Številka: U-I-220/10-8

Datum: 6. 7. 2011

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Marije Jazbinšek Težak, Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška družba Rozman & Vesel, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 6. julija 2011

1. Člen 4 Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Krško (Uradni list RS, št. 73/09 in 47/10), kolikor kategorizira lokalno cesto »G5-Dr.-Mr.-24030«, v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. *4/0, k. o. Drnovo, se razveljavi.
2. Občina Krško mora pobudnici povrniti njene stroške postopka v višini 624,00 EUR v 30 dneh po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

1. Pobudnica izpodbija 4. člen Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Krško (v nadaljevanju Odlok o kategorizaciji), kolikor kategorizira lokalno cesto »G5-Dr.-Mr.-24030«, v delu, ki poteka po njenem zemljišču. Odlok o kategorizaciji naj bi bil v izpodbijanem delu v neskladju s 33. in 69. členom Ustave ter z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 92/05 – v nadaljevanju ZJC-B). Pobudnica navaja, da Občina Krško (v nadaljevanju Občina) z njo ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišča, po katerem poteka lokalna cesta, niti ni začela razlastitvenega postopka. Občini je predlagala ureditev medsebojnega razmerja in jo opozorila, da bo v nasprotnem primeru vložila pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanega dela Odloka o kategorizaciji. Pobudnica zato predlaga, naj Ustavno sodišče naloži Občini plačilo njenih stroškov postopka pred Ustavnim sodiščem.
2. Občina odgovarja, da je kategorizacijo občinskih javnih cest izvedla v skladu z Zakonom o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 42/09 in 109/09 – v nadaljevanju ZJC), ki naj bi določal, da občina kategorizira vse potrebne cestne odseke, ne glede na lastništvo zemljišč. Urejanje statusa zemljišč, po katerih potekajo kategorizirane občinske ceste, naj bi potekalo počasi zaradi velikega števila takšnih zemljišč in pomanjkanja finančnih sredstev. Občina predlaga, naj Ustavno sodišče pobudo zavrne kot neutemeljeno.

3. Iz zemljiškoknjižnega izpiska izhaja, da je pobudnica solastnica zemljišča parc. št. *4/0 (prej 4.S), k. o. Drnovo, po katerem poteka lokalna cesta »G5-Dr.-Mr.-24030«. Pobudnica zato izkazuje pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o kategorizaciji, kolikor se nanaša na lokalno cesto, ki poteka po zemljišču parc. št. *4/0, k. o. Drnovo. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) nadaljevalo odločanje o stvari sami.
4. Odlok o kategorizaciji je bil sprejet na podlagi ZJC, ki se je prenehal uporabljati z dnem začetka uporabe Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10 – v nadaljevanju ZCest-1). Na podlagi 126. člena ZCest-1 morajo občine svoje predpise uskladiti z določbami ZCest-1 v enem letu od njegove uveljavitve, tj. do 1. aprila 2012. Odlok o kategorizaciji določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo. V 4. členu Odlok o kategorizaciji med lokalnimi cestami pod zaporedno številko 26 kategorizira lokalno cesto »G5-Dr.-Mr.-24030«, ki poteka po zemljišču, katerega solastnica je pobudnica.
5. Ustava v 69. členu določa, da je razlastitev (odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist) mogoča le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini in pod pogoji, ki jih določa zakon. S tem členom Ustava zaradi zagotovitve javne koristi kljub ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave, omogoča odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini. Ustava v 69. členu zahteva, naj zakon uredi pogoje za razlastitev, razlastitev pa se lahko opravi v postopku, v katerem se za konkreten primer ugotovi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za razlastitev, in v katerem sta zagotovljena tudi sodno varstvo ter nadomestilo v naravi ali odškodnina.
6. Pojem in status javnih cest ureja 3. člen ZCest-1. Javne ceste so prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsakdo prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa. V prvem odstavku 39. člena ZCest-1 je določeno, da so javne ceste državne in občinske. Po drugem odstavku 39. člena ZCest-1 so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske ceste pa v lasti občin. Enake določbe je imel tudi ZJC. Občina določeno cesto kategorizira, če je za takšno kategorizacijo izkazana javna korist in če cesta ustreza merilom za kategorizacijo javnih cest. Če so zemljišča, po katerih naj bi potekala javna cesta, ki jo občina namerava kategorizirati, v zasebni lasti, mora občina takšna zemljišča pred kategorizacijo pridobiti s pravnim poslom oziroma v postopku razlastitve. V primerih, ko že obstoječe javne ceste potekajo po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb, kot določa drugi odstavek 39. člena ZCest-1 oziroma je določal prvi odstavek 3. člena ZJC, prehodna ureditev iz 19. člena ZJC-B, ki na podlagi drugega odstavka 123. člena ZCest-1 še vedno velja, predvideva, da se lahko lastninska pravica na teh nepremičninah odvzame ali omeji proti odškodnini ali nadomestilu v naravi v posebnem postopku razlastitve, ki je urejen z navedeno določbo ZJC-B.
7. V obravnavani zadevi Občina s pobudnico ni sklenila pravnega posla za pridobitev njenega deleža zemljišča, po katerem poteka lokalna cesta »G5-Dr.-Mr.-24030«. Zoper njeno nepremičnino tudi ni bil izveden postopek razlastitve. Zato je 4. člen Odloka o kategorizaciji v izpodbijanem delu v neskladju z 19. členom ZJC-B in 69. členom Ustave. Ker 4. člen Odloka o kategorizaciji v tem delu nedopustno posega v lastninsko pravico, je v neskladju tudi s 33. členom Ustave. Ustavno sodišče je zato 4. člen Odloka o kategorizaciji, kolikor kategorizira lokalno cesto »G5-Dr.-Mr.-24030«, v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. *4/0, k. o. Drnovo, razveljavilo (1. točka izreka).

8. Pobudnica predlaga, naj Ustavno sodišče njene stroške postopka s pobudo naloži v plačilo Občini. Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške postopka, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Po ustaljeni ustavnosodni presoji morajo obstajati posebno utemeljeni razlogi, da se stroški pobudnika naložijo v plačilo nasprotnemu udeležencu. V konkretnem primeru so takšni razlogi podani. Pobudnica je Občino pozvala k ureditvi zadeve in jo opozorila, da bo v nasprotnem primeru predlagala začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o kategorizaciji. Ustavno sodišče je že v številnih primerih, ko so bili izpodbijani občinski odloki o kategorizaciji javnih cest, sprejelo vsebinsko enake odločitve in ponovilo stališče, da so takšni predpisi v neskladju z Ustavo, če občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma ga ni razlastila. Občina priznava, da poteka po zemljiščih v lasti pobudnice lokalna cesta, zato je lahko utemeljeno pričakovala vsebinsko enako odločitev Ustavnega sodišča kot v drugih podobnih primerih. Ustavno sodišče je zato odločilo, da je Občina v 30 dneh dolžna povrniti pobudnici njene stroške, ki jih je imela z vložitvijo pobude (2. točka izreka).
9. Pobudnica je pobudo vložila po pooblaščenki, ki je Ustavnemu sodišču predložila stroškovnik in priglasila stroške po Zakonu o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08 – v nadaljevanju ZOdvT). Ustavno sodišče je pooblaščenki pobudnice v skladu z ZOdvT za opravljene storitve priznalo nagrado po tar. št. 3470 v znesku 500,00 EUR, pavšal za izdatke po tar. št. 6002 v znesku 20,00 EUR in 104,00 EUR za plačilo davka na dodano vrednost. Stroški zastopanja znašajo tako 624,00 EUR.

10. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 46/07 in 54/10) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Etelka Korpič - Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat, Jože Tratnik in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.