Uradni list

Številka 85
Uradni list RS, št. 85/2011 z dne 25. 10. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 85/2011 z dne 25. 10. 2011

Kazalo

3617. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje SVP 58 – 1 Srednja vas – Poljane (vzhodni del), stran 11049.

Na podlagi 61. in 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZP Načrt) (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09 – ZP Načrt-A) in Sklepa o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja SVP 58 – 1 Srednja vas – Poljane (Uradni list RS, št. 92/10) in 16. ter člena Statuta Občine Gorenja vas - Poljane (Uradni vestnik Gorenjske št. 5/95 in Uradni list RS, št. 80/01) je Občinski svet Občine Gorenja vas - Poljane na 6. redni seji dne 29. 9. 2011 sprejel
O D L O K
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje SVP 58 – 1 Srednja vas – Poljane (vzhodni del)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Gorenja vas - Poljane (Uradni list RS, št. 48/10, 76/10, 81/10, 22/11 in 53/11) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju OPPN) za območje SVP 58 –1 Srednja vas – Poljane (vzhodni del) v digitalni in analogni obliki, razen smernic, mnenj in izjav, ki so samo v analogni obliki.
(2) OPPN je izdelal Domplan d.d. Kranj, Bleiweisova 14, Kranj; Enota Škofja Loka, Mestni trg 20, 4220 Škofja Loka pod številko projekta UD 443–68–11, septembra 2011.
2. člen
(vsebina OPPN)
OPPN vsebuje:
1) Tekstualni del:
I. Splošne določbe
II. Opis prostorske ureditve
III. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
IV. Zasnova in usmeritve za projektiranje in gradnjo
V. Zasnova komunalne infrastrukture
VI. Rešitve in ukrepi za varstvo kulturne dediščine
VII. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave
VIII. Rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
IX. Tolerance
X. Načrt parcelacije
XI. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN
XII. Vrste dopustnih posegov po prenehanju veljavnosti OPPN
XIII. Končne določbe
2) Grafični del:
2.1. Izsek iz kartografske dokumentacije OPN Občine Gorenja vas - Poljane – Načrt namenske rabe;
2.2. Lega prostorske ureditve v širšem prostoru;
2.3. Varovanja in omejitve v prostoru;
2.4. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem;
2.5. Načrt ureditvenega območja OPPN s prikazom funkcionalnih enot;
2.6. Geodetski načrt območja z obstoječim parcelnim stanjem M 1:500;
2.7. Načrt lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo;
2.8. Lega objektov na zemljiščih in usmeritve za projektiranje;
2.9. Karakteristična prereza;
2.10. Zasnova projektnih ureditev prometne, energetske in komunalne infrastrukture;
2.11. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
3) Priloge
1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta – LI
2. Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja urejanja SVP58 – 1 Srednja vas – Poljane (vzhodni del)
3. Obrazložitev in utemeljitev OPPN
4. Strokovne podlaga za pripravo OPPN
5. Smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora
6. Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi OPPN
7. Tehnični elementi za zakoličbo.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(območje OPPN)
(1) Območje prostorske ureditve SVP 58 – 1 Srednja vas – Poljane (vzhodni del) se na severnem in vzhodnem delu navezuje na kmetijske površine, na južni in zahodni strani pa meji na naselbinsko dediščino Srednja vas Poljane.
(2) Območje OPPN obsega naslednje parcele št.: del 241/2, del 241/3, 241/4, 1050/3, 1050/6, 1050/7, 222/3, 222/6, del 222/7, 222/9, 222/10, 246/3, 219/3, *93, *14, 221, *13/2, 219/2, 219/4, 219/6, 219/7 in del 1072 (vodotok), vse k.o. Dolenje Brdo.
(3) Velikost območja je 0,7968 ha.
4. člen
(ureditve izven območja OPPN)
Izven območja OPPN je predvidena izgradnja dela energetske infrastrukture za nemoteno izvedbo in uporabo objektov znotraj območja podrobnega načrta.
5. člen
(predvideni posegi v območju)
V območju OPPN SVP 58 – 1 Srednja vas – Poljane (vzhodni del) je predvidena:
– gradnja treh samostojnih enostanovanjskih objektov (A1–A3) z zunanjo ureditvijo (dostopi in dovozi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine ob objektih in zelene površine);
– rekonstrukcija in prizidave obstoječih počitniških objektov (B1–B3) in možnost spremembe namembnosti v stanovanjske objekte;
– gradnja gospodarske javne infrastrukture in internih dovoznih cest (mala čistilna naprava);
– prenova in vzdrževanje obstoječih objektov znotraj območja OPPN.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
6. člen
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Zemljišča predvidena za pozidavo so v naravi kmetijske površine – pašnik v zaraščanju.
(2) Območje OPPN SVP 58 – 1 je vezano na javno pot, ki poteka skozi naselje do gozdnih površin. Gospodarska javna infrastruktura je delno izvedena do območja OPPN (vodovodno omrežje, NN elektro omrežje, telekom vod).
(3) Objekti bodo priključeni na malo komunalno čistilno napravo.
(4) Meteorne vode s streh in utrjenih površin se vodijo preko meteornega kanala do dolinskega dna z izlivom v bližnji vodotok.
(5) Nova pozidava se v gabaritih, razmerjih in oblikovanju fasad zgleduje po kakovostni tipologiji obstoječih objektov v naselju Srednja vas – Poljane.
(6) Predvidena ureditev in stanovanjski objekti ne bodo vplivali na osončenje sosednjih objektov in ne bodo poslabševali varnosti pred požarom in naravnimi nesrečami spodaj ležeče objekte.
7. člen
(elementi umestitve načrtovane ureditve v prostor)
Posegi v prostor morajo biti skladni z elementi prikazanimi na situaciji list št. 2.8 Lega objektov na zemljiščih in usmeritve za projektiranje.
Pomen elementov je:
– meja ureditvenega območja – določa mejo območja OPPN
– uvoz določa položaj možnih uvozov in vstop na parcelo
– oznaka ulice – označuje tip načrtovane prometne površine
– zbirno in odjemno mesto za ostale odpadke – določa lego in gabarite načrtovanih zbirnih in odjemnih mest za odpadke v obravnavanem prostoru
– smer slemena določa smer loma strešine.
8. člen
(rešitve načrtovanih objektov in vrste dopustnih dejavnosti)
(1) Ureditveno območje OPPN SVP 58 – 1 Srednja vas – Poljane je razdeljeno na dve funkcionalni enoti (FE):
– FE(1) – obsega parcele na katerih bodo zgrajeni predvideni stanovanjski objekti A1–A3.
– FE(2) – obsega parcele na katerih se nahajajo obstoječi objekti: kozolec toplar in počitniški objekti (B1, B2 in B3).
(2) V območju FE(1) je predvidena izgradnja treh enodružinskih samostojnih stanovanjskih objektov (A1–A3) z infrastrukturo. V objektih je dovoljeno del stanovanjskih površin (do bruto 30 %) nameniti opravljanju dejavnosti in sicer delo na domu brez prekomernih vplivov na bivanjsko okolje in se odvijajo v zaprtih prostorih (npr. prevajanje, biro, računovodske, računalniške, pisarniške storitve).
(3) V območju FE2 se nahajajo obstoječi počitniški objekti (B1–B3), ki jim je mogoče spremeniti namembnost za potrebe stalnega bivanja (v stanovanjske objekte). Obstoječi kozolec toplar se ohranja v avtentični obliki in funkciji. Rušitev in sprememba namembnosti objekta ni dovoljena.
(4) Znotraj OPPN bo zgrajena vsa potrebna komunalna infrastruktura.
(5) Meje funkcionalnih enot so prikazane v grafičnem delu: list št. 2.5 Načrt ureditvenega območja OPPN s prikazom funkcionalnih enot.
IV. POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO
9. člen
(vrste gradenj)
Dopustne so naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj:
– gradnja enodružinskih stanovanjskih objektov; klet ali pritličje se lahko nameni tudi dejavnostim, ki so opredeljene v 8. členu odloka;
– prizidave in nadzidave obstoječih počitniških objektov (klet delno ali v celoti vkopana, pritličje in mansarda);
– gradnja garaž ali pokritih parkirišč;
– postavitev nezahtevni in enostavnih objektov za lastne potrebe;
– gradnja prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij v javni rabi;
– gradnja opornih zidov;
– postavitev urbane opreme in zasaditve.
10. člen
(gabariti objektov)
(1) Enodružinski stanovanjski objekti A1–A3
– Zasnova tlorisnega gabarita stanovanjskih objektov je podolgovata, širina objektov je lahko 7,00–8,00 m, dolžina pa minimalno 11,20 m.
– Členitev tlorisov ni dovoljena.
– Maksimalna velikost pokritega parkirišča je 6,00 X 6,00 m, če je grajeno kot prizidek k matičnemu objektu.
– Višinski gabarit objektov je: klet, pritličje in mansarda (K + P + M), pod pogojem, da je klet delno vkopana v teren. Višina kolenčnega zidu je maksimalno 1,20 m + lega.
– Objekti so lahko klasično ali montažno grajeni. Strehe objektov morajo biti simetrične dvokapnice s smerjo slemena vzporedno z daljšo stranico objekta in v naklonu od 40°–45°. Odpiranje strešin s frčadami ni dovoljeno. Prostore v mansardi je možno osvetljevati le s strešnimi okni. Strehe nad garažami ali pokritimi parkirišči se izvedejo prav tako s simetričnimi dvokapnicami v naklonu od 40°–45°. Streha nad garažami ali pokritimi parkirišči je lahko tudi ravna, vendar mora biti skrita za strešnim vencem.
– Pri nadstrešku za parkirišča mora biti streha ravna in skrita za strešnim vencem.
(2) Obstoječi počitniški objekti B1–B3
– Tlorisni gabarit obstoječih objektov B1 in B2 je možno povečati do maksimalno 7,00 m širine in minimalno 11,20 m dolžine.
– Tlorisni gabarit obstoječega objekta B3 se ne spreminja.
– Členitev tlorisov ni dovoljena.
– Maksimalna velikost pokritega parkirišča je 5,00 X 6.00 m, vendar le kot prizidek k matičnemu objektu.
– Višinski gabarit objektov je: klet, pritličje in mansarda (K + P + M),), pod pogojem, da je klet delno vkopana v teren. Višina kolenčnega zidu je maksimalno 1,20 m + lega.
– Objekti so lahko klasično ali montažno grajeni. Strehe objektov morajo biti simetrične dvokapnice s smerjo slemena vzporedno z daljšo stranico objekta in v naklonu od 40°–45°. Odpiranje strešin s frčadami ni dovoljeno. Prostore v mansardi je možno osvetljevati le s strešnimi okni. Strehe nad garažami ali pokritimi parkirišči se izvedejo prav tako s simetričnimi dvokapnicami v naklonu od 40°–45°. Streha nad garažami ali pokritimi parkirišči je lahko tudi ravna, vendar mora biti skrita za strešnim vencem.
11. člen
(oblikovanje zunanje podobe objektov)
(1) Arhitektonsko oblikovanje objektov
Pri oblikovanju objektov se upošteva kakovostne starejše grajene ali drugače ustvarjene prostorske prvine zaradi materialnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena. Ustvarijo ali ohranijo naj se kvalitetna razmerja in strukture ter s tem vzpostavljajo prostorske in časovne kontinuitete.
Balkoni so dovoljeni le na čelnih fasadah kot gank v zatrepu. Vsi leseni deli na fasadah se obdelajo z brezbarvno zaščito.
Fasadne odprtine morajo biti pravokotne oblike.
Fasade morajo biti obdelane z zaglajenimi ometi v beli barvi ali svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv. Možna je kombinacija z lesom obdelanim z brezbarvno zaščito.
Talni zidec (vidni del kleti) mora biti ometan.
Strešine morajo biti izvedene v enotni temno sivi kritini.
Napušči ne smejo biti izdelani iz masivnih elementov.
Ravni deli streh nad pokritim parkiriščem ali garažo so skriti za strešnim vencem.
(2) Nezahtevni in enostavni objekti
Vrtne ute, lope, kompostniki, drvarnice in nadstrešnice morajo slediti oblikovanju matičnega stanovanjskega objekta in izvedeni morajo biti v lesu, obdelanem z brezbarvno zaščito.
(3) Višina objektov je razvidna iz grafične priloge list št. 2.9. Karakteristična prereza (kote pritličij).
(4) Sončni kolektorji ali sončne celice morajo biti izvedeni v ravnini strehe.
12. člen
(lega objektov na zemljišču)
(1) Lega objektov in javnih površin je razvidna iz načrta št. 2.8. Lega objektov na zemljiščih in usmeritve za projektiranje.
(2) Vse novogradnje (A1–A3) so pozicionirane s fiksno točko in gradbeno mejo, ki je objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo. Kote slemena strehe posameznega objekta so določene z višinskimi kotami v toleranci ± 0,50 m glede na konfiguracijo terena. Slemena vseh objektov morajo potekati vzporedno s plastnicami.
(3) Vsi obstoječi objekti (B1–B3) imajo določeno fiksno točko, ki je izhodišče za prizidave in nadzidave.
13. člen
(ureditev okolice)
(1) Vsi dostopi do objektov, pešpoti in parkirni prostori morajo biti oblikovani brez arhitekturnih ovir.
(2) Višinske terenske razlike se morajo premoščati s travnimi brežinami. Gradnja opornih zidov je dovoljena le v primeru, da ni možno razlike v nivoju terena izvesti z brežino. Maksimalna višina opornih zidov je 1,50 m. Obstoječi oporni zid na meji med parcelama št. 246/3 in parc. št. 241/4, obe k.o. Dolenje Brdo, ki je visok 3,00 m se ozeleni z zimzelenimi ovijalkami. Oporni zidovi morajo biti zgrajeni iz kamna lomljenca in v maksimalni meri ozelenjeni.
(3) Ograje je možno postavljati na parcelne meje dogovorno med sosedi. Odmik ograj od notranje napajalne poti (A) je 0,50 m. Višina ograje ob cesti pri uvozih na posamezno parcelo ne sme presegati višine 1,00 m. Medposestne ograje so dovoljene v izvedbi žive meje ali lesenega plota. Zasaditve vrtov in živih mej morajo biti izvedene iz avtohtonih dreves in grmovnic. Ciprese niso dovoljene.
(4) Po končani gradnji je potrebno provizorije odstraniti. Odvečni gradbeni in izkopni material je potrebno odpeljati na ustrezno deponijo ter okolico objektov zahumuzirati, zatraviti in zasaditi.
(5) Vse visokoraslo sadno drevje in drevesa na brežinah se ohranjajo.
14. člen
(stopnja izkoriščenosti)
Faktor zazidanosti ne sme preseči 0,40, faktor izrabe je 1,2.
15. člen
(parcele za gradnjo)
Velikost in oblika parcel za gradnjo enodružinskih stanovanjskih objektov je razvidna iz načrta št. 2. 7. Načrt lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo.
Velikost in oblika parcel obstoječih objektov se ne spreminja.
V. ZASNOVA KOMUNALNE INFRASTRUKTURE
16. člen
(1) Načrtovana komunalna oprema obsega:
Cesto in druge prometne površine, dovoze, javni vodovod za sanitarno in požarno vodo, fekalno kanalizacijo s priključkom na malo komunalno čistilno napravo, meteorno kanalizacijo z iztokom v vodotok, ravnanje s komunalnimi odpadki, elektroenergetsko omrežje in telekomunikacijsko omrežje.
Načrtovane rešitve s potekom prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture so razvidne iz načrta Zasnova projektnih ureditev prometne, energetske in komunalne infrastrukture list št. 2.10.
(2) Primarno in sekundarno komunalno omrežje mora potekati v kabelski podzemni izvedbi, v ali ob cestnem telesu tako, da bo nanj možno priključevanje posameznih objektov.
(3) Vse objekte je obvezno priključiti na:
– občinsko pot (s parcelno št. 1050/3, 1050/4, 219/6 in 219/4 vse k.o. Dolenje Brdo);
– elektro omrežje;
– javni vodovod;
– fekalno kanalizacijo s priključkom na malo komunalno čistilno napravo (zasebno);
– meteorno kanalizacijo (zasebno);
– telekomunikacijsko omrežje in
– elektroenergetsko omrežje.
(4) Pri projektiranju objektov in komunalnih naprav je potrebno upoštevati pogoje iz smernic posameznega upravljavca komunalne naprave, ki so sestavni del tega odloka.
1. Ceste in druge prometne površine
1.1. Ceste
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta bo z osrednjo občinsko potjo priključeno na lokalno cesto LC100091 in preko nje na R1 Škofja Loka–Gorenja vas, odsek 1110. Širina asfaltiranega vozišča občinske poti je 3,00 m. Novozgrajeni ali rekonstruirani del občinske poti, s katerim se nadomesti del te poti, je iste kategorije kot rekonstruirana pot. Novozgrajen ali rekonstruiran del občinske poti mora imeti izvedeno ustrezno odvodnjavanje, tako, da bo preprečeno odtekanje in odnos materiala iz ceste na sosednja zemljišča.
(2) Pri posameznem hišnem priključku na občinsko pot in pri priključku občinske poti na občinsko cesto je potrebno upoštevati polje preglednosti. V bližini nivojskih križišč ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali storiti kaj drugega kar bi oviralo preglednost občinske ceste ali poti.
(3) V projektni dokumentaciji je potrebno predvideti in opisati ter ustrezno utemeljiti vse posege v varovalnem pasu občinske ceste (cestni priključek, podporni in oporni zid, komunalni vodi, zunanja ureditev), ki se navezujejo na gradnjo objekta. Rešitev cestnega priključka objekta na občinsko pot mora zagotavljati ustrezno širino in radij priključka, nagib, odvodnjavanje, preglednost in morebitno prometno signalizacijo na priključku in na občinski cesti.
(4) Objekti ob občinskih cestah morajo imeti na strehah objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto ali pot vsuje sneg, pritrjene snegolove.
1.2. Kolesarski in peš promet
Kolesarji in pešci bodo uporabljali občinsko pot, ki vodi naprej v gozdne površine.
1.3. Mirujoči promet
Parkirna mesta so predvidena v sklopu posamezne parcele za gradnjo stanovanjskega objekta. Na vsaki parceli za gradnjo stanovanjskega objekta je predvidena gradnja vsaj dveh parkirnih mest.
Počitniški objekti imajo obstoječa parkirišča (minimalno 2 parkirni mesti).
Skupnih parkirnih površin ni.
1.4. Arhitektonske ovire
Pri načrtovanju vseh objektov v območju urejanja je potrebno zagotoviti neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam. Na horizontalnih komunikacijah se izvedejo klančine z naklonom največjim 1:13.
2. Oskrba z vodo
2.1. Vodovod
(1) Obstoječi objekti v območju OPPN SVP 58 – 1 so priključeni na javni vodovod, ki se zaključuje z obstoječim nadtalnim hidrantom (H1) na parceli št. 219/7 k.o. Dolenje Brdo. Območje se opremlja z izgradnjo odcepa javnega vodovoda (sekundarni vod), ki se priključuje na obstoječi vodovod Trebija–Gorenja vas - Poljane na območju Srednje vasi.
(2) Na javni vodovod se priključi vsak objekt posebej. Načrtovanje in gradnjo priključka objekta na javni vodovod investitor izvede na lastne stroške. Za vsak vodovodni priključek ali spremembo obstoječega priključka se izdela projektna dokumentacija.
(3) Vodovodni priključek se lahko izvede le na podlagi projektne dokumentacije in pisnega soglasja upravljavca javnega vodovoda ob nadzoru upravljavca.
(4) Priklop objekta na javni vodovod se vrši preko vodomernega jaška, ki mora biti dostopen.
(5) Maksimalni tlak na mestu priključka pri pretoku je 6 bar, minimalni tlak na mestu priključka pri pretoku nič je 1,5 bar. Na omrežju kjer teh parametrov ni možno doseči, mora uporabnik vgraditi za obračunskim vodomerom napravo za dvig tlaka, če je tlak v omrežju manjši od 1,5 bara.
(6) Odmiki objektov od cevovoda morajo znašati najmanj: fiksni objekti (stavbe, oporni zidovi, ipd.) 3,00 m, greznice, drugi možni viri onesnaženja in deponije z odpadnimi in škodljivimi snovmi 5,00 m, posamezna drevesa ali drevoredi 2,00 m, grmičevje 1,00 m.
(7) Pri križanju vodovoda z drugimi podzemnimi napeljavami mora vodovod potekati horizontalno brez vertikalnih lomov. Križanja morajo potekati pravokotno, izjemoma je lahko kot prečkanja osi druge podzemne inštalacije med 45º in 90º. Najmanjši horizontalni odmik napeljav, ki potekajo vzporedno z vodovodom se vodovod nahaja pod drugim komunalnim vodom: 2,0m za kanalizacijo komunalnih odpadnih vod ali mešan sistem, 1,0 m za kanalizacijo padavinskih vod, plinovodom in elektro kablom.
2.2. Hidrantno omrežje
Za zaščito pred požarom je v območju OPPN predviden še dodatni nadzemni hidrant.
Lokacije hidrantov so razvidne iz situacije list št. 2.10. Zasnova projektnih ureditev prometne, energetske in komunalne infrastrukture.
3. Odvajanje odpadnih voda
(1) V območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je predviden ločen sistem odvodnjavanja odpadnih in meteornih vod iz streh in utrjenih površin. Za obravnavano območje bo zgrajen zasebni meteorni kanal z iztokom v bližnji vodotok. Možna je tudi izvedba ponikovalnic, če izhaja iz geomehanskega poročila, da je ponikanje možno.
(2) Kanali dimenzije notranji premer 200 mm in posamezni hišni priključki dimenzije premera 150 mm, morajo biti zgrajeni iz materialov in na način, ki zagotavlja vodotesnost zgrajenega sistema, vključno z jaški. Vsi jaški so premera 80 cm in tovarniško izdelani.
3.1. Fekalna kanalizacija
(1) Fekalne odplake se vodijo v malo komunalno čistilno napravo (MKČN) ustrezne zmogljivosti čiščenja in izpolnjevati mora zahteve in ukrepe iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07 in 30/10). Mala komunalna čistilna naprava mora imeti kot gradbeni proizvod v skladu z Zakonom o gradbenih proizvodih ustrezno dokumentacijo, ki potrjuje skladnost z zgoraj navedenimi standardi. MKČN in navezujoča kanalizacija morata biti zgrajeni vodotesno.
(2) Za MKČN z zmogljivostjo čiščenja do 50 populacijskih ekvivalentov, ki je izdelana v skladu s standardi od SIST EN 12566.1 do SIST EN 12566-5 se mora očiščena odpadna voda odvajati neposredno v površinsko vodo preko filtrirne naprave za prečiščeno komunalno odpadno vodo ali posredno v podzemno vodo preko sistema za infiltracijo v tla, vse skladno z Uredbo.
(3) MKČN mora biti dostopna vozilom za odvoz mulja, ki se mora redno oddajati izvajalcu GJS (gospodarske javne službe).
(4) V MKČN ni dovoljeno odvajati padavinskih vod in industrijskih odpadnih vod.
(5) Obstoječi objekti uredijo individualno odvajanje komunalnih vod v skladu s predpisi.
3.2. Meteorna kanalizacija
Meteorne vode s streh in utrjenih površin se vodijo preko meteornega kanala do dolinskega dna z izlivom v vodotok Sredenjška grapa.
4. Elektroenergetsko omrežje
(1) Obravnavano območje je opremljeno z elektroenergetskimi napravami in objekti, ki so vezani na TP Srednja vas, ki se nahaja na parcelni številki 334, k.o. Dolenje Brdo in pomenijo del izvoda št. 2 – Mežnar.
(2) Napajanje predvidenih stanovanjskih objektov se zagotovi preko novega NN zemeljskega voda, minimalnega prereza Al 35 mm², ki se poveže na bližnji NN nadzemni vod št. 2 Mežnar (stojno mesto na parceli št. 219/7, k.o. Dolenje Brdo). Pri križanju voznih površin in komunalnih vodov se priključni zemeljski vod uvleče v zaščito PVC cev premera 110 mm.
(3) Nizkonapetostna kabelska kanalizacija bo potekala v občinski poti. Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja je potrebno izdelati projekt elektrifikacije celotnega območja s priključnimi kablovodi za posamezen objekt, ki mora biti izdelan v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter ga posredovati v pregled in potrditev v Elektro Ljubljana – okolica.
(4) Po celotni trasi priključnega zemeljskega voda je potrebno položiti ozemljitveni valjanec Fe – Zn 4 x 25 mm.
(5) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa.
(6) Na posamezen objekt je možno namestiti enostavne naprave, ki proizvajajo električno energijo s pomočjo sončne energije. Za priklop omenjenih naprav na distribucijsko omrežje bo potrebno v skladu z Energetskim zakonom (71. člen, Uradni list RS, št. 27/07, 70/08 in 22/10) pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bodo določeni tehnični pogoji in parametri priklopa v omrežje.
4.1. Javna razsvetljava
Javna razsvetljava je načrtovana ob cesti A. Omrežje bo položeno v kabelsko kanalizacijo, ki naj poteka vzporedno s traso nizkonapetostne kabelske kanalizacije. Javna razsvetljava se izvede z nizkimi uličnimi svetilkami, ki svetijo navzdol.
5. Ogrevanje objektov
(1) Ogrevanje objektov je individualno.
(2) Ogrevanje objektov naj se zagotavlja z energetsko obnovljivimi viri, ki štejejo kot pomembna nacionalna strateška zaloga energije.
(3) Sevanje sonca se lahko izkorišča s pasivnimi solarnimi sistemi (okna, sončni zidovi) ali z aktivnimi solarnimi sistemi (sončni kolektorji in sončne celice).
(4) V primeru, da izbrani energent za ogrevanje zahteva zunanji rezervoar, mora biti lokacija istega na parceli za gradnjo stanovanjskega objekta. Rezervoar ne sme biti vidno izpostavljen, lokacija se zazeleni ali kako drugače ogradi.
6. Telekomunikacijsko omrežje
(1) Obravnavano območje OPPN SVP58 – 1 Srednja vas – Poljane je v območju telefonske centrale Poljane.
(2) Za priklop objektov na javno telekomunikacijsko omrežje Telekoma Slovenije je potrebno izdelati Projekt telekomunikacijskega omrežja v skladu s predvideno dejavnostjo in potrebami. Priključna točka je obstoječi pomožni telekomunikacijski jašek pri objektu Srednja vas – Poljane 20.
(3) Znotraj občinskega podrobnega prostorskega načrta potekajo obstoječe telekomunikacijske naprave Telekoma Slovenije d.d., katere je potrebno pred pričetkom del označiti, prestaviti in ustrezno zaščititi.
7. Ravnanje z odpadki
(1) Za zbiranje odpadkov so predvidene lokacije tipskih zabojnikov ob tlakovanih uvozih znotraj parcele za gradnjo. V času odvoza odpadkov morajo biti dostopni smetarskemu vozilu pooblaščene organizacije. Zbirna in prevzemna mesta za odpadke so locirana ob občinski poti (A). Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne sme biti stopnic ali drugih ovir.
(2) Biološke odpadke se odlaga na kompostnike, predvidene v okviru zelenih površin vsakega stanovanjskega in počitniškega objekta, za nadaljnjo uporabo na lastnih površinah.
(3) Okolju neškodljive rušitvene in izkopne materiale je treba trajno deponirati izključno na za to določene deponije, oziroma se jih v največji možni meri uporabi na parceli za gradnjo za zasipanje objektov in izravnavo terena.
(4) Lastnik oziroma uporabnik novega objekta je dolžan prijaviti občinski gospodarski javni službi (GJS) ravnanja z odpadki začetek uporabe objekta in sicer najkasneje 15 dni pred začetkom uporabe.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE
17. člen
1. Varstvo kulturne dediščine
(1) Območje OPPN se nahaja znotraj vplivnega območja varovane naselbinske dediščine Srednja vas – Poljane vas, EŠD 17005. Območje varovanj je razvidno iz karte št. 2.3 Varovanje in omejitve v prostoru. V okolici območij kulturne dediščine se uveljavlja nadzor nad posegi v prostor, ki bi utegnil negativno vplivati na območje kulturne dediščine (vplivno območje dediščine).
(2) V območjih naselbinske dediščine se ohranja naslednje zgodovinske značilnosti naselja: naselbinska zasnova, odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom, prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki, itd.), prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti), podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina), odnosi med naseljem in okolico in stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema).
(3) Pri projektiranju objektov se upošteva kakovostne starejše grajene in kako drugače ustvarjene prostorske prvine zaradi materialnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena. Upošteva se značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo. Preprečevati je potrebno dejavnosti, ki načenjajo vrednote antropogenega okolja. Pri usmerjanju dejavnosti imajo prednost tiste, ki ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture ter s tem vzpostavljajo prostorske in časovne kontinuitete.
(4) Varstvo arheoloških ostalin velja na celotnem območju urejanja.
(5) Kolikor na območju OPPN ne bodo opravljene predhodne arheološke raziskave pred začetkom zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine RS omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča (investitor) odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Ljubljana vsaj 10 dni pred pričetkom del.
(6) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča in investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
18. člen
1. Varstvo pred hrupom
(1) Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08) sodi obravnavano območje v III. Območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo dnevne ravni hrupa 60 dBA in mejne nočne ravni 50 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
(2) V času gradnje je zaradi obratovanja strojev in dovoza tovornih vozil pričakovati občasne povečane emisije hrupa. Za zmanjševanje hrupa v času gradnje je predvideno, da bodo vsa gradbena dela potekala v dnevnem času, med delovnim tednom.
2. Varstvo tal
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene poti ter deponije se uporabljajo infrastrukturne površine, na katerih so tla manj kvalitetna.
(2) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin je treba preprečiti odtekanje vod na kmetijsko obdelovalne površine oziroma na površine parcel obstoječih objektov.
(3) Humus se ob začetku gradbenih del odstrani in deponira na način, ki ohranja njegovo rodovitnost oziroma tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj rodovitnim materialom. Pri tem ne sme priti do mešanja mrtvice in živice, ki ne sme biti deponirana v kupih višjih od 1,20 m.
(4) Izkopni in neškodljivi rušitveni materiali se uporabijo na parcelah za gradnjo kot materiali za zasipavanje objektov in izravnavo različnih nivojev terena z brežinami.
3. Varstvo zraka
(1) Ukrepi za varstvo zraka v času gradnje predvidevajo predvsem preprečevanje prašenja z območja gradbišča in dovoznih cest.
(2) Objekti morajo biti ogrevani z ekološko čistimi viri (plin, biomasa, sonce, geosonda).
4. Varstvo pred svetlobnim onesnaženjem
(1) Za osvetljevanje javnih in zasebnih zunanjih površin naj se uporabljajo žarnice, ki oddajajo rumeno ali oranžno svetlobo in ne oddajajo UV spektra; to so natrijeve plinske žarnice (nizkotlačne in visokotlačne). Svetilke naj bodo nepredušno zaprte in usmerjene v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico.
(2) Osvetljevanje območja, dovozne poti, parkirišč in objektov naj bo zmanjšano na najnižjo raven. Območja, za katera osvetljevanje ni nujno potrebno, naj se ne osvetljujejo. Preprečevanje svetlobnega onesnaževanja sosednjih gozdnih površin se izvaja z zasenčenjem svetilk proti gozdu.
5. Ohranjanje narave
Na območju OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti
6. Varstvo voda
(1) Vse posege v vode, vodna in priobalna zemljišča, zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih ter kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča je treba programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje vodni režim in stanje voda, da se ohranja naravne procese, omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda in ohranjanje naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov.
(2) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za izjeme, ki jih določa 37. člen ZV-1: gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo.
(3) Na vodna in priobalna zemljišča je prepovedano:
– odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki;
– odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi
– in odlaganje odpadkov.
(4) Zavarovanja in stabilizacije brežin in dna vodotokov je potrebno predvideti z biotehničnimi sonaravnimi ukrepi, ozelenjeno z avtohtono vegetacijo. Ohranja se naravna obvodna zarast.
(5) Zavarovanja in stabilizacija brežin in dna vodotokov je potrebno predvideti z biotehničnimi sonaravnimi ukrepi, ozelenjeno z avtohtono vegetacijo.
(6) Predvidene ureditve ne smejo poslabšati stabilnosti terena in vodotokov tako v fazi gradnje, kot v fazi uporabe. Kolikor je potrebno, je predvideti rešitve za zavarovanje in stabilizacijo nestabilnih in pogojno stabilnih površin, ki bodo na stabilnostno problematičnih odsekih zagotavljale ustrezno stopnjo stabilnosti terena. Izdelati je potrebno geološko geomehansko poročilo in podati rešitve, ki bodo na potencialno stabilnostno problematičnih odsekih zagotavljale ustrezno stopnjo stabilnosti terena.
(7) Zacevljanje, prekrivanje ali kanaliziranje vodotokov ni dopustno, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko vodotoka v primeru, da gre za objekt javne prometne infrastrukture (most, prepust na javnih cestah in poteh).
(8) Nasipavanje retenzijskih površin, zasipavanje pretočnih profilov vodotokov, potokov in izvirnih vod ter sprožanje erozijskih procesov, rušenje ravnotežja na labilnih tleh ali slabšanje odtočnih razmer pri načrtovanju posegov ni dovoljeno.
(9) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z Uredbo o emisiji pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05).
(10) Urediti je potrebno odvajanje padavinskih in zalednih voda. Padavinske, drenažne in čiste zaledne vode naj se odvajajo oziroma ponikajo, ne da bi prišlo do erodiranja, zamakanja ali poplavljanja okoliških površin ali poškodb na vodotokih ali objektih vodne infrastrukture. Večje količine vode ni dovoljeno spuščati na okoliški teren, da ne bi povzročile erozije ali destabilizirale zemljin. Padavinske vode naj se prioritetno ponikajo, pri tem morajo biti ponikalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, je padavinske vode možno speljati v vodotok, pri tem je v skladu z 92. členom ZV-1 v čim večji možni meri zmanjšati hipni odtok padavinskih voda, kar pomeni ureditev zadrževanja padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike. Iztok oziroma zadrževanje mora biti ustrezno dimenzionirano glede na prevodno sposobnost vodotoka – recipienta in poplavna varnost območja. Pri tem se ne sme poslabšati kakovost recipienta in poplavna varnost območja.
7. Osončenje
Oblikovanje objektov in razpored prostorov mora omogočiti 45º kot osončenja za bivanje in delo občutljivih prostorov.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
19. člen
(1) Vsi objekti na območju OPPN morajo biti dimenzionirani in projektirani Ustrezno glede na stopnjo potresne ogroženosti. Po karti potresne nevarnosti (atlas ARSO) se Občina Gorenja vas - Poljane nahaja v območju s projektnim pospeškom tal (g) 0,225.
(2) Pri načrtovanju gradbene konstrukcije objekta je potrebno upoštevati drugi odstavek 4. člena in 5. člen Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05).
20. člen
(stabilnost terena)
(1) Vsi posegi na območju OPPN se izvajajo na podlagi Geološkega poročila Arh.št. Ig – 1804 z dne 28. 9. 2009 o ogledu terena na območju predvidenih novogradenj na parcelah št. 241/2, 241/3 in 241/4, vse k.o. Dolenje Brdo, Srednja vas, ki ga je izdelal Geoinženiring d.o.o., Dimičeva 14, Ljubljana, in je priloga k Odloku o OPPN.
(2) Temeljna tla posameznih objektov mora zapisniško prevzeti geomehanik.
21. člen
(varstvo pred požarom)
(1) V OPPN so upoštevani pogoji Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07). Zagotovljeni so zadostni odmiki med objekti za preprečitev prenosa požara oziroma zagotovljeni ustrezni ukrepi (požarna ločitev) in zagotovitev zadostne količine požarne vode iz javnega vodovodnega omrežja preko nadzemnih hidrantov. Manipulacijske površine ob objektih omogočajo dovoz gasilnim avtomobilom in zagotavljajo delovne površine za intervencijska vozila.
(2) Za zaščito v primeru nevarnosti elementarnih in drugih nesreč so zagotovljene ustrezne evakuacijske poti in površine za ljudi in materialne dobrine, intervencijske poti in površine.
(3) Za objekte, ki so določeni v Pravilniku o študiji požarne varnosti, se v sklopu projektne dokumentacije PGD izdela študija požarne varnosti na osnovi katere investitor pridobi požarno soglasje k projektnim rešitvam pri Upravi RS za zaščito in reševanje. Za stavbe za katere, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata »zasnova požarne varnosti«, vendar v tem primeru soglasje Uprave RS za zaščito in reševanje ni potrebno.
VIII. TOLERANCE
22. člen
(1) Pri določanju višinske kote objekta so dovoljene tolerance do ± 50 cm s tem, da kota objekta in dovoz ne vplivajo na varnost cestnega prometa.
(2) Tlorisne gabarite se lahko presega z balkoni, ki so lahko zamaknjeni iz gabarita stavbe do 1,50 m.
(3) Dovoljeno je tudi odstopanje od velikosti in oblike tlakovanih površin, ki so prikazane v grafičnih prilogah, vendar morajo biti upoštevana določila tega odloka. Prav tako je dovoljeno odstopanje od ostale zunanje ureditve na parceli za gradnjo, ki je prikazana v grafičnih prilogah.
(4) Dovoljene so tudi tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in ekonomičnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.
IX. NAČRT PARCELACIJE
23. člen
Parcelacija je obstoječa in je razvidna iz načrta št. 2.7. Načrt lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo. Načrt vsebuje tehnične elemente za gradnjo objektov v naravi. Parcele za gradnjo so določene z lomnimi točkami, ki so v Gauss-Krugerjevem sistemu in so razvidne iz grafične priloge.
X. ETAPNOST IZVEDBE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
24. člen
(etapnost izvedbe)
Ureditve in gradnje v predvidenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se bodo odvijale sočasno:
– dograditev primarnega infrastrukturnega omrežja, ki je potrebno za gradnjo skupne komunalne infrastrukture predvidenega dela naselja in priključke nanje, izgradnja dela javne poti ter izgradnja infrastrukture znotraj območja občinskega podrobnega prostorskega načrta;
– gradnja samostojnih stanovanjskih objektov in rekonstrukcije obstoječih počitniških objektov;
– zunanje ureditve stanovanjskih in počitniških objektov.
25. člen
(tehnični pogoji za projektiranje)
Širine in radiji cestnih priključkov ter elementi občinske poti morajo biti prilagojeni potrebam komunalnih vozil oziroma prometa. Hišni priključki morajo biti prilagojeni niveleti vozišča poti na katero se priključujejo. Območje križišč in njihova neposredna okolica ob cesti mora biti urejena tako, da je zagotovljena zadostna preglednost na območju cestnih priključkov na občinske ceste. Investitor je dolžan območje notranjih prometnic opremiti s predpisano talno in vertikalno prometno signalizacijo in opremo na lastne stroške in jo redno vzdrževati. Meteorna in druga voda s parcel in priključkov ne sme pritekati na javno cesto ali na njej zastajati.
26. člen
(obveznosti v času gradnje)
V času gradnje imajo investitorji in izvajalci naslednje obveznosti:
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode;
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala;
– sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi);
– v skladu z veljavnimi predpisi v najkrajšem možnem času odpraviti prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje;
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav;
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi;
– v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe;
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov;
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objektov prekinjene ali poškodovane;
– ob izvedbi posega je investitor dolžan odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati na za to predvideni lokaciji;
– po končani gradnji je potrebno odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču.
Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
XI. VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
27. člen
Občinski podrobni prostorski načrt preneha veljati, ko je izveden, ko so z načrtom predvideni objekti zgrajeni in v uporabi. Izvedenost načrta ugotovi Občinski svet Občine Gorenja vas - Poljane z odlokom. Po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta se območje ureja z občinskim prostorskim načrtom (OPN).
XII. KONČNE DOLOČBE
28. člen
Občinski podrobni prostorski načrt je na vpogled vsem zainteresiranim na sedežu Občine Gorenja vas - Poljane in na Upravni enoti Škofja Loka.
29. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor – enota Kranj.
30. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-002/2010-041
Gorenja vas, dne 29. septembra 2011
Župan
Občine Gorenja vas - Poljane
Milan Čadež l.r.