevek v naravi vlagatelja pri postavitvi namakalne opreme ter pri prvi postavitvi oziroma prestrukturiranju hmeljišč v obliki lastnega dela nosilca kmetijskega gospodarstva in drugih polnoletnih članov kmetije oziroma v obliki zagotavljanja lastnega materiala (leseni drogovi in lesena sidra ter sadike hmelja) se prizna samo v primeru, če nadzor nad opravljenim delom izvede kmetijski svetovalec specialist, ki je pri KGZS zaposlen na področju strokovnega svetovanja za hmeljarstvo oziroma strokovni sodelavec specialist zaposlen na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. To mora biti razvidno iz popisa izvedenih del (potrjen z žigom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije oziroma Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije in podpisan od kmetijskega svetovalca specialista oziroma strokovnega sodelavca specialista, ki je opravil nadzor) in skladno z normativi, kot so opredeljeni v Seznamu opravičljivih stroškov, ki je Priloga št. 1 k razpisni dokumentaciji. n) Naložbe na področju vrtnarstva (vrtnine, okrasne rastline in zelišča), poljedelstva in semenskega materiala kmetijskih rastlin 1. Kadar gre za naložbe na področju pridelave semena in semenskega materiala kmetijskih rastlin, se podpirajo samo naložbe v pridelavo certificiranega semena in semenskega materiala kmetijskih rastlin. 2. V okviru naložb v ureditev nasadov trajnih rastlin na področju vrtnin, okrasnih rastlin in zelišč ter drevesnic, trsnic oziroma matičnih nasadov na področju pridelave okrasnih rastlin in grmovnic oziroma semenskega materiala kmetijskih rastlin (v nadaljevanju: nasad trajnih rastlin), se priznajo naslednji stroški: priprava zemljišča (zemeljska dela), priprava poti, nakup sadik, stroški sajenja ter oskrbe (gnojenje in varstvo rastlin) v prvem letu postavitve. 3. Vlagatelj mora za naložbe iz točke 2. n) tega podpoglavja priložiti načrt ureditve nasadov trajnih rastlin, s tehničnimi rešitvami, popisom del in materiala, ter skico nasadov na orto foto posnetku GERKa, na katerem bo urejen nasad trajnih rastlin. 4. Prispevek v naravi vlagatelja pri naložbah iz točke 2. n) tega podpoglavja, v obliki lastnega (neplačanega oziroma prostovoljnega) dela vlagatelja oziroma zagotavljanju lastnega materiala, se prizna samo v primeru, če nadzor nad opravljenim delom izvedejo kmetijski svetovalci specialisti, ki so pri KGZS zaposleni na področju strokovnega svetovanja za vrtnarstvo in sadjarstvo. To mora biti razvidno iz popisa izvedenih del (podpis kmetijskega svetovalca, ki je opravil nadzor in žig območnega zavoda Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije) in skladno z normativi, kot so opredeljeni v Seznamu opravičljivih stroškov, ki je Priloga št. 1 k razpisni dokumentaciji. 5. Ob zaključku naložbe mora biti nasad trajnih rastlin na področju vrtnin, okrasnih rastlin in zelišč ter drevesnic, trsnic oziroma matičnih nasadov na področju pridelave okrasnih rastlin in grmovnic oziroma semenskega materiala kmetijskih rastlin, vključno s podatki o nasadu, v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, vpisana v evidenco GERK v okviru registra kmetijskih gospodarstev. 6. Naložbe namenjene skladiščenju kmetijskih proizvodov rastlinskega izvora (hladilnice, skladišča, silosi) niso predmet podpore po tem ukrepu. o) Naložbe na področju živinoreje 1. Kmetijsko gospodarstvo mora ob predložitvi vloge zagotoviti dovolj kmetijskih površin za porabo živalskih izločkov v skladu z predpisom o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla, oziroma ima zagotovljen odkup izločkov rejnih živali. Obremenitev tal 1 ha kmetijskih zemljišč pri gnojenju z živinskimi gnojili ne sme presegati 170 kg letnega vnosa dušika, po normativih iz prilog k predpisu o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov oziroma ima zagotovljen odkup izločkov rejnih živali (v nadaljevanju: predpis o varstvu voda). Pri preračunu količine hranil v živinskih gnojilih, ki se pridobijo na leto pri reji posamezne vrste domačih živali se upošteva tabele iz priloge k predpisu o varstvu voda oziroma ima zagotovljen odkup izločkov rejnih živali. 2. Kolikor kmetijsko gospodarstvo z naložbo povečuje obseg živinorejske proizvodnje, mora vlagatelj zagotoviti, da ob zaključku naložbe ne bo presegel obremenitev tal 1 ha kmetijskih zemljišč pri gnojenju z živinskimi gnojili v višini 170 kg letnega vnosa dušika. 3. Pri naložbi v novogradnjo ali obnovo hlevov mora biti minimalna hlevska površina za živali v skladu s tehnološkimi standardi za posamezne kategorije žival in oblike reje oziroma skladna s predpisi s področja zaščite rejnih živali. 4. V okviru tega javnega razpisa se podpirajo samo naložbe v gradnjo skladišč za krmo in pripadajočo opremo, ki so namenjena za lastno rejo živali na kmetijskem gospodarstvu. Do podpore v novogradnjo skladišč za krmo so upravičena le kmetijska gospodarstva, ki bodo najkasneje do zaključka naložbe povečala obseg živinorejske proizvodnje izraženo v GVŽ ekvivalentu, za najmanj 30% glede na stanje ob oddaji zbirne vloge za leto 2011. p) Naložbe na področju pridelave medu in ostalih čebeljih proizvodov ter vzreje čebeljih matic 1. Kadar gre za naložbe v vzrejo čebeljih matic, mora imeti kmetijsko gospodarstvo letno proizvodnjo vsaj 1500 čebeljih matic avtohtone kranjske čebele, odločbo za odobritev vzrejališča v predhodnem letu in dovoljenje za proizvodnjo čebeljih matic v letu 2010, ki ju izda MKGP. 2. Kadar gre za naložbe v postavitev stacionarnih objektov (čebelnjakov) mora imeti čebelnjak kapaciteto za vsaj 20 proizvodnih panjev. 3. Kadar gre za nakup kontejnerjev za prevoz čebeljih panjev, se strošek nakupa kontejnerjev šteje kot upravičen samo, če ima kontejner minimalno kapaciteto vsaj 12 panjev. 4. Kadar gre za naložbe v nakup prikolic za prevoz čebeljih panjev oziroma za čebeljo pašo prirejenih prevoznih sredstev, se strošek nakupa šteje kot upravičen samo, če ima prikolica oziroma navedeno prevozno sredstvo nosilnost nad 1000 kg. 5. Kadar gre za nakup ali lastno izdelavo plemenilnikov, se strošek nakupa ali lastne izdelave plemenilnikov šteje kot upravičen samo, če ima plemenilnik površino večjo od 2.000 cm2. 6. Kadar gre za nakup ali lastno izdelavo čebeljih panjev, se strošek nakupa ali lastne izdelave čebeljih panjev šteje kot upravičen samo, če ima AŽ panj vsaj 22 satov, oziroma če ima nakladni panj vsaj 30 satov. Do podpore v nakup čebeljih panjev so upravičena vsa kmetijska gospodarstva. 7. Čebelar, ki vloži vlogo za sofinanciranje čebeljih panjev v tega javnega razpisa, ne more kandidirati za nakup čebeljih panjev v okviru Uredbe o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2011–2013 (Uradni list RS, št. 4/11). 8. Strošek lastne izdelave čebeljih panjev in plemenilnikov se šteje kot upravičen samo, če ima vlagatelj, ki jih je izdelal, pridobljeno kmetijsko ali sorodno agroživilsko izobrazbo oziroma ima pridobljen certifikat NPK za čebelarja. 9. Upravičenec mora imeti registrirane vse čebelje družine v skladu s predpisano zakonodajo. IV/2: Pogoji, ki jih mora izpolnjevati upravičenec v zvezi s predmetom podpore od izdaje odločbe o pravici do sredstev do zaključka naložbe Skladno s tretjim odstavkom 101. člena Uredbe PRP, projekt ne sme biti zaključen pred izdajo odločbe o pravici do sredstev. IV/3: Pogoji, ki jih mora upravičenec izpolnjevati ob vlaganju zahtevka za izplačilo sredstev (1). Skladno s sedmim odstavkom 21. člena Uredbe PRP, morajo biti vse naložbe vlagatelja v okviru iste vloge končane pred oddajo zadnjega zahtevka za izplačilo. Kot dokončanje naložbe se štejejo: Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! (2) Upravičenec, ki mu je bila izdana odločba o pravici do sredstev, mora zahtevku priložiti naslednja dokazila: Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! 3) Skladno s 17. točko prvega odstavka 23. člena Uredbe PRP, se v primeru, kadar kot vlagatelj nastopa kmetija, morajo vsi računi in dokazila o plačilih glasiti na nosilca kmetije. Če je kmetija vključena v sistem DDV, mora biti nosilec kmetije davčni zavezanec. (4) Skladno z določili 127. člena Uredbe PRP za izplačilo sredstev upravičenci vlagajo zahtevke. Za izplačilo sredstev v tekočem letu morajo upravičenci zahtevke za izplačilo poslati na ARSKTRP. Upravičenci vlagajo zahtevke za izplačilo sredstev v skladu z roki, opredeljenimi v odločbi o pravici do sredstev. Zahtevki se vlagajo od 1. januarja do 5. oktobra in od 6. decembra do 31. decembra. Zahtevki, poslani med 6. oktobrom in 5. decembrom, se zavržejo. Na podlagi vloženega popolnega zahtevka se sredstva izplačajo na transakcijski račun upravičenca, po opravljeni administrativni kontroli in nadzoru iz 126. člena Uredbe PRP. Če razlika med upravičenimi stroški, ki se priznajo na podlagi vloženega zahtevka, in višino stroškov, ki jih upravičenec uveljavlja v zahtevku, presega 3 odstotke, se za razliko uporabi znižanje zneska glede na 30. člen Uredbe 65/2011/ES. (5) Skladno s določili tretjega odstavka 97. člena, nakazilo na transakcijski račun upravičenca pomeni, da je bilo zahtevku za izplačilo v celoti ugodeno. Če zahtevku ni v celoti ugodeno, ARSKTRP o zahtevku odloči z odločbo. Zoper to odločbo pritožba ni dovoljena, mogoč pa je upravni spor. (6) Označevanje projektov: Prejemnik sredstev mora upoštevati navodila, določena v Priročniku za obveščanje javnosti in označevanje projektov v okviru PRP 2007–2013, ki je objavljen na spletni strani, www.mkgp.gov.si in www.aktrp.gov.si. IV/4: Splošne obveznosti in druge obveznosti, ki jih mora upravičenec izpoljevati pet let po zadnjem izplačilu odobrenih sredstev Upravičenec mora skladno s 101. členom Uredbe PRP izpolnjevati naslednje obveznosti: (1) Projekt ne sme biti zaključen pred izdajo odločbe o pravici do sredstev ter mora biti končan pred vložitvijo zadnjega zahtevka za izplačilo. Na podlagi izdane odločbe o odobritvi sredstev vlagatelj vloži največ dva zahtevka, in sicer: – eden zahtevek v primeru enostavnih naložb ter – največ dva zahtevka v primeru zahtevnih naložb. Kadar vlagatelj vlaga dva zahtevka, mora posamezni zahtevek zajemati posamezen del ali več delov predmeta podpore oziroma več različnih vrst naložb, ki vsak zase predstavljajo zaokroženo tehnološko celoto in mora predložiti ustrezna dokazila, ki se zahtevajo glede zaključka tega dela naložbe oziroma projekta. Vlagatelju se na tem javnem razpisu odobri samo ena vloga. (2) Naložbena dejavnost, za katero upravičenec po tem javnem razpisu prejme sredstva, se mora opravljati še vsaj naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev. V tem obdobju ne sme uvajati bistvenih sprememb oziroma odtujiti naložbe ter naložbe ne sme uporabljati v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev, sicer jih mora vrniti z zamudnimi obrestmi. Kot bistvene spremembe naložbene dejavnosti se štejejo spremembe, ki: a) vplivajo na njeno naravo ali pogoje izvajanja ali pa dajejo neupravičeno prednost kakemu podjetju ali javni organizaciji; b) izvirajo iz spremembe narave lastništva dela infrastrukture ali pa iz prenehanja, zmanjšanja obsega ali premestitve proizvodne dejavnosti v delu, ki se nanaša na prejeto podporo. (3) Prejemnik sredstev mora na ARSKTRP poročati še pet let od zadnjega izplačila sredstev. Prvo letno poročilo je prejemnik sredstev dolžan poslati na ARSKTRP do 31. 3. naslednje koledarsko leto od zadnjega izplačila sredstev. Obrazci za pripravo poročila se objavijo na spletni strani ARSKTRP. (4) Upravičenec mora omogočiti dostop do dokumentacije o projektu ter omogočiti kontrolo projekta na kraju samem ARSKTRP, MKGP, revizijskemu organu in drugim nadzornim organom. (5) Kmetijsko gospodarstvo, ki je pridobilo sredstva iz naslova tega javnega razpisa, je dolžno še pet let po zadnjem izplačilu sredstev v skladu s kmetijsko dejavnostjo, ki jo opravlja, v predpisanem roku posredovati na ARSKTRP izpolnjene osnovne obrazce o kmetijskem gospodarstvu (zbirno vlogo) po predpisih, ki določajo izvedbo letnih ukrepov kmetijske politike. Druge obveznosti, ki jih mora izpolnjevati upravičenec še pet let po zadnjem izplačilu sredstev (1) Vodenje evidenc: Prejemnik sredstev mora za naložbo, za katero je prejel podporo, voditi dokumentacijo, določeno s tem razpisom in razpisno dokumentacijo, ter jo hraniti še vsaj pet let po zadnjem izplačilu sredstev. (2) Zagotavljanje enakega obsega kmetijskih zemljišč: Kmetijsko gospodarstvo vsaj še 5 let po datumu zadnjega izplačila sredstev ne sme zmanjševati skupnega obsega kmetijskih zemljišč v uporabi glede na stanje ob oddaji zadnje zbirne vloge pred oddajo vloge na javni razpis. Ne glede na določilo prejšnjega stavka je dovoljeno do vključno 10% zmanjšanje skupnega obsega kmetijskih zemljišč v uporabi glede na stanje ob oddaji zadnje zbirne vloge pred oddajo vloge na javni razpis, če je do zmanjšanja površin prišlo zaradi utemeljenih razlogov. Kot utemeljeni razlog se štejejo smrt ali dolgotrajna delovna nezmožnost člana kmetije, ki predstavlja vsaj 0,5 PDM, prodaja kmetijskih zemljišč zaradi javnih interesov ter zmanjšanje površin zaradi ukrepov kmetijske politike. Upravičenec mora o utemeljenih razlogih pisno obvestiti ARSKTRP za vsako leto posebej. (3) Vodenje knjigovodstva: Skladno s 14. točko prvega odstavka 23. člena Uredbe PRP, mora upravičenec najpozneje v 30 dneh od izdaje odločbe o pravici do sredstev začeti spremljati rezultate gospodarjenja na kmetijskem gospodarstvu za primarno kmetijsko pridelavo po metodologiji FADN in zagotoviti obdelavo teh podatkov. Rezultate gospodarjenja na kmetiji mora spremljati po tej metodologiji in zagotovil obdelavo teh podatkov vsaj še 5 obračunskih let po zadnjem izplačilu sredstev iz naslova tega ukrepa. Če se na kmetijskem gospodarstvu za primarno kmetijsko pridelavo že spremlja gospodarjenje na podlagi knjigovodstva po dejanskih odhodkih, spremljanje finančnih rezultatov gospodarjenja po metodologiji FADN ni potrebno. V. Omejitev sredstev Skladno s 100. členom Uredbe PRP veljajo naslednje omejitve sredstev: (1) Upravičenci lahko pridobijo sredstva za iste naložbe na podlagi posamezne vloge samo iz enega ukrepa po tej uredbi. (2) Sredstva se ne odobrijo upravičencu, ki je za iste upravičene stroške, kot jih navaja v vlogi za pridobitev sredstev po tej uredbi, že prejel sredstva Evropske unije ali javna sredstva Republike Slovenije. (3) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka, lahko za namen naložb v kmetijsko mehanizacijo upravičenci pridobijo javna sredstva Republike Slovenije, vendar skupna podpora ne sme presegati najvišje stopnje pomoči iz Priloge 1 k Uredbi Sveta (ES) št. 1698/2005, in sicer: – 70% odstotkov priznane vrednosti naložbe za nakup posebne kmetijske mehanizacije namenjene za manjšo porabo dušika ter za minimalno obdelavo tal, katerih kmetijska gospodarstva ležijo na OMD območjih, območjih Nature 2000 in vodovarstvenih območjih, – 60% odstotkov priznane vrednosti naložbe za kmetijska gospodarstva, ki ležijo na OMD območjih, območjih Nature 2000 in vodovarstvenih območjih, – 50% odstotkov priznane vrednosti naložbe za kmetijska gospodarstva, ki ne ležijo na OMD območjih, območjih Nature 2000 in vodovarstvenih območjih. (4) Sredstva se ne dodelijo za naložbe zunaj območja Republike Slovenije. VI. Upravičeni stroški (1) Skladno s prvim odstavkom 21. člena Uredbe PRP, so za naložbe iz poglavja III. Predmet podpore javnega razpisa, upravičeni naslednji stroški: Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! (2) Seznam stroškov: Podrobnejši seznam upravičenih stroškov se objavi v okviru razpisne dokumentacije k temu javnemu razpisu. (3) Splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložb: 1. Kolikor vlagatelj uveljavlja za sofinanciranje tudi splošne stroške, v okviru dovoljenih vrednosti upravičenih stroškov naložbe, mora vlogi priložiti kopije računov in dokazil o plačilu računov. 2. Ne glede na določilo iz prejšnje točke, se priznajo stroški nadzora nad izvedbo gradbenih in obrtniških del, nastali po vložitvi vloge do dokončanja naložbe. 3. Splošni stroški se lahko odobrijo le kolikor vlagatelj predloži zahtevana dokazila in le v delu priznanih vrednosti. (4) Skladno z drugim odstavkom 21. člena Uredbe PRP, vlagatelj pred datumom začetka upravičenosti stroškov ne sme začeti z deli, niti prevzeti nobenih obveznosti na račun morebitnih dodeljenih sredstev, razen v primeru nakupa sadik večletnih rastlin, ki jih je lahko vlagatelj naročil pred objavo javnega razpisa. Ne glede na to, pa se je v primeru prispevka v naravi v obliki zagotavljanja lastnega lesa vlagatelja, posek lesa lahko izvršil pred datumom objave javnega razpisa. (5) Skladno s četrtim odstavkom 21. člena Uredbe PRP, se kot ena naložba štejejo vsi istovrstni upravičeni stroški, ki se nanašajo na isto naložbo s seznama naložb iz drugega odstavka 20. člena Uredbe PRP. Ne glede na to, pa se iz vidika datuma upravičenosti pri nakupu kmetijske mehanizacije in strojne opreme, vsak posamezen stroj obravnava kot posamezna naložba. To pomeni, da noben stroj ne sme biti nabavljen pred izdajo odločbe o pravici do sredstev. (6) Skladno s petim odstavkom 21. člena Uredbe PRP, so do nakupa nepremičnin, razen nakupa kmetijskih zemljišč, upravičeni le mladi prevzemniki, ki so nakup nepremičnine opredelili v poslovnem načrtu v vlogi za pridobitev pomoči iz ukrepa Pomoč mladim prevzemnikom kmetij po nacionalni shemi državnih pomoči, na podlagi Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 94/07 in 45/08 – ZKme-1) ter Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 73/08 in 17/09) ali na podlagi Uredbe PRP. Nakup nepremičnin se šteje kot upravičen strošek samo, če nakupna cena nepremičnine ne presega njene ocenjene vrednosti. (7) Skladno s šestim odstavkom 21. člena Uredbe PRP, se kot začetek izvedbe naložbe šteje prevzem katerekoli obveznosti upravičenca na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del). (8) Pri izvedbi naložbe se kot upravičen strošek prizna tudi prispevek v naravi upravičenca skladno s 54. členom Uredbe 1974/2006/ES: 1. Za ukrepe, ki vključujejo naložbe, se lahko prispevki javnih ali zasebnih upravičencev v naravi (nudenje blaga ali storitev, za katere ni prejeto plačilo, ki bi bilo podprto z računi ali enakovrednimi dokumenti) štejejo za upravičene izdatke, če so izpolnjeni določeni pogoji: – prispevki vključujejo zagotavljanje opreme ali surovin (les) ali neplačanega prostovoljnega dela, – vrednost prispevkov je mogoče neodvisno oceniti in preveriti. 2. Javni izdatki, ki jih sofinancira EKSRP in ki prispevajo k aktivnosti, ki vključuje prispevke v naravi, ob zaključku aktivnosti ne smejo preseči skupnih upravičenih izdatkov (brez prispevkov v naravi). To pomeni, da stroški, dokazljivi z računi ne smejo biti nižji od stroškov, ki jih vlagatelj uveljavlja kot prispevek v naravi. 3. Vlagatelju se kot upravičen strošek prizna lastni les kot prispevek v naravi, če ima za posekani les pridobljeno odločbo Zavoda za gozdove Slovenije o odobritvi poseka izbranih dreves, in sicer v višini do 200 EUR/m3 žaganega lesa. 4. V primeru lastnega (neplačanega oziroma prostovoljnega) dela, se vrednost tega dela opredeli ob upoštevanju porabljenega časa ter običajne urne ali dnevne postavke za opravljeno delo, po naslednjem normativu: 5 EUR/uro bruto za ročno delo ter 20 EUR/uro bruto za strojno delo. Ne glede na to, pa se na 1 PDM ne prizna več kot 14.000 EUR bruto vrednosti za opravljeno lastno (ročno in strojno) delo v obdobju 12 mesecev. 5. Ne glede na določila predhodne točke, pa prispevek v naravi v obliki lastnega dela in lesa ne sme presegati naslednjih vrednosti: – do vključno 30% upravičenih stroškov pri naložbah v novogradnjo ali rekonstrukcijo objektov oziroma v primeru investicijsko vzdrževalnih del na teh objektih, – do vključno 20% upravičenih stroškov pri naložbah v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor za rejo gojene divjadi, – do vključno 20% upravičenih stroškov pri naložbah v prvo postavitev oziroma prestrukturiranje trajnih nasadov ter nasadov trajnih rastlin na njivskih površinah, – do vključno 30% upravičenih stroškov pri lastni izdelavi čebeljih panjev oziroma plemenilnikov. 6. Strošek opravljenega dela se prizna kot neplačano prostovoljno delo nosilca kmetije in drugih članov kmetije, če nosilec kmetijskega gospodarstva ob zahtevku za izplačilo priloži izjavo, da so bila dela izvedena v skladu s predloženim predračunom ter če je bil za opravljeno delo izveden neodvisni nadzor. Poleg tega obseg prispevka v naravi nosilca kmetije ali drugih članov kmetije ne sme presegati obsega dela, izraženega v ekvivalentu PDM, ki ga je zanje vlagatelj opredelil v vlogi oziroma v poslovnem načrtu. 7. Celotni prispevek v naravi se prizna do tiste višine celotne priznane investicijske vrednosti, kakor jo bodo opredelili tehnični normativi za posamezno vrsto naložbe, ki se nahajajo v dokumentaciji k temu javnemu razpisu, v okviru seznama opravičljivih stroškov. (9) Poleg neupravičenih stroškov iz 3. točke 71. člena Uredbe 1698/2005/ES se podpora ne dodeli za: – plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu, – nakup rabljene opreme in rabljene kmetijske mehanizacije, – naložbe/aktivnosti zunaj območja Republike Slovenije, – naložbe v gradnjo začasnih objektov skladno s predpisi o graditvi objektov, – naložbe v sanacijo plazov, – stroške tekočega poslovanja (stroški vzdrževanja in najema itd.), – bančne stroške, – stroške promocije, – naložbe v stroje, opremo in prostore za rabo, ki ni namenjena za proizvodnjo povezano naložbo, – stroške garancij, – nakupi pravic kmetijske proizvodnje, – naložbe na ravni trgovine izven podprtih dejavnosti, – naložbe, ki se financirajo iz sredstev operativnih skladov v okviru potrjenih programov organizacij pridelovalcev, kot jih določajo predpisi o tržnih ureditvah, – naložbe, ki spadajo med ukrepe za podporo raziskovalnim projektom, ukrepe za promocijo kmetijskih proizvodov ali ukrepe za preprečevanje bolezni živali, – preproste nadomestne naložbe. (10) Kot preproste nadomestne naložbe se štejejo naložbe, ki preprosto nadomestijo obstoječo zgradbo ali njeno pripadajočo opremo z novo, posodobljeno zgradbo ali njeno pripadajočo opremo, brez povečanja proizvodne zmogljivosti za najmanj 25% ali brez temeljnega spreminjanja vključene narave proizvodnje ali tehnologije. Kaj se šteje za temeljno spreminjanje vključene narave proizvodnje ali tehnologije v objektih je določeno v točki »2. b) Naložbe v novogradnjo, rekonstrukcijo in investicijsko vzdrževanje gospodarskih poslopij in drugih zgradb ter objektov za kmetijske namene in nakup pripadajoče opreme« iz podpoglavja IV/1. javnega razpisa. Za nadomestno naložbo se ne štejejo naložbe v rekonstrukcijo in investicijsko vzdrževanje gospodarskih poslopij, ter nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme. (11) DDV ni upravičen strošek. VII. Merila za ocenjevanje vlog (1) Skladno s 24. členom Uredbe PRP so do sofinanciranja upravičeni izbrani projekti, katerih vloge so popolne, vsebinsko ustrezne in izpolnjujejo pogoje. (2) Skladno z drugim odstavkom 99. členom Uredbe PRP velja, da če je lokacija naložbe na območju občin Pomurske regije za izvajanje 10. člena Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 (Uradni list RS, št. 87/09), dodatnih 10 odstotnih točk pridobijo vloge, če je predmet podpore: – nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajočo opremo, – prva postavitev oziroma prestrukturiranje sadovnjakov, – nakup in postavitev mrež proti toči, – namakalna infrastruktura na kmetijskem gospodarstvu, kamor spada tudi namakalna oprema, ki je lahko samostojna naložba, in v gradnjo pripadajočih vodnih virov, – naložba v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije za potrebe kmetijskega gospodarstva. (3) Vloge, ki so popolne, vsebinsko ustrezne in izpolnjujejo vse pogoje, bodo ocenjene na podlagi naslednjih meril: Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! (4) Ocenjuje se stanje ob predložitvi vloge. Ocenitve znotraj posameznih meril se ne seštevajo, razen pri merilu št. VI.2 Novi izzivi. Ocenjevanje vlog bo temeljilo na podlagi predložene dokumentacije, predvsem: prijavnega obrazca, projektne dokumentacije oziroma dokumentacije o projektu in ustreznih dokazil. (5) Vloge bodo ocenjene na podlagi meril za pridobitev spodnje, vstopne meje točk, ki za ta javni razpis znaša 32 točk, od tega vsaj 20 točk iz naslova ekonomskih meril. V primeru, da za posamezno merilo vlagatelj ne priloži vseh podatkov oziroma so podatki nepravilni, se vloga v tem delu oceni z 0 točk. Med vlogami, ki presežejo vstopno mejo točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk. (6). Sredstva se dodeljujejo do porabe sredstev na podlagi ponderiranja popolnih vlog, ki izpolnjujejo predpisana merila. VIII. Finančne določbe 1. Splošni finančni pogoji (1) Skladno s četrtim odstavkom 97. člena Uredbe PRP, se sredstva dodelijo v obliki nepovratnih sredstev. (2) Stopnja intenzivnosti podpore: 1. Skladno s prvim odstavkom 25. člena Uredbe PRP, znaša najvišja stopnja pomoči od 50 do vključno 60 odstotkov priznane vrednosti naložbe, in sicer: – do vključno 60 odstotkov priznane vrednosti naložbe za naložbe kmetijskih gospodarstev, ki so na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo, območjih Natura 2000 in vodovarstvenih območjih (v nadaljnjem besedilu: posebna območja), – do vključno 50 odstotkov priznane vrednosti naložbe za naložbe kmetijskih gospodarstev na ostalih območjih. 2. Če je skladno z drugim odstavkom 25. člena Uredbe PRP, naložba namenjena prednostnim nalogam iz 16.a člena Uredbe 1698/2005/ES, znaša najvišja stopnja pomoči od 60 do vključno 70 odstotkov priznane vrednosti naložbe, in sicer: – do vključno 70 odstotkov priznane vrednosti naložbe za naložbe kmetijskih gospodarstev, ki so na posebnih območjih, – do vključno 60 odstotkov priznane vrednosti naložbe za naložbe kmetijskih gospodarstev na ostalih območjih. 3. Pri nakupu kmetijske mehanizacije, skladno s tretjim odstavkom 25. člena Uredbe PRP, znaša delež podpore od 30 do vključno 40 odstotkov priznane vrednosti naložbe, in sicer: – do vključno 40 odstotkov priznane vrednosti nakupa kmetijske mehanizacije za gorsko višinska kmetijska gospodarstva, ki se vodijo v seznamu MKGP, – do vključno 30 odstotkov priznane vrednosti nakupa kmetijske mehanizacije za ostala kmetijska gospodarstva. 4. Pri nakupu kmetijske mehanizacije, namenjene bolj učinkoviti rabi dušika, ter za minimalno obdelavo tal, skladno s četrtim odstavkom 25. člena Uredbe PRP znaša delež podpore od 40 odstotkov do vključno 50 odstotkov priznane vrednosti naložbe, in sicer: – do vključno 50 odstotkov priznane vrednosti nakupa posebne kmetijske mehanizacije namenjene bolj učinkoviti rabi dušika ter za minimalno obdelavo tal za gorsko višinska kmetijska gospodarstva, ki se vodijo v seznamu MKGP, – do vključno 40 odstotkov priznane vrednosti nakupa kmetijske mehanizacije namenjene bolj učinkoviti rabi dušika ter za minimalno obdelavo tal za ostala kmetijska gospodarstva. (3) Skladno s petim odstavkom 25. člena Uredbe PRP, je najmanjši znesek dodeljene podpore 3.500 eurov na vlogo. Najvišji znesek dodeljene podpore je do 1.500.000 eurov na vlogo. Kmetijsko gospodarstvo lahko v celotnem programskem obdobju 2007–2013 iz naslova tega poglavja pridobi največ do 3.000.000 eurov podpore. 2. Specifični finančni pogoji Skladno s šestim odstavkom 25. člena Uredbe PRP, se pri izračunu deležev in zneskov odobrenih sredstev upošteva najvišja priznana vrednost na enoto upravičenega stroška za posamezno vrsto naložbe, ki je opredeljena v Seznamu upravičenih stroškov, kot Priloga št. 1 k razpisni dokumentaciji. 3. Podrobnejši finančni pogoji (1) Pri izvedbi naložb v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor za rejo gojene divjadi, prvo postavitev oziroma prestrukturiranje sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč, nakup in postavitev mrež proti toči, postavitev namakalne opreme ter pri naložbah v gradnjo objektov po predpisih o graditvi objektov, za katere vlagatelj uveljavlja prispevek v naravi, mora biti popis izvedenih del za navedene naložbe potrjen tudi s strani kmetijskega svetovalca specialista, ki je pri KGZS zaposlen na področju strokovnega svetovanja za posamezna področja kmetijske pridelave na katero se naložba nanaša oziroma gradbenega projektanta. (2) V primerih, ko za posamezne vrste naložb, ki so navedene v seznamu opravičljivih stroškov in za katere niso opredeljene najvišje priznane vrednosti na enoto, mora vlagatelj pridobiti vsaj tri primerljive ponudbe različnih proizvajalcev oziroma izvajalcev del, ki jih mora priložiti zahtevku za izplačilo. (3) Kadar gre za nakup opreme v objektih, kmetijske mehanizacije in druge strojne opreme, mora biti nabavljena oprema nova. Šteje se, da je navedena oprema nova, če je vlagatelj njen prvi zakoniti lastnik, kar mora biti razvidno iz ustreznih listin (garancijski list, servisna knjiga ipd.), ki sodijo k tej opremi in jih mora vlagatelj priložiti zahtevku za izplačilo. IX. Razpisna dokumentacija in informacije (1) Vloga se vlaga pisno na obrazcu, ki je del razpisne dokumentacije, dostopne na spletnih straneh ARSKTRP in MKGP. Razpisna dokumentacija vsebuje: a) Povabilo k oddaji vloge b) Navodilo vlagateljem za izdelavo vloge c) Merila in točkovalnik za ocenjevanje vlog d) Prijavni obrazec z dokazili Priloga št. 1.: Seznam upravičenih stroškov Priloga št. 2: Navodila za izdelavo poslovnega načrta (velja samo za zahtevne naložbe). Ostale priloge: Navodila za izpolnjevanje e-prijavnega obrazca (vključno z razlago temeljnih pojmov), Priročnik za obveščanje, seznam minimalnih standardov Skupnosti za posamezno vrsto navedenih naložb iz poglavja III. tega javnega razpisa, Seznam kmetijskih proizvodov, Izjava o skladnosti hleva s standardom za dobro počutje živali in standardom za nitrate. (2) Vlagatelj lahko pridobi informacije o javnem razpisu na informacijskih točkah, ki so navedene v razpisni dokumentaciji. X. Rok in način prijave (1) Skladno z drugim odstavkom 95. člena Uredbe PRP je potrebno vlogo na javni razpis poslati priporočeno po pošti ali oddati v vložišču ARSKTRP, v času uradnih ur, na naslov: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana, in sicer od naslednjega dneva po objavi v Uradnem listu RS pa do vključno 15. 6. 2011, do 24. ure. (2) Vloga se vlaga pisno na obrazcu, ki je del razpisne dokumentacije, dostopne na spletnih straneh ARSKTRP in MKGP. Sestavni deli vloge morajo biti speti ali vloženi v mapo po vrstnem redu. Na ovojnici vloge morajo biti razvidni datum in čas (ura, minuta) oddaje vloge, ki ju označi pošta oziroma vložišče ARSKTRP, naslov vlagatelja ter oznaka javnega razpisa, na katerega se prijavlja, kot to določa tretji odstavek 95. člena Uredbe PRP: »Ne odpiraj – Vloga na 1. javni razpis za ukrep Posodabljanje kmetijskih gospodarstev-ukrep 121 za leto 2011, za naložbe mladih prevzemnikov kmetij« Enostavne naložbe/zahtevne naložbe (obkroži) Na ovojnico napišite KMG-MID številko vašega kmetijskega gospodarstva ter ime, priimek in naslov nosilca kmetijskega gospodarstva. Prepozno vložene vloge se s sklepom zavržejo. (3) Skladno z 98. členom Uredbe PRP se lahko prijavni obrazec izpolni tudi v elektronski sistem ARSKTRP in natisne z izpisom identifikacijske kode. V tem primeru se prijavni obrazec, ki je izpolnjen in oddan v elektronski sistem, ne šteje za vlogo. Za popolno vlogo se šteje natisnjen prijavni obrazec z izpisom identifikacijske kode skupaj s pravilno izpolnjenimi sestavnimi deli vloge, v skladu s prvim in tretjim odstavkom 92. in 95. člena Uredbe PRP. Podrobnejša navodila o izpolnjevanju prijavnega obrazca v elektronski sistem bodo najkasneje do objave javnega razpisa v Uradnem listu RS, objavljena na spletnih straneh ARSKTRP in MKGP. XI. Obravnava in postopek odobritve ter nadzor nad izvajanjem XI/1: Postopek od obravnave do odobritve vloge (1) Postopek za odpiranje in obravnavanje vlog ter zahteva za odpravo pomanjkljivosti v zaprtih javnih razpisih je določen v XXIV. poglavju Uredbe PRP. (2) V primeru, da imata na zadnjem mestu seznama ocenjenih vlog dve ali več vlog isto število prejetih točk, se vloge odobrijo po vrstnem redu prejetja popolnih vlog, glede na datum in čas (ura, minuta), označen na ovojnici vloge s strani pošte oziroma vložišča ARSKTRP, oddaje popolne vloge. Če imata kljub temu na zadnjem mestu seznama ocenjenih vlog dve ali več vlog isto število prejetih točk in so bile vloge vložene istočasno, se vloge odobrijo po rangiranju naslednjih prioritet točkovanja: 1. Ekonomski vidik naložbe 2. Vrsta naložbe 3. Regionalni vidik naložbe 4. Družbeno socialni vidik naložbe 5. Tehnološki vidik naložbe 6. Naravovarstveni vidik naložbe. (3) Skladno s prvim in drugim odstavkom 97. člena Uredbe PRP se sredstva upravičencu odobrijo z odločbo o pravici do sredstev, ki jo izda predstojnik ARSKTRP. Zoper odločbo ARSKTRP je dopustna pritožba v 15 dneh od dneva njene vročitve. Pritožba se vloži pisno na način iz prvega odstavka 92. člena te uredbe, kot je določen za vložitev vloge, na naslov: »Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana«. XI/2: Nadzor nad izvajanjem ter postopki v primeru nepravilnosti (sankcije in vrnitev sredstev) (1) ARKSTRP izvaja administrativne kontrole (vključno z obiski investicijskega območja) in kontrole na kraju samem, s katerimi ugotavlja izpolnjevanje pogojev in obveznosti. Kontrole lahko izvaja tudi Organ upravljanja, ki deluje v okviru MKGP. (2) Sredstva ARSKTRP izplača šele po vseh opravljenih kontrolah, ki so predvidene z Uredbo Komisije 65/2011/ES. S kontrolami se preveri znesek, ki se izplača upravičencu na podlagi zahtevka. Znižanja in morebitne sankcije se uporabijo skladno s 30. členom Uredbe 65/2011/ES. (3) V primeru ugotovljenih nepravilnosti se sprožijo sankcije in zahteva vračilo sredstev na način, kot je opredeljeno s 57. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08) in 102. členom Uredbe PRP. Skladno s 54. členom Zakona o kmetijstvu stranka lahko po izdaji odločbe o pravici do sredstev in pred potekom rokov iz odločbe o pravici do sredstev zaprosi za spremembo obveznosti iz te odločbe, vendar pa mora za vsako finančno, vsebinsko oziroma časovno spremembo predhodno pridobiti soglasje s strani ARSKTRP. XI/3: Določena ključna opozorila vlagateljem, povzeta po 102. členu Uredbe PRP: (1) Če prejemnik sredstev ne izpolni obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev ter v primeru določil iz drugega, četrtega in petega odstavka, ni upravičen do kandidiranja za sredstva iz ukrepov politike razvoja podeželja (razen za kmetijsko okoljske ukrepe in ukrepe izravnalnih plačil za območja z omejenimi dejavniki) naslednjih pet let od dneva ugotovitve kršitve obveznosti. (2) Če prejemnik sredstev ne izpolni obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev v roku in v njem ne vloži zahtevka za izplačilo sredstev, ARSKTRP v roku 60 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti izda odločbo, s katero zahteva vračilo že izplačanih sredstev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev. (3) Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja: – če stranka zaradi višje sile ali izrednih okoliščin po predpisih skupnosti o razvoju podeželja zamudi obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev glede rokov in predloži ustrezne dokaze v desetih delovnih dneh od dneva, ko je to zmožen storiti. ARSKTRP v tem primeru lahko podaljša rok, če bi bile s to spremembo obveznosti izpolnjene vse zahteve iz predpisov in javnega razpisa ter dosežen namen, za katerega je bila dodeljena pravica do sredstev, ob smiselni uporabi prvega odstavka 54. člena ZKme-1; – če upravičenec v skladu s prvim odstavkom 54. člena ZKme-1 po izdaji odločbe o pravici do sredstev in pred potekom rokov za vložitev zahtevka za izplačilo sredstev na ARSKTRP posreduje utemeljeno prošnjo za podaljšanje rokov, določenih v odločbi o pravici do sredstev, in ARSKTRP z odločbo ugotovi, da bodo ne glede na spremembo rokov izpolnjene vse zahteve iz predpisov in javnega razpisa ter dosežen namen, za katerega je bila dodeljena pravica do sredstev. Kot utemeljen razlog za podaljšanje roka za ta javni razpis, na katere upravičenec ni mogel dejavno vplivati, se štejejo naslednji razlogi: neugodne vremenske razmere, zamude pri dobavi kmetijske mehanizacije in strojne ter transportne opreme, nepredvidena gradbena dela, ki bistveno vplivajo na predvideni potek naložbe, smrt ali dolgotrajna delovna nezmožnost člana kmetije, ki predstavlja vsaj 0,5 PDM. (4) Kadar prejemnik sredstev uporablja predmet podpore v nasprotju z namenom, za katerega so mu bila dodeljena, ali ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe PRP in odločbe o dodelitvi sredstev, ARSKTRP v roku 90 dni od dneva, ko je izvedela za to, izda odločbo, s katero zahteva vračilo izplačanih sredstev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev. (5) Kadar je prejemnik sredstev dobil izplačana sredstva ali jih je poskušal pridobiti na podlagi lažnih podatkov ali lažnih izjav v zahtevkih za izplačilo, ARSKTRP v roku 90 dni od dneva, ko je izvedela za to, izda odločbo, s katero zahteva vračilo izplačanih sredstev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev. (6) Ne glede na prvi odstavek tega podpoglavja prejemniku sredstev ni treba vrniti vseh že pridobljenih sredstev v primerih višje sile ali izrednih okoliščin, določenih v 47. členu Uredbe 1974/2006/ES. (7) Po določilih 47. člena Uredbe 1974/2006/ES se priznavajo še zlasti naslednji primeri višje sile ali izrednih okoliščin: (a) dolgotrajna nezmožnost prejemnika sredstev za delo (velja za fizične osebe); (b) razlastitev velikega dela kmetijskega gospodarstva, če tega ni bilo mogoče pričakovati na dan sprejetja obveznosti; (c) huda naravna nesreča, ki resno prizadene kmetijsko zemljišče gospodarstva; (d) uničenje hlevov na kmetijskem gospodarstvu zaradi nesreče; (e) kužna živalska bolezen, ki prizadene vso kmetovo živino ali njen del; (f) smrt prejemnika sredstev (velja za fizične osebe). (8) O višji sili ali izrednih okoliščinah mora upravičenec ali njegova pooblaščena oseba pisno obvestiti ARSKTRP in predložiti ustrezna dokazila v 10 delovnih dneh od dneva, ko je upravičenec oziroma njegova pooblaščena oseba to zmožna storiti. (9) Če se v obdobju, za katerega je bila prevzeta obveznost kot pogoj za odobritev pomoči, na drugo osebo prenese celotno kmetijsko gospodarstvo upravičenca ali le njegov del, ta druga oseba lahko prevzame obveznost za preostanek obdobja. Če oseba obveznosti ne prevzame, upravičenec povrne izplačano pomoč.