Uradni list

Številka 90
Uradni list RS, št. 90/2011 z dne 11. 11. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 90/2011 z dne 11. 11. 2011

Kazalo

3880. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Center za ravnanje z odpadki Nova Gorica, stran 11775.

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07 in spremembe) ter na podlagi 19. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradne objave, št. 6/02 in spremembe) je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne 27. oktobra 2011 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Center za ravnanje z odpadki Nova Gorica
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju OPPN) Center za ravnanje z odpadki (v nadaljevanju CERO) Nova Gorica, ki ga je izdelala Stolp d.o.o. Nova Gorica, s številko načrta 02-09.
2. člen
(vsebina OPPN)
OPPN vsebuje:
– tekstualni del načrta
– kartografski del načrta
– priloge načrta.
3. člen
(območje OPPN)
(1) Območje OPPN CERO Nova Gorica zajema skoraj 36 ha površin v redko poseljenem flišnem gričevju med Staro Goro, Ajševico in zaselkom Tržič – Mandrija. V zgornjem delu ožje doline z nadmorsko višino okoli 70 m je odlagališče s treh strani obdano z pogozdenimi gričevnatimi vzpetinami od 100 do 150 m nadmorske višine. Dolina je usmerjena proti jugovzhodu. Od spodnjega dela odlagališča do potoka Lijak je približno 1,5 km. Na vzhodnem delu območja so obstoječe ureditve odlagališča.
(2) Območje OPPN obsega parcele zemljišč s številkami 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102/1, 102/2, 102/3, 102/4, 102/5, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 440/1, 440/2, 413/1, 413/2, 435, 436, 437/1, 437/2, 438/1, 438/2, 439, 441/1, 442/1, 443/1, 444/1, 444/2, 446, 447/1, 448/1, 448/2, 449/1, 449/2, 551/93, 551/94, 552/1, 552/2, 554, 562, 563/1, 566, 567/1, 567/2, 567/3, 567/4, 567/5, 567/6, 567/7, 567/8, 567/9, 567/10, 567/11, 568/1, 568/2, 569/1, 569/2, 570/1, 570/2, 571, 572, 573, 574, 575, 576, 577, 578, 582, 583/1, 583/2, 584, 587, 588, 589/1, 589/2, 589/3, 589/4, 589/5, 837 in dele parcel 567/12, 827/1, 827/2 in 829/1, vse k.o. Stara Gora.
4. člen
(posegi izven območja, potrebni za izvajanje ureditev)
Posegi izven območja načrta, ki so nujno potrebni za izvajanje načrtovanih ureditev, segajo na zemljišča na parcelah ali delih parcel 111, 112, 432/8, 432/9, 432/10, 432/11, 432/12, 432/13, 432/14, 432/15, 432/169, 432/184 in 432/283, vse k.o. Stara Gora, zaradi intenzivne in visoke zasaditve kot vizualne bariere ter 412, 432/1, 432/7, 432/8, 432/163, 432/165, 432/184, 432/225, 441/2, 448/4, 461, 463/1, 464, 465, 466/1, 466/2, 467/1, 467/2, 468, 469/1, 469/2, 469/3, 469/27, 829/1 in 838, vse k.o. Stara Gora, zaradi ureditve nadomestnih dostopnih poti. Priporočani so posegi na zemljišča na parcelah ali delih parcel 397/1, 410, 411/1, 412, 432/1, 432/2, 432/7, 432/163, 432/165, 432/184, 441/2, 442/2, 443/2, 447/2, 448/3, 448/4, 461, 463/1, 464, 465, 466/1, 466/2, 467/1, 469/9, 469/10 in 829/2 vse k.o. Stara Gora, zaradi pogozditve kot krajinske ureditve.
5. člen
(namembnost in delitev območja odlagališča)
(1) CERO obsega območje za ravnanje z odpadki in odlagališče nenevarnih odpadkov.
(2) V skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti SKD 2008 so na območju OPPN načrtovane naslednje primarne dejavnosti:
– proizvodnja plina (35.21);
– zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode (36.00);
– ravnanje z odplakami (37.00);
– zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov (38.11);
– zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov (38.12);
– ravnanje z nenevarnimi odpadki (38.21);
– pridobivanje sekundarnih surovin iz ostankov in odpadkov (38.32);
– saniranje okolja in drugo ravnanje z odpadki (39.00);
– splošna dejavnost javne uprave (84.11) ter
– druge dejavnosti, navedene v OPPN, vezane na dejavnost ravnanja z odpadki in dejavnosti ravnanja z odpadki v skladu z vsakokratno zakonodajo.
(3) Območje odlagališča se funkcionalno deli na območje odlaganja odpadkov, faza Odlagalna polja, ter območje sprejema in ravnanja z odpadki, faza Sortiranje in predelava. Meja med obema je informativna in je prikazana v grafičnem delu načrta.
6. člen
(namembnost posameznih delov odlagališča)
(1) Vstopno izstopna ploščad obsega vhod z obvestilno tablo, kontrolni objekt, ploščad za prevzem in kontrolo odpadkov, mostno tehtnico, prostor za manipulacijo in parkiranje vozil, pralno ploščad, objekt za prodajo izločenih materialov in meteorološko postajo.
(2) Območje obdelave in izrabe odpadkov obsega začasno skladišče za nevarne odpadke, center za ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami (LZF), objekt za predelavo organskih odpadkov, objekt mehansko biološke obdelave (MBO), objekte obdelave in energetske izrabe odpadkov, prostore za zaposlene, laboratorij in upravno stavbo. Na odprtih urejenih površinah so ločeni prostori za skladiščenje ločenih frakcij, kontejnersko skladišče sekundarnih surovin, površine za zbiranje nenevarnih in inertnih odpadkov ter prehodno skladišče balirane lahke frakcije.
(3) Na pretežno zaključenem odlagalnem polju območja prve faze dosedanje ureditve (LN), je potrebno zaključiti rekultivacijo.
(4) Načrtovani sta dve novi odlagalni polji, južno in zahodno odlagalno polje. Potrebna je izgradnja zadrževalne lagune zalednih vod. Ostoječe odlagališče azbestnih odpadkov se premesti na lokacijo južnega odlagalnega polja.
7. člen
(opremljenost odlagališča)
(1) Na vhodnem delu odlagališča je nameščena tabla z navedbo imena upravljavca odlagališča, vrste odlagališča in časa obratovanja odlagališča.
(2) Območje odlagališča je ograjeno z vsaj dva metra visoko ograjo, razen tam, kjer je z naravno razmejitvijo že tako zavarovano, da je onemogočen dostop ljudi in živali.
(3) Na odlagališču je treba s stalnim nadzorom preprečevati nenadzorovan vnos odpadkov na odlagališče.
(4) Na območju odlagališča so zagotovljene dovolj velike površine za izvajanje postopkov prevzema in preverjanja oddanih odpadkov ter za parkiranje in obračanje dostavnih vozil.
(5) Na odlagališču je zagotovljeno tehtanje odpadkov. Tehtanje odpadkov se lahko opravi tudi na tehtnicah zunaj odlagališča ali na tehtnicah na vozilih za prevoz odpadkov.
(6) Odlagališče je opremljeno z objekti za preprečevanje prenašanja prahu in blata s transportnimi vozili z odlagališča na vozišča javnih cest.
(7) Na območju odlagališča je urejen skladiščni prostor za skladiščenje nevarnih odpadkov.
8. člen
(odlagalna polja)
(1) Nova odlagalna polja se uredijo z zemeljskim izkopom tako, da se zemljina uporabi za rekultivacijo in zasip, presežki pa gredo v predelavo.
(2) Južno odlagalno polje obsega 3,5 ha zemljišča z volumensko kapaciteto ca. 320.000 m3 odpadkov. Najvišja kota odlaganja na polju je 109 m n.v..
(3) Zahodno odlagalno polje obsega 4,5 ha zemljišča z volumensko kapaciteto ca. 430.000 m3 odpadkov. Najvišja kota odlaganja na polju je 113,70 m n.v.. Potrebna kapaciteta zadrževalne lagune zalednih vod je 2500 m3.
9. člen
(objekti in naprave za sortiranje in predelavo)
(1) Objekti se umeščajo v prostor glede na gradbeno tehnične zahteve in zmogljivost odlagališča ter se lahko načrtujejo kot samostojne zgradbe ali v sklopih objektov. Dovoljena je podkletitev vseh objektov.
(2) Objekt MBO dopušča izvedbo dveh procesnih linij s skupno kapaciteto ca. 80.000 t odpadkov letno.
(3) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dopustna pod pogoji, ki veljajo za ostale objekte v območju urejanja.
10. člen
(regulacijske črte in gabariti objektov)
(1) Gradbena meja za fazo Odlagalna polja je določena s točkami s koordinatami X=398051.63, Y=89098.98; X=397822.73, Y=89257.53; X=397781.71, Y=89374.08; X=398154.53, Y=89516.46; X=398247.62, Y=89319.39; X=398384.12, Y=89249.65; X=398389.39, Y=89221.82; X=398330.30, Y=89188.47; X=398268.06, Y=89189.52; X=398197.91, Y=89162.15 in X=398084.15, Y=89090.38.
(2) Na območju sortirnice odpadkov je določena gradbena meja s točkami s koordinatami X=398190.37, Y=89579.92; X=398250.28, Y=89358.52 in X=398225.33, Y=89366.99; gradbena linija pa s točkami s koordinatami X=398211.63, Y=89592.12 in X=398346.29, Y=89448.62.
(3) Na območju spodnje ploščadi tehnološkega dela je gradbena meja objektov določena s točkami s koordinatami X=398411.07, Y=89298.89; X=398423.18, Y=89291.97; X=398477.34, Y=89386.61; X=398648.16, Y=89229.98; X=398623.92, Y=89187.63; X=398533.58, Y=89216.51; X=398504.95, Y=89166.48; X=398446.56, Y=89163.81; X=398402.46, Y=89148.41; X=398365.58, Y=89186.91; X=398397.80, Y=89243.34; X=398397.80, Y=89243.34 in X=398383.85, Y=89251.33.
(4) Regulacijske črte ne veljajo za konzolne nadstreške, senčila in napušče.
(5) Višina objektov ni omejena in je pogojena z gradbeno tehničnimi zahtevami in zmogljivostjo odlagališča.
11. člen
(oblikovanje objektov)
Oblikovanje objektov tipološko povzema oblikovanje sodobnih poslovnih in proizvodnih objektov in je v največji meri poenoteno za celotno območje CERO. Fasade so oblikovane enostavno, strehe ravne ali z minimalnim naklonom, materiali na soncu ne bleščijo.
12. člen
(urejanje zelenih površin)
(1) Po zapolnitvi in zaprtju posameznega odlagalnega polja je potrebno območje rekultivirati in pogozditi. Rekutivacija je nevtralna, da po zaprtju odlagališča ne bo omejevala nove rabe. Na suhih rastiščih naj se za končno zasaditev uporabi avtohtoni vrsti beli gaber in hrast graden, na vlažnih rastiščih pa črna jelša. Deset let je treba na območju zasaditve odstranjevati vse tujerodne vrste, še posebej robinijo in japonsko medvejko.
(2) Drevoredi z avtohtonimi listopadnimi drevesi so kot estetska ločnica in senčilo parkirišč načrtovani vzdolž parkirišča in na južnem robu tehnološkega dela.
(3) Vzdolž severne meje območja OPPN je načrtovana zazelenitev z živo mejo.
(4) Izven meja OPPN se na območju zemljišč iz 4. člena z odlokom razglasi gozd s posebnim pomenom, ki bo skrbel za krepitev poudarjene funkcije, nego in pospeševanje višjih in vitalnih dreves, zlasti plemenitih listavcev, ki zastirajo poglede na odlagališče in ščitijo območje pred vetrom in drugimi škodljivimi vplivi ter dopuščal le sanitarno sečnjo.
13. člen
(urejanje poti in komunikacij)
(1) Dostop v CERO je omogočen po lastni dostopni cesti s priključkom na državno cesto.
(2) Dostopne poti na območju faze Sortiranje in predelave, ki so stalnega značaja in v vsakodnevni uporabi, so asfaltirane in odvodnjavane. V novem tehnološkem delu profil cestišča omogoča dostop tovornih vozil s priklopnikom. Za potek prometa je načrtovana krožna dvosmerna cesta po severovzhodnem robu območja, okrog odprtega skladišča balirane lahke frakcije in objekta MBO, v nadaljevanju med objektom MBO ter objekti obdelave in energetske izrabe digesta težke frakcije in blata čistilne naprave, s priključki na obstoječo dostopno cesto.
(3) Začasne odlagališčne poti se urejajo do vsakokratnih odlagalnih polj in morajo zagotavljati kontrolirano odvodnjo s stekanjem vode v odprto telo odlagališča.
(4) Servisne poti do komunalnih ureditev, ki zagotavljajo varno obratovanje odlagalnih polj, so lahko v makadamski izvedbi.
(5) Javne poljske poti in steze, ki bodo zaradi gradnje in ograditve CERO prekinjene, se nadomestijo z novimi obodnimi potmi, v skladu z napredovanjem del.
14. člen
(mirujoči promet)
Na območju CERO so zagotavljene odprte parkirne površine za zaposlene in goste, že obstoječe ob vhodnem objektu in novo načrtovane ob centralni dovozni poti skozi novi tehnološki del (cca 50 PM). Parkirne površine za transportna vozila so načrtovane na zahodnem robu novega tehnološkega dela.
15. člen
(intervencijski dostop)
(1) Za potrebe intervencije je zagotovljen neoviran dostop do odlagalnih polj vsaj z ene strani.
(2) Na območju faze Sortiranje in predelave služijo za intervencijo glavne dovozne poti. Lega in označba evakuacijskih poti in intervencijskih površin mora biti določena v projektni dokumentaciji za posamezne objekte oziroma programske sklope objektov.
(3) Vse poti za dostop gasilskih vozil morajo ustrezati zahtevam standarda SIST DIN 14090.
16. člen
(odvodnja čistih in onesnaženih vod)
(1) Izcedne vode z južnega odlagalnega polja se v čistilno napravo vodijo gravitacijsko. Z zahodnega polja se izcedne vode vodijo gravitacijsko po obstoječem kanalu ali po novem tlačnem vodu.
(2) Čiste zaledne vode in vode z neaktiviranih površin odlagalnih polj se vodijo v zadrževalno laguno kapacitete 2500 m3 s prelivom v kanal, lahko pa se laguna opremi s črpališčem, od koder se voda prečrpava proti jugu. Izpust je reguliran in ne zahteva rekonstrukcije obstoječega naravnega odvodnika.
(3) Gradnja objektov tehnološkega dela na jugu območja OPPN zahteva predhodno regulacijo in odvajanje vseh voda, ki dotekajo na območje.
(4) Onesnažene industrijske odpadne vode s kontejnerskih ploščadi, pralnih ploščadi, manipulacijskih in parkirnih površin tovornih vozil ter precedne in izcedne vode iz tehnoloških postopkov obdelave odpadkov se vodijo v čistilno napravo.
(5) Padavinske odpadne vode z vhodne ploščadi in s primarnega razvoda komunikacij se pred izpustom v naravni odvodnik vodijo v prečiščevanje v čistilno napravo ali lovilec olj. Enako velja tudi za vode s parkirišč in tistih manipulativnih površin, kjer je vzrok potencialnega onesnaženja promet z vozili ali stik z inertnimi odpadki (odpadni les, gradbeni material, kovine ...).
(6) Neonesnažene padavinske vode s strešin objektov se vodijo v izpust v naravni odvodnik.
(7) Vode z začasnih odlagališčnih poti ter s komunikacij do začasnih ureditev se stekajo v odprto telo odlagališča in se odvajajo kot izcedne vode.
(8) Za čistilno napravo s sistemom vračanja presežnih količin izcedne vode v deponijsko telo je načrtovana razširitev in dograditev z novimi moduli za čiščenje na reverzno osmozo. Prečiščene vode je mogoče vračati v rekultivacijsko plast odlagalnega polja. Izpust iz čistilne naprave je preko zadrževalne lagune voden v naravni odvodnik.
(9) Fekalne vode iz sanitarij zaposlenih na odlagališču se vodijo v obstojelo nepretočno greznico na izpraznjevanje ali v malo čistilno napravo.
(10) Pri gradnji in načrtovanju je potrebno zatečene vodne vire (izvirke) na mestih posegov kanalizirati in voditi v odtok čistih voda.
(11) Izjemoma, ko se ni mogoče priključevati na naravni odvodnik ali pa je to tehnično težko izvedljivo, je dopustno omejene količine neonesnažene strešne vode (s strešin do 200 m2) spuščati po terenu, kjer vode ponikajo, vršne količine pa se prestrezajo kot zaledne vode. Če tudi to ni mogoče, je take vode dopustno z dodatnim obremenjevanjem čistilnih modulov voditi skupaj s potencialno onesnaženimi in jih prečiščevati.
17. člen
(elektrika)
(1) Srednje napetostni 20 kV podzemni vod se podaljša do načrtovane nove TP na južnem robu odlagališča. Kablovod se vpelje v kabelsko kanalizacijo s stigmaflex cevmi Ø 110 mm. Na TP se naveže tudi nov srednje napetostni vod objektov energetske izrabe odpadkov. Iz nove TP se vodi nizko napetostne priključke do posameznih objektov.
(2) Vso javno elektroenergetsko infrastrukturo, SN priključke, zahtevnejše NN priključke, morebitne prestavitve ali križanja obstoječih vodov, je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo in tehničnimi predpisi in standardi ter izdelati projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja.
18. člen
(telekomunikacije)
Obstoječi TK priključek se podaljša vzporedno z električnim priključkom do načrtovane TP na jugu območja OPPN.
19. člen
(vodovod in hidrantno omrežje)
(1) CERO ima urejeno oskrbo z vodo preko napajalnega cevovoda v duktilni izvedbi profila 125 mm. Trasa vodovoda znotraj območja načrta poteka v trasi dovozne ceste do čistilne naprave.
(2) Z zbirnim bazenom kapacitete 220 m3 in hidroforno napravo se oskrbuje novo hidrantno omrežje, ki je ločeno od javnega vodovoda. Izvedenih je pet hidrantov, ob vhodu na odlagališče, ob pralni ploščadi, ob skladišču za nevarne odpadke, na spodnji tehnološki ploščadi sortirnega centra in ob čistilni napravi. Za zagotavljanje ustrezne količine požarne vode za novo načrtovane programe je hidrantno omrežje dograjeno. Na novem tehnološkem delu je načrtovan požarni bazen s količino vode do 350 m3.
20. člen
(varovanje narave)
(1) Vodnogospodarski posegi izven območja urejanja niso dopustni.
(2) Deponija v nočnem času ne sme obratovati. Območja odlagališča in dovozne ceste v večernem in nočnem času ni dovoljeno osvetljevati. Zaradi varnosti je dovoljeno postaviti zgolj luči, ki se prižigajo senzorsko.
(3) Prepovedana je uporaba rodenticidov.
(4) Sečnja je dovoljena od začetka septembra do novembra. Ob podiranju dreves mora biti zagotovljena prisotnost strokovnjaka biološke izobrazbe za hrošče. Ob odstranitvi dreves je potrebno vsa debla debelejša od 50 cm pregledati in izločiti tista z ličinkami varstveno pomembnih vrst hroščev. Takšna debla je potrebno shraniti na območju izven fizičnega vpliva načrta.
(5) Investitor mora namestiti po pet netopirnic za vsak izgubljen ha gozda.
(6) Na širšem območju načrtovane širitve deponije je potrebno v čim večji možni meri ohranjati vodni režim.
(7) Treba je preprečevati izpuste onesnaženih voda z načrtovane deponije in stalno preverjati kvaliteto izcednih voda iz čistilne naprave.
(8) Izven območja urejanja je potrebno ohranjati travniške zaplate v gozdu in način ekstenzivne rabe ter potoke, močvirja in mrtvice Lijaka.
(9) Investitor oziroma upravljavec CERO mora izdelati načrt monitoringa za izbrane živalske skupine, ga začeti izvajati pred začetkom del in ga izvajati ves čas delovanja deponije.
21. člen
(vplivi na podnebne spremembe)
V skladu s splošnimi načeli zmanjšanja vplivov na okolje je potrebno uvajanje čim bolj učinkovitega ločevanja odpadkov že na izvoru, čim bolje je potrebno zatesniti odlagalna polja, spoštovati načela trajnostne mobilnosti (zmanjšati potrebe po mobilnosti ter omejiti tovorne transporte na najmanjšo možno mero) ter energetsko izrabiti odlagališčni plin iz obstoječega dela za pridobivanje toplote za tehnološke zahteve in/ali energije. Morebiten višek toplote je potrebno uporabiti za ogrevanje in hlajenje poslovnih in javnih objektov na območju CERO ali v bližnji okolici.
22. člen
(vplivi na kakovost zraka)
(1) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja je potrebno določiti režim odplinjanja odlagališča in koristnega energetskega izkoriščanja odlagališčnega plina, ki izhaja iz starega in morebiti tudi novega dela odlagalnih polj, z upoštevanjem količin nastalega plina.
(2) Upravljavec CERO mora zagotoviti način obratovanja, ki ne bo povzročal čezmerne obremenitve okolja z vonjem.
(3) Dovozni bunkerji morajo biti zasnovani v zaprti izvedbi z zapornico za vozila. Pri odprti hali in razkladanju vozil z odpadki je treba pline iz bunkerja odsesavati in odvajati v napravo za čiščenje odpadnih plinov.
(4) Potrebno je spremljanje stanja emisij snovi v zrak ves čas izvedbe načrta, v skladu z zahtevami zakonodaje.
23. člen
(vplivi na vode)
(1) Pred izgradnjo novih odlagalnih polj je potrebno urediti odvodnjo zaledja odlagališča.
(2) Pred izgradnjo novih odlagalnih polj je potrebno zaradi novo nastalih količin izcednih vod razširiti in dograditi čistilno napravo.
(3) Naprave morajo biti konstruirane in obratovati tako, da se prepreči ponikanje izcednih vod v tla.
(4) Procesne vode je treba zajeti in jih uporabiti znotraj procesa.
(5) Vodoprepustnost tal na območju urejanja telesa odlagališča mora biti manjša od 1,10(na 9) m/s v debelini tal najmanj enega metra, sicer jo je potrebno zagotoviti z nanosom umetnih tesnilnih plasti iz mineralnih zemljin na odlagališčno dno, ki ga je treba utrditi tako, da se pridobi enakovredno sposobnost tal glede vodoprepustnosti in zadrževanja vode. Umetna plast nanosa mineralnih zemljin ne sme biti tanjša od pol metra.
24. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) V času gradnje je potrebno upoštevati veljavne predpise o hrupu in izvajati vsa hrupna dela le v dnevnem času.
(2) V času obratovanja je potrebno omejevati raven zvočne moči, ki se širi iz posameznega platoja faze Sortiranje in predelava v okolje. Ta je lahko za zgornji plato največ Lw = 110 dBA v dnevnem času, Lw = 105 dBA v večernem času in Lw = 100 dBA v nočnem času, za spodnji plato pa Lw = 115 dBA v dnevnem času, Lw = 110 dBA v večernem času in Lw = 105 dBA v nočnem času. Viri hrupa morajo biti usmerjeni tako, da se pretežni del hrupa širi v notranjost območja, v okolje pa le manjši del.
(3) Vse hrupne naprave morajo biti v zaprtih in ustrezno zvočno izoliranih prostorih. Morebitne odprtine hrupnih prostorov ne smejo biti orientirane proti bližjim stanovanjskim hišam. Nameščati in uporabljati je potrebno naprave tišje izvedbe, kadar je izbira možna. Prezračevalne naprave morajo biti nameščene tako, da bo vpliv na okolje čim manjši, usmerjene morajo biti proti sredini območja. Dela na prostem je potrebno izvajati s primerno mero previdnosti, izogibati se je treba impulznemu hrupu. Hrupna dela in naprave ne smejo obratovati v nočnem času in če je mogoče tudi ne v večernem času.
(4) Spremljanje stanja obremenitve s hrupom v času obratovanja je potrebno izvajati v skladu z zahtevami resorne zakonodaje.
25. člen
(vplivi na krajino in vidno kakovost okolja)
(1) Dosledno je potrebno izvajati zasaditev kot rekultivacijo telesa odlagališča za vsako odlagalno polje posebej in območje rekultivacije v začetnih letih po potrebi tudi zalivati. S površinskim pokrovom odlagalnih polj v fazi zapiranja je potrebno vzpostaviti čim bolj naravno, avtohtono podobo prostora.
(2) Z ukrepi iz 4. člena in četrtega odstavka 12. člena bo odlagališče vidno izpostavljeno le v zimskih mesecih, ko bo zaradi listopadnih vrst vizualna bariera odlagališča manj gosta. Na območju varovalnega gozda je prepovedana sečnja, kar mora upoštevati tudi območna enota Zavoda za gozdove Republike Slovenije.
(3) Zimzelene vrste, kot je npr. smreka, niso avtohotone, zato na tem območju pogozdovanje z njimi ni dovoljeno.
26. člen
(splošni ukrepi za varovanje pred nesrečami)
(1) Objekte je potrebno dimenzionirati na projektni pospešek tal 0,175 g oziroma glede na vrsto tal upoštevati ustrezni faktor, določen v EC8.
(2) Na območju gradnja zaklonišč ali ojačitev prve plošče stavb niso obvezni.
(3) CERO ni v poplavno ogroženem območju, zagotovljeni so ukrepi za kontrolirano in varno odvodnjo vseh voda.
27. člen
(požarna in eksplozijska varnost ter možnost razlitja nevarnih snovi)
(1) Glede na karakteristike odpadkov je potrebno vse nove odlagališčne površine sproti vključevati v sistem odplinjanja z zajemom in sežiganjem. Prisotnost bioplina je potrebno upoštevati tako na deponijskem prostoru kot na platojih faze Sortiranje in predelava.
(2) Zaradi možnosti samovžiga naj se na odlagalnih poljih načrtujejo ustrezno velike in utrjene dostopne poti za gašenje požara. V sklopu centra je potrebno imeti stalno zalogo zemlje ali peska za prekritje deponije ter primerna delovna vozila (bager ali buldozer).
(3) Za posamezni objekt ali posamezno programsko celoto, ki se načrtuje, je potrebno opredeliti požarne zahteve in izdelati elaborat požarne varnosti ter opredeliti protipožarne zahteve in varnostne ukrepe za varno evakuacijo ljudi iz objekta, zadostno nosilnost konstrukcije za določen čas v primeru požara, ustrezne požarno varstvene lastnosti obložnih materialov, možnosti za nastanek požara in omejitev širjenja požara po objektu ter preprečitev širjenja požara na sosednje objekte, odvod dima iz objekta v času evakuacije, zadostno količino sredstev za gašenje v primeru požara ter ukrepe za preprečevanje širjenja požara med prostori različnih namembnosti. Z ustreznimi požarnimi ločitvami (požarno odporne stene, stropovi ipd.) je potrebno izvesti ločitve znotraj posameznega objekta, kjer so načrtovani prostori različnih namembnosti.
(4) Zagotoviti je potrebno zadostno število dovozov in dostopov za intervencijska vozila do objektov, ki so tehnično opremljeni v skladu s SIST DIN 14090 Površine za gasilce na zemljišču, ter zagotoviti proste intervencijske površine za potrebe objekta oziroma programske celote.
(5) Zagotavljati je potrebno redno kontrolo, hitro intervencijo, varnost gasilcev in reševalcev v objektu, organizacijske ukrepe (usposabljanja, prepovedi), ki jih mora vsebovati tudi požarni red.
(6) Pri načrtovanju objektov za deponiranje in hrambo nevarnih vnetljivih in eksplozivnih snovi je potrebno upoštevati primernost skupnega skladiščenja. Nevarne vnetljive in eksplozivne odpadke je potrebno zbirati na odprtih površinah ali pod nadstrešnicami. Zbrana količina nevarnih odpadkov ne sme presegati velikosti skladišča ali deponije.
(7) K projektnim rešitvam za objekte, za katere je obvezna izdelava študije požarne varnosti, je potrebno pridobiti soglasje Uprave RS za zaščito in reševanje.
28. člen
(geomehanska varnost)
(1) V delu plasti južnega odlagalnega polja obstaja, glede na smer izkopa, možnost zdrsa plasti v smeri pobočja že med izkopom, zato so v tem delu deponije dovoljeni globoki izkopi le ob dodatnih zavarovalnih ukrepih, sicer pa naj izkop sledi naravnemu nagibu pobočja. Enako velja za območje zahodnega odlagalnega polja, posebej še v okolici vrtine V-17, označene v grafičnem delu načrta. Pri načrtovanju izkopov je potrebno upoštevati tudi težo in lastnosti odloženih odpadkov ter staranje materialov in vremenske vplive.
(2) Za drenažni kanal je potrebno uporabiti rudarsko tehnologijo izkopa in preprečiti dotok vode v tla izkopa. V primeru površinskega izkopa mora trasa potekati v območju z najmanjšim možnim nadkritjem.
(3) Na območju obstoječega odlagališča je potrebno upoštevati, da so odpadki heterogeni, mestoma rahli, mestoma zelo gosti. Večjo pozornost je potrebno posvetiti različnemu posedanju tal ob temeljenju dela objekta v raščenih tleh in dela objekta v odpadkih.
(4) Na jugu območja sega vzhodni del tehnološkega dela v grušč flišne hribine, ki je dovolj nosilen za manjše konstrukcije, zahodni del (vrtina V-13) pa sega v slabo nosilna močvirnata tla, zato bo potrebno izvesti temeljno ploščo ali v primeru velikih posedkov izboljšati temeljna tla.
(5) Posegi morajo biti načrtovani na znane obremenitve in detajlne izračune z upoštevanjem karakteristike tal. Za pridobitev projektnih parametrov so potrebne detajlne geološko geomehanske raziskave.
29. člen
(drugi varnostni ukrepi v času obratovanja)
(1) Na odlagališče je dovoljeno odlagati le nenevarne odpadke v predpisani obliki in dogovorjenih količinah.
(2) Upravljavec odlagališča je dolžan v skladu s predpisi pripraviti navodila o ravnanju z odpadki ter o vzdrževanju in pregledih odlagališča in odlagališčnih naprav.
(3) Redno je potrebno spremljati stanje telesa odlagališča in podtalja.
(4) V okviru obratovalnega monitoringa je potrebno zagotavljati meritve meteoroloških parametrov, emisij odlagališčnega plina, emisij pri odvajanju izcedne vode in onesnažene padavinske vode ter onesnaženosti parametrov podzemnih vod z nevarnimi snovmi v vplivnem območju odlagališča in meritve vonjav.
(5) Zagotavljati je potrebno redne preglede telesa odlagališča in delovanja tehničnih objektov odlagališča, predvsem pa višine in oblike odloženih odpadkov zaradi možnega posedanja ali drugih sprememb, ki vplivajo na stabilnost odlagališča, izvedbe prekrivanja in rekultivacije na prekritem območju telesa odlagališča ali njegovih delov, naprav za zbiranje in čiščenje izcedne vode odlagališča ter sistema za odvajanje padavinske in površinske vode in odlagališčnega plina.
30. člen
(faznost in etapnost izvedbe odlagalnih polj)
(1) V prvi fazi je načrtovana gradnja južnega odlagalnega polja po etapah:
– gradnja sistema za zajem zalednih vod južnega polja in odvodnjo zaledja starega odlagališča;
– zapiranje in zaključevanje še aktivnega obstoječega polja ter rekultivacija celotne prve faze kot jo je določil lokacijski načrt;
– gradnja južnega polja ob sočasni razširitvi in dograditvi čistilne naprave;
– gradnja kanala, s katerim bo mogoče optimalno urediti odvodnjo zalednih in precednih vod izza sedanjega odlagališča že v času izgradnje zahodnega polja (dopustna je tudi rešitev s prečrpavanjem v nadzemni gravitacijski odvod).
(2) Gradnja zahodnega polja v drugi fazi je načrtovana po etapah:
– zaključevanje in rekultivacija južnega odlagalnega polja;
– gradnja zadrževalne lagune in odvodnje zalednih voda že v času gradnje zahodnega polja, kasneje pa tudi za čiste vode iz še neaktiviranih površin odlagalnega polja;
– gradnja zahodnega polja;
– prekrivanje in rekultivacija obstoječega odlagališča;
– stalno vzdrževanje zelene bariere.
31. člen
(etapnost izvedbe faze Sortiranje in predelava)
Pogoj za začetek gradnje načrtovanih novih tehnoloških objektov in objektov za skladiščenje ter upravne stavbe je izgradnja cestnih povezav in drugih infrastrukturnih objektov in naprav na območju. Gradnja mora potekati na način, da ne moti procesov dovoza, skladiščenja in predelave odpadkov po že vpeljanih postopkih.
32. člen
(obveznosti investitorja in izvajalca)
(1) Pri vsakem posegu, ki zadeva načrtovanje odlagalnih polj, je zaradi kontrole izpolnjevanja pogojev odvajanja vseh vrst voda potrebno pridobiti soglasje Ministrstva za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za vode.
(2) V dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno zagotoviti, da so izpoljeni pogoji iz 7. člena tega odloka glede opremljenosti odlagališča.
(3) Med gradnjo mora investitor omogočiti Zavodu za varstvo narave spremljanje stanja v naravi zaradi vplivov gradbenih del ter izvedbe oziroma upoštevanja omilitvenih ukrepov.
(4) Za urejanje zasaditev iz 12. in 22. člena tega odloka, protismradnih in vizuelnih barier, mora investitor z lastniki zemljišč skleniti pogodbo ali dogovor.
(5) Poleg drugih zahtev določil odloka morata investitor in izvajalec prostorskih posegov upoštevati še naslednje:
– v najkrajšem času je potrebno odpraviti vse morebitne škodljive posledice, ki nastanejo zaradi gradnje objekta;
– plodno zemljo je potrebno uporabiti za ureditev zelenic;
– zagotoviti je potrebno zavarovanje gradbišč;
– v času gradnje je potrebno izvajati vse potrebne ukrepe proti onesnaženju površinskih in podtalnih voda in okolja nasploh.
33. člen
(dopustna odstopanja)
Dopustna so vsa odstopanja, ki jih navaja osmo poglavje besedila OPPN.
34. člen
(vpogled v spis)
Spis o pripravi OPPN je na vpogled občanom in pravnim osebam na Oddelku za okolje in prostor pri Mestni občini Nova Gorica.
35. člen
(prenehanje veljavnosti Odloka o OPPN)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Center za ravnanje z odpadki Nova Gorica (Uradni list RS, št. 58/11).
36. člen
(uveljavitev odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-14/2008
Nova Gorica, dne 27. oktobra 2011
Podžupan
Mestne občine Nova Gorica
Tomaž Slokar l.r.

AAA Zlata odličnost