Uradni list

Številka 96
Uradni list RS, št. 96/2011 z dne 28. 11. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 96/2011 z dne 28. 11. 2011

Kazalo

4142. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Ločica III – 2. faza, stran 12814.

Na podlagi 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B in 108/09) ter 16. člena Statuta Občine Polzela (Uradni list RS, št. 90/07) je Občinski svet Občine Polzela na 20. redni seji dne 20. oktobra 2011 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Ločica III – 2. faza
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
(1) S tem odlokom se skladno z Občinskim prostorskim načrtom Občine Polzela, sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Ločica III – 2. faza (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt). Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Ločica III – 1. faza je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 56/09.
(2) Podrobni načrt je izdelal Razvojni center Planiranje d.o.o. Celje, pod številko projekta 416/08-10.
2. člen
(vsebina odloka)
(1) Ta odlok določa območje podrobnega načrta, prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom, območje in umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu podrobnega načrta, ki je skupaj z obvezno prilogo na vpogled na Občini Polzela in Upravni enoti Žalec.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(predmet podrobnega načrta)
(1) Območje podrobnega načrta se nahaja v Občini Polzela, v naselju Ločica ob Savinji in se navezuje na obstoječo pozidavo.
(2) V Občinskem prostorskem načrtu Občine Polzela je obravnavano območje opredeljeno kot območje stavbnih zemljišč.
(3) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom, so:
– podaljšanje južne servisne ceste iz 1. faze v osi proti jugovzhodu,
– ureditev obračališča,
– ureditev parcelacije in umestitev prostostoječih enostanovanjskih objektov.
III. OBMOČJE PODROBNEGA NAČRTA
4. člen
(območje podrobnega načrta)
(1) Območje podrobnega načrta obsega parcelo št. 329/29 k.o. Orla vas ter parceli št. 326/48 in 326/49 k.o. Polzela. Površina območja je 0.74 ha.
(2) Za izvedbo navezav podrobnega načrta na obstoječo in predvideno gospodarsko infrastrukturo bodo potrebni tudi posegi na zemljišča zunaj podrobnega načrta, kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije gospodarske javne infrastrukture, na podlagi strokovno preverjenih rešitev, to izkaže za potrebno.
(3) Na območju podrobnega načrta ni predvidenih odstranitev objektov.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(A) Opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji
5. člen
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Območje je obdano z obstoječo stanovanjsko pozidavo. Predvidi se gradnja objektov za stanovanjsko dejavnost – enostanovanjska gradnja. Območje se preko predvidenih priključkov in internih cest navezuje na zahodno ležečo lokalno cesto.
(2) Območje se navezuje na sosednja območja preko internih cest po obstoječih obodnih cestah, peš komunikacijah.
(B) Namembnost območij, vrste gradenj in opredelitev dejavnosti
6. člen
(namembnost območja)
S podrobnim načrtom so načrtovane prostorske ureditve za območje enostanovanjske gradnje.
7. člen
(vrste gradenj)
(1) Na območju podrobnega načrta so dopustni posegi:
– gradnja novih objektov (dozidava, nadzidava in rekonstrukcija),
– redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela,
– gradnja gospodarske infrastrukture,
– urejanje utrjenih zunanjih površin,
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov.
(2) Pogoji za urejanje okolice enostanovanjskih objektov so:
– parcelo je možno ograditi z živo mejo, žično ali leseno ograjo do višine 1,5 m v oddaljenosti minimalno 0,5 m od cestnega telesa, polne zidane ograje v celotni dolžini parcelne meje niso dovoljene,
– ob objektu je dovoljeno izvesti nezahtevne objekte za lastne potrebe in enostavne objekte za lastne potrebe (vrtne ute, pergole, nadstreški in bazeni).
(C) Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev
8. člen
Razmestitev objektov je določena z:
– parcelacijo in
– gradbenimi mejami.
9. člen
(pogoji in usmeritve glede lege, velikosti in oblikovanja objektov)
(1) Za objekt 7 se tip pozidave poenoti na sodobno oblikovan objekt, zasnovan kot enostavni kubus, orientiran prečno na severno interno cesto. Objekt naj bo zasnovan enotno, sodobno z ravno ali enokapno streho z minimalnim naklonom in pomožnim objektom.
(2) Za objekte 8–12 se tip pozidave poenoti na sodobno oblikovane objekte, zasnovane kot podolgovati kubusi, orientirani prečno in vzdolžno na predvideno interno cesto. Objekti naj bodo zasnovani enotno, sodobno z dvokapno streho, v naklonu od 35° do 40°. Kritina naj bo opečna ali njej podobna kritina po barvi in teksturi.
(3) Gabariti objektov:
– objekt z oznako 7: tlorisni gabarit 9,00 m x 18,00 m, etažnost P+1, garaža 7,00 m x 8,00 m ali 9,20 x 6,20 m,
– objekti z oznako 8–12: tlorisni gabarit 10 m x 15 m, etažnost P+IP.
(4) Kota pritličja objektov bo cca +20 cm nad koto interne ceste.
(5) Fasade naj bodo oblikovane in konstrukcijsko zasnovane sodobno z uporabo enostavnih pravokotnih rastrov. Postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bo enostavno. Dovolijo se izjeme pri oblikovanju vhodov in nadstreškov. Pomožni objekti naj bodo usklajeni s podobo objekta. Materiali: omet, beton, steklo, les in drugi sodobni materiali. Predvidi se poenotena uporaba materialov fasad v barvni lestvici svetlih toplih zemeljskih barv. Črne in temne barve objektov niso dopustne.
10. člen
(zunanja ureditev)
Površine med objekti in cesto so namenjene dostopom, dovozom do objektov ter zunanjim parkirnim in manipulativnim površinam. Okolice objektov naj bodo zatravljene, zasajene z okrasnimi grmovnicami in nizkim drevjem. Sajenje sadnega drevja, ki potrebuje zaščitno škropljenje, ni dovoljeno. Parcelo je možno ograditi z živo mejo ali leseno ograjo do višine 1,5 m.
11. člen
(ekološki otoki)
Ekološki otok se predvidi v centralnem delu območja. Lahko je ograjen in s strešino, ograja oziroma zid je potrebno ozeleniti s popenjavkami. Površine ob ekološkem otoku, ki mejijo na zelene površine, je potrebno gosto obsaditi in ozeleniti.
12. člen
(zelene površine)
(1) Zelene površine so sestavni del ureditve območja. Trase komunalne infrastrukture je v večji meri potrebno voditi izven območja zelenic, pod pešpotmi in dovozi. Projekt zunanje ureditve je sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2) Na stiku z gozdnimi površinami pri ureditvi ceste se zasadi gozdni rob, pri čemer se upošteva obstoječo drevesno in grmovno vegetacijo.
V. POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
13. člen
(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro)
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture na območju podrobnega načrta so:
– vsi objekti znotraj območja podrobnega načrta morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje in sicer kanalizacijsko, vodovodno, plinsko in elektroenergetsko omrežje,
– praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po prometnih in intervencijskih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav,
– v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljalec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost,
– pred predvideno gradnjo je potrebno zakoličiti obstoječo komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo na kraju samem,
– trase komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur,
– dopustne so spremembe tras posameznih infrastrukturnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše in racionalnejše izrabe prostora,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega infrastrukturnega voda po izdelavi idejnih rešitev za to območje,
– obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov,
– dopušča se uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
14. člen
(cestno omrežje)
(1) Območje podrobnega načrta se nahaja v naselju Ločica pri Polzeli. Priključevanje območja se uredi z interno navezovalno cesto, ki se na zahodni strani priključita na obstoječo lokalno cesto.
(2) Južna interna cesta: nova cesta se predvidi po vzhodnem delu podrobnega načrta in poteka v smeri severozahod –jugovzhod.
Karakteristični normalni profil ceste je:
bankina                           1 x 0,50 m
vozišče                           1 x 4,00 m
bankina                           1 x 0,50 m
--------------------------------------------
skupaj                               5,00 m.
(3) Prečni sklon ceste bo strešni, 2,5%. Južna interna cesta bo obrobničena s pogreznjenimi robniki 8/20 cm, odvodnjavanje odvečne padavinske vode s ceste pa bo prav tako preko bankin in zelenic v podtalje.
(4) Pred asfaltiranjem ceste je potrebno izvesti vse komunalne, energetske in telekomunikacijske vode ter hišne priključke, ki predvidoma potekajo pod asfaltnimi površinami.
15. člen
(parkirne površine)
Za vsak objekt je potrebno zagotoviti minimalno dve parkirni mesti (2PM) na lastni parceli.
16. člen
(kolesarski in peš promet)
Ob internih navezovalnih cestah ni predvidenih posebnih površin za kolesarski in peš promet.
17. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na vodovodno omrežje)
(1) Za zagotavljanje zadostne količine pitne in požarne vode se območje podrobnega načrta priključi na obstoječ vodovod NL dn 125 (veja 1) in PE fi 90 mm (veja 6), ki potekata na zahodni strani območja.
(2) Na območju se zgradi za predvidene objekte sekundarno vodovodno omrežje, ki bo tvorilo zaključeno krožno zanko. Nov vodovod se izvede po internih navezovalnih cestah iz NL, dn 80 mm. Hišni priključki se izvedejo z navrtnim oklepom ter cestnim zapornim ventilom. Priključki morajo biti profila 25 mm, cevi polietilen 10 barov. Vodomer se vgradi v tipski toplotno izoliran vodomerni jašek izven stanovanjskega objekta. Za novo sekundarno vodovodno omrežje se izdela projektna dokumentacija.
(3) Na projektirano vodovodno omrežje se namestijo nadzemni hidranti za zagotovitev požarne varnosti.
(4) Pod utrjenimi površinami je obvezna uporaba materialov iz nodularne litine.
18. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na kanalizacijsko omrežje)
(1) Za odvodnjavanje odpadnih vod iz območja podrobnega načrta je že zgrajena javna kanalizacija, ki se zaključi s čistilno napravo. Priključitev sekundarnega kanalizacijskega omrežja za novo in obstoječo poselitev je možna preko obstoječih revizijskih jaškov. Za sekundarno kanalizacijsko omrežje se izdela projektna dokumentacija.
(2) Komunalne odpadne vode: vsi objekti na območju podrobnega načrta se priključijo na javni kanal št. 103076 preko obstoječih revizijskih jaškov, oziroma novih s kronsko navrtavo. Interni hišni priključek se izvede iz plastičnih cevi premera minimalno 160 mm in minimalnim padcem 1%.
(3) V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvodnjavanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 in 45/07) in Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 74/07).
(4) Padavinske odpadne vode: neonesnažene padavinske vode iz streh, manipulativnih površin in parkirišč se bodo odvajale preko peskolovov in požiralnikov v ponikovalnice. Onesnažene padavinske vode iz manipulativnih površin in parkirišč pa se odvajajo v podtalje preko lovilcev olj.
(5) Odvodnjavanje padavinskih vod za posamezne objekte se predvidi v skladu z Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 100/02 – ZGP-1, 2/04, 41/04 – ZVO-1), in sicer z zadrževanjem in ponikanjem.
(6) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se mora upoštevati vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki o oskrbi z vodo in kanalizacijo ter o odvajanju komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
19. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na električno omrežje)
(1) Energija za napajanje objektov v območju podrobnega načrta je na voljo v predvideni prostostoječi razdelilni omarici PS RO, locirani ob južni interni napajalni cesti in se napaja iz TP Ločica II.
(2) Trase v podrobnem načrtu služijo kot osnova za izdelavo projektne dokumentacije IZ, PGD, PZI transformatorske postaje s priključnimi SN in NN vodi, skladno s pogoji upravljavca.
(3) Priključki elektrovodi za posamezne objekte bodo položeni do priključnih merilnih omaric, lociranih pri vhodu na parcelo.
20. člen
(javna razsvetljava)
(1) Javno razsvetljavo je potrebno urediti na celotni trasi interne navezovalne ceste.
(2) Pri tem mora biti zagotovljena izbira svetil, ki bodo preprečevala svetlobno onesnaženje okolja, skladno z določili uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07).
21. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na komunikacijsko omrežje)
(1) Na območju podrobnega načrta ni obstoječega TK in CATV omrežja.
(2) Ob internih navezovalnih cestah je vrisan koridor za TK in CATV omrežje.
(3) Priključevanje objektov se podrobneje obdela v PGD, PZI dokumentaciji.
22. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na plinovodno omrežje)
(1) Na območju podrobnega načrta poteka nizkotlačno (0,20 mbar) in srednjetlačno plinovodno omrežje (1 bar), in sicer v cestnem telesu, ki poteka v smeri sever–jug.
(2) Upoštevati je potrebno vzporedne odmike in odmike pri križanjih v skladu s Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02), in sicer min. 0,4 m oziroma z ustrezno zaščito tudi 0,3 m.
(3) Za predvidene objekte na območju podrobnega načrta se predvidi priključitev na nizkotlačno plinovodno omrežje za potrebe ogrevanja z zemeljskim plinom.
(4) Plinomeri se postavijo na mesto in način, ki ga določi predstavnik distributerja. Mesto postavitve plinomerov mora biti vedno dostopno za odčitavanje in nadzor (v fasadnih omaricah).
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
23. člen
(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Na osnovi Evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine (v Sloveniji ratificirana leta 1999 – Uradni list RS, št. 7/99) in ZVKD-1 je pred posegi v prostor ali pred gradnjo potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave – predhodno oceno arheološkega potenciala.
(2) Območje podrobnega načrta se nahaja izven zavarovanih območij kulturne dediščine in registriranih arheoloških najdišč. Z načrtovano površino predstavlja velik poseg v prostor, nahaja pa se med evidentiranima arheološkima območjema Ločica ob Savinji – Arheološko najdišče Ločica (EŠD 7482) in Ločica ob Savinji – Arheološko najdišče Ložniška Gmajna (EŠD 25252), zato so predhodne arheološke raziskave smiselne.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
24. člen
(varovanje okolja)
(1) Hrup
Pri projektiranju in izvedbi objektov je vsak investitor dolžan upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, na podlagi katere območje obravnave sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom. Dopustna mejna vrednost hrupa na območjih III. stopnje varstva pred hrupom je 50 dBA ponoči in 60 dBA podnevi, kritična vrednost pa 59 dBA ponoči in 69 dBA podnevi.
(2) Zrak
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94 in 51/98).
(3) Vode
Obravnavano območje leži na levem bregu vodotoka Savinje. Za zagotovitev poplavne varnosti je predvidenih več ukrepov, ki pa ne posegajo na območje podrobnega načrta. Po evidencah MOP, ARSO se območje podrobnega načrta ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov in ni poplavno ogroženo ne sedaj, ne po izvedbi načrtovanih ukrepov. Na območju ni vodotokov oziroma ni predvidenih posegov na vodna ali priobalna zemljišča vodotokov.
Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje.
(4) Varovani gozd
Obstoječi varovani gozd ob vzhodnem delu območja podrobnega načrta se ohranja. Posegi v gozd niso dovoljeni. Vsi odmiki od gozdnega roba morajo biti usklajeni z veljavno zakonodajo.
25. člen
(odpadki)
(1) Način zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen z določili občinskega Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki in določili Odredbe o ravnanju z ločenimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01).
(2) Prostor za odpadke se nahaja ob objektih. Dovoz do njega je omogočen preko internega cestnega omrežja. Posode za ločeno zbiranje odpadkov je potrebno postaviti na ekološko tehnično brezhiben prostor. Prostor bo posebej oblikovan, skladno z oblikovanjem objekta (nadstrešnica, lesena ograja).
(3) Gradbene odpadke, ki nastajajo med gradnjo objektov, je potrebno deponirati skladno s Pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 3/03).
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VARSTVO PRED POŽAROM
26. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Območje podrobnega načrta se nahaja na seizmičnem območju z intenziteto VII. stopnje potresne ogroženosti po EMS. Pri projektiranju se upošteva potresno varnost v skladu z zakonodajo. Upošteva se podatek projektnega pospeška tal, ki na tem območju znaša 0,150 g. Upošteva se ostala določila iz geomehanskega poročila.
27. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Požarna varnost objektov je zagotovljena z dovozi za interventna vozila po predvidenih internih navezovalnih cestah. Varen umik je možen na zunanje dovozne, parkirne in zelene površine.
(2) Načrtovano je vodovodno in hidrantno omrežje z zagotovljeno zadostno količino vode za gašenje požarov skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91). Na vodovodnem omrežju morajo biti nameščeni nadzemni hidranti.
(3) Na osnovi izračuna požarne obremenitve je pri projektiranju in izvedbi objektov upoštevati takšne materiale in naprave, ki ustrezajo varnosti objekta in njegovih naprav pred požarom. Način varovanja pred požarom za objekt in dobrine bo opredeljen v PGD projektu in bo skladen z določili Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93) in Pravilnikom o požarno varnostnih zahtevah (Uradni list RS, št. 42/93).
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
28. člen
V prvi fazi se območje podrobnega načrta v komunalno opremi, v drugi fazi se pristopi k izgradnji enostanovanjskih objektov.
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
29. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške.
(2) Poleg obveznosti iz predhodnih določil morajo investitorji in izvajalci:
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objektov prekinjene ali poškodovane,
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,
– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
XI. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
30. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Pri realizaciji podrobnega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika, s katerimi se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Odstopanja od tehničnih rešitev ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih posegajo ta odstopanja.
(2) Dopustna so odstopanja:
– odstopanja v gabaritih objektov so lahko do +0,7 m. Objekti so lahko manjših gabaritov kot so opredeljeni v grafičnih prilogah. Objekti in zunanje ureditve se višinsko prilagajajo toleranci ±0,5 metra,
– gradnja kletne etaže, če je to možno glede na pogoje geološko-geomehanskega poročila,
– višinska regulacija terena se lahko prilagaja projektnim rešitvam prometne in komunalne infrastrukture in rešitvam arhitekture,
– pri morebitnih prilagoditvah mej zemljiških parcel v ugotovitvenem postopku, obstoječim lastniškim mejam ali podatkom zemljiškega katastra se meje zemljiških parcel lahko spreminjajo ±1,00 m,
– pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parameter, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta podrobnega načrta.
XII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
31. člen
(prenehanje veljavnosti podrobnega načrta)
Po končani izgradnji objektov, ureditev in naprav po tem odloku so dovoljena investicijsko vzdrževalna dela in rekonstrukcije objektov. Po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta se območju podrobnega načrta določi enota urejanja prostora s podrobnimi določili za posege in urejanje.
XIII. KONČNE DOLOČBE
32. člen
(vpogled)
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Polzela in Upravne enote Žalec.
33. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
34. člen
(veljavnost odloka)
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-7/2011-7
Polzela, dne 20. oktobra 2011
Župan
Občine Polzela
Ljubo Žnidar l.r.