Uradni list

Številka 9
Uradni list RS, št. 9/2011 z dne 11. 2. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 9/2011 z dne 11. 2. 2011

Kazalo

319. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS-B), stran 827.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS-B)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 2. februarja 2011.
Št. 003-02-2/2011-12
Ljubljana, dne 10. februarja 2011
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PLAČILNIH STORITVAH IN SISTEMIH (ZPlaSS-B)
1. člen
V Zakonu o plačilnih storitvah in sistemih (Uradni list RS, št. 58/09 in 34/10) se v prvem odstavku 1. člena na koncu 3. točke beseda »in« nadomesti z vejico.
Za 4. točko, na koncu katere se pika nadomesti z vejico, se dodata novi 5. in 6. točka, ki se glasita:
»5. pogoje za opravljanje dejavnosti izdajanja elektronskega denarja in
6. pogoje za ustanovitev, poslovanje, nadzor in prenehanje družb za izdajo elektronskega denarja.«.
2. člen
V 2. členu se 3. točka spremeni tako, da se glasi:
»3. Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (UL L št. 267, z dne 10. 10. 2009, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/110/ES).«.
3. člen
V prvem odstavku 3. člena se za 15. točko, na koncu katere se pika nadomesti s podpičjem, dodata novi 16. in 17. točka, ki se glasita:
»16. denarno vrednost, shranjeno na instrumentih iz 11. točke tega odstavka;
17. denarno vrednost, shranjeno na napravah iz 12. točke tega odstavka.«.
4. člen
V 4. členu se 2., 3. in 4. točka dopolnijo tako, da se glasijo:
»2. država sedeža pomeni državo članico, kjer je sedež ponudnika plačilnih storitev ali sedež izdajatelja elektronskega denarja;
3. sedež pomeni kraj, kjer je registrirani sedež ponudnika plačilnih storitev oziroma izdajatelja elektronskega denarja ali, če ponudnik plačilnih storitev ali izdajatelj elektronskega denarja v skladu z nacionalno zakonodajo nima registriranega sedeža, kraj, kjer deluje njegovo poslovodstvo;
4. država gostiteljica pomeni katero koli državo članico, razen države sedeža, v kateri ima ponudnik plačilnih storitev podružnico ali zastopnika, izdajatelj elektronskega denarja pa podružnico ali v kateri neposredno opravljata storitve;«.
8. točka se spremeni tako, da se glasi:
»8. elektronski denar je shranjena denarna vrednost v obliki terjatve imetnika elektronskega denarja do izdajatelja elektronskega denarja, ki:
– je v elektronski obliki, vključno z magnetno,
– jo izda izdajatelj elektronskega denarja na podlagi prejema denarnih sredstev za namen izvrševanja plačilnih transakcij, in
– jo kot plačilno sredstvo sprejme oseba, ki ni izdajatelj elektronskega denarja;«.
22. točka se črta.
24. točka se spremeni tako, da se glasi:
»24. zasebnik ali zasebnica (v nadaljnjem besedilu: zasebnik) je fizična oseba, ki ni podjetnik ali podjetnica (v nadaljnjem besedilu: podjetnik) in ki samostojno opravlja določeno registrirano ali s predpisom določeno dejavnost, kot je notar, zdravnik, odvetnik, kmet in podobno;«.
26. točka se spremeni tako, da se glasi:
»26. Uprava Republike Slovenije za javna plačila je državni organ, ki je na podlagi posebnega zakona pristojen za opravljanje plačilnih storitev za neposredne in posredne uporabnike državnega ter občinskih proračunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.«.
5. člen
V prvem odstavku 17. člena se 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. družbe za izdajo elektronskega denarja, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja v skladu s tem zakonom in družbe za izdajo elektronskega denarja držav članic, ki so pridobile dovoljenje pristojnega nadzornega organa države sedeža za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja in so v skladu s tem zakonom ustanovile podružnico na območju Republike Slovenije ali neposredno opravljajo storitve izdajanja elektronskega denarja na območju Republike Slovenije, ter družbe za izdajo elektronskega denarja tretjih držav, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja in so v skladu s tem zakonom ustanovile podružnico na območju Republike Slovenije,«.
Drugi odstavek se črta.
Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta drugi in tretji odstavek.
6. člen
Tretji in četrti odstavek 22. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(3) Plačilne institucije ne smejo sprejemati depozitov od javnosti po zakonu, ki ureja bančništvo, ali izdajati elektronskega denarja po tem zakonu.
(4) Denarna sredstva, ki jih prejme plačilna institucija od uporabnikov izključno zaradi izvršitve plačilne transakcije v skladu z drugim odstavkom tega člena, ne predstavljajo sprejemanja depozitov od javnosti po zakonu, ki ureja bančništvo, ali opravljanja storitev izdajanja elektronskega denarja po tem zakonu.«.
7. člen
V četrtem odstavku 79. člena se 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. kjer je relevantno, o obrestnih merah in menjalnih tečajih, ki se bodo uporabili ali v primeru uporabe referenčne obrestne mere ali referenčnega menjalnega tečaja tudi metodo za izračun dejanskih obresti ter ustrezen datum in indeks ali osnovo za ugotavljanje takšne obrestne mere ali menjalnega tečaja;«.
8. člen
Prvi odstavek 134. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Določbe 74. in 75. člena tega zakona ter določbe 2. podpoglavja 5. poglavja tega zakona, razen 2. in 3. točke četrtega odstavka 79. člena tega zakona, se uporabljajo za pogodbo o plačilnih storitvah, ki ureja izvrševanje drugih plačilnih transakcij, razen v primerih iz drugega do četrtega odstavka tega člena.«.
9. člen
Naslov 7. poglavja se spremeni tako, da se glasi:
»7. POGLAVJE
IZDAJANJE ELEKTRONSKEGA DENARJA«.
10. člen
V 7. poglavju se doda naslov novega 1. podpoglavja, ki se glasi:
»1. PODPOGLAVJE
STORITVE IZDAJANJA ELEKTRONSKEGA DENARJA«.
11. člen
136. člen se spremeni tako, da se glasi:
»136. člen
(izdajatelji elektronskega denarja)
(1) Na območju Republike Slovenije lahko storitve izdajanja elektronskega denarja opravljajo:
1. banke, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za izdajanje elektronskega denarja v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, in banke držav članic, ki so pridobile dovoljenje pristojnega nadzornega organa države sedeža za izdajanje elektronskega denarja in so v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, ustanovile podružnico na območju Republike Slovenije ali neposredno izdajajo elektronski denar na območju Republike Slovenije, ter banke tretjih držav, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za izdajanje elektronskega denarja in so v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, ustanovile podružnico na območju Republike Slovenije,
2. družbe za izdajo elektronskega denarja, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja v skladu s tem zakonom, in družbe za izdajo elektronskega denarja držav članic, ki so pridobile dovoljenje pristojnega nadzornega organa države sedeža za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja in so v skladu s tem zakonom ustanovile podružnico na območju Republike Slovenije ali neposredno opravljajo storitve izdajanja elektronskega denarja na območju Republike Slovenije ter družbe za izdajo elektronskega denarja tretjih držav, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja in so v skladu s tem zakonom ustanovile podružnico na območju Republike Slovenije,
3. družbe za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo,
4. Banka Slovenije, ko ne deluje v okviru izključnih pristojnosti v skladu z zakonom, ki ureja Banko Slovenije, ali z drugimi zakoni, ki določajo izključne pristojnosti Banke Slovenije,
5. Uprava Republike Slovenije za javna plačila ter drugi državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti v Republiki Sloveniji, kadar izdajajo elektronski denar v okviru svojih izključnih pristojnosti na podlagi posebnega zakona (v nadaljnjem besedilu: izdajatelji elektronskega denarja).
(2) Nihče drug, razen izdajateljev elektronskega denarja iz prvega odstavka tega člena, ne sme izdajati elektronskega denarja.«.
12. člen
Za 136. členom se dodata nova 136.a in 136.b člen, ki se glasita:
»136.a člen
(storitve izdajanja elektronskega denarja)
(1) Pogodba o izdajanju elektronskega denarja je pogodba, s katero se izdajatelj elektronskega denarja zaveže izdati elektronski denar imetniku v nominalni vrednosti prejetih denarnih sredstev.
(2) Izdajatelj elektronskega denarja mora pred sklenitvijo pogodbe o izdajanju elektronskega denarja posredovati imetniku elektronskega denarja informacije o pogojih unovčenja sredstev, vključno z vsemi nadomestili tako, da ima imetnik dovolj časa, da se z njimi seznani.
(3) Elektronski denar se v časovnem obdobju od izdaje do potrošnje ne obrestuje. Izdajatelj elektronskega denarja tudi ne sme imetniku elektronskega denarja ponuditi drugih koristi, povezanih s časovnim obdobjem, v katerem imetnik hrani elektronski denar.
(4) Za vprašanja, ki niso urejena s tem zakonom, se glede pravnega razmerja med izdajateljem elektronskega denarja in imetnikom elektronskega denarja uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja v zvezi s pogodbo o naročilu.
136.b člen
(pravica imetnika elektronskega denarja zahtevati unovčitev sredstev)
(1) Imetnik elektronskega denarja lahko kadar koli zahteva, da mu izdajatelj elektronskega denarja unovči protivrednost izdanega elektronskega denarja, ki ga hrani.
(2) Izdajatelj elektronskega denarja imetniku elektronskega denarja lahko zaračuna nadomestila in druge stroške le, če je tako določeno v pogodbi o izdajanju elektronskega denarja in če:
1. se unovčenje sredstev zahteva pred prenehanjem pogodbe o izdajanju elektronskega denarja,
2. je pogodba o izdajanju elektronskega denarja sklenjena za določen čas, imetnik elektronskega denarja pa prekine pogodbo pred iztekom pogodbe, ali
3. se unovčenje sredstev zahteva več kot eno leto po prenehanju pogodbe o izdajanju elektronskega denarja.
(3) Vsako nadomestilo ali drug strošek iz drugega odstavka tega člena mora biti sorazmeren in skladen z dejanskimi stroški, ki jih je imel izdajatelj elektronskega denarja zaradi zahteve imetnika elektronskega denarja po unovčenju sredstev.
(4) Pravice imetnika elektronskega denarja iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena s pogodbo ni mogoče izključiti niti omejiti. V pogodbi o izdajanju elektronskega denarja morajo biti jasno navedeni pogoji unovčenja elektronskega denarja, vključno z vsemi nadomestili.
(5) Če se unovčenje sredstev zahteva pred prenehanjem veljavnosti pogodbe o izdajanju elektronskega denarja, lahko imetnik elektronskega denarja zahteva, da se izplača protivrednost izdanega elektronskega denarja delno ali v celoti.
(6) Če imetnik elektronskega denarja zahteva unovčenje sredstev ob izteku pogodbe ali v enem letu po izteku veljavnosti pogodbe o izdajanju elektronskega denarja, se:
1. izplača celotna protivrednost hranjenega elektronskega denarja, ali
2. izplača protivrednost hranjenega elektronskega denarja v višini, ki jo zahteva imetnik elektronskega denarja, če je elektronski denar izdala hibridna družba za izdajo elektronskega denarja iz drugega odstavka 137.a člena tega zakona, in se vnaprej ne ve, kolikšen delež sredstev se bo uporabil kot elektronski denar.
(7) Izdajatelj elektronskega denarja in imetnik elektronskega denarja, ki ni potrošnik, se lahko drugače dogovorita o pogojih unovčenja sredstev.«.
13. člen
Za 136.b členom se doda naslov novega 2. podpoglavja, ki se glasi:
»2. PODPOGLAVJE
DRUŽBE ZA IZDAJO ELEKTRONSKEGA DENARJA«.
14. člen
137. člen se spremeni tako, da se glasi:
»137. člen
(družba za izdajo elektronskega denarja)
(1) Družba za izdajo elektronskega denarja je pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja.
(2) Družba za izdajo elektronskega denarja države članice je pravna oseba s sedežem v drugi državi članici, ki je pridobila dovoljenje pristojnega nadzornega organa države sedeža za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja.
(3) Družba za izdajo elektronskega denarja mora biti organizirana v eni od pravnoorganizacijskih oblik gospodarskih družb pravnih oseb, določenih z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
(4) Za družbo za izdajo elektronskega denarja se uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, če ni s tem zakonom določeno drugače.
(5) Za družbe za izdajo elektronskega denarja se smiselno uporabljajo določbe 26. člena, 28. do 32. člena, 34. do 45. člena, 64. in 65. člena, 69. do 71. člena, 73. člena, 180. in 181. člena, 183. do 197. člena, 207. do 210. člena ter 214. in 215. člena tega zakona, če ni v tem poglavju določeno drugače.
(6) Družba za izdajo elektronskega denarja lahko pooblasti fizično ali pravno osebo, da distribuira in unovčuje elektronski denar v njenem imenu (v nadaljnjem besedilu: distributer).
(7) Ne glede na šesti odstavek tega člena družba za izdajo elektronskega denarja ne sme izdajati elektronskega denarja prek zastopnikov, lahko pa prek njih opravlja plačilne storitve iz 5. člena tega zakona, če so izpolnjeni pogoji, ki jih za zastopnike plačilnih institucij določa ta zakon.
(8) Družba za izdajo elektronskega denarja tretje države, ki je upravičena izdajati elektronski denar v državi sedeža, lahko izdaja elektronski denar tudi na ozemlju Republike Slovenije, vendar samo prek podružnice in pod pogoji, določenimi v tem zakonu ter ob smiselni uporabi določb zakona, ki ureja bančništvo, o opravljanju bančnih storitev banke tretje države in o dovoljenju za ustanovitev podružnice banke tretje države.
(9) Banka Slovenije predpiše:
1. podrobnejšo vsebino zahtev ter dokumentacijo in dokazila, ki jih je treba priložiti k zahtevam, o katerih je pristojna odločati Banka Slovenije po določbah tega poglavja;
2. podrobnejšo vsebino obvestil in način pošiljanja obvestil, ki jih morajo družbe za izdajo elektronskega denarja pošiljati Banki Slovenije skladno z določbami tega poglavja;
3. podrobnejša pravila o zahtevah glede varstva denarnih sredstev imetnikov elektronskega denarja.«.
15. člen
Za 137. členom se dodajo novi 137.a, 137.b, 137.c, 137.č, 137.d in 137.e člen, ki se glasijo:
»137.a člen
(dejavnost družb za izdajo elektronskega denarja)
(1) Družba za izdajo elektronskega denarja lahko začne izdajati elektronski denar, ko pridobi dovoljenje Banke Slovenije za izdajanje elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja.
(2) Družba za izdajo elektronskega denarja lahko poleg izdajanja elektronskega denarja opravlja tudi naslednje dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: hibridna družba za izdajo elektronskega denarja):
1. plačilne storitve iz 5. člena tega zakona in pomožne storitve za izvrševanje plačilnih transakcij, če izpolnjuje pogoje, ki se zahtevajo za opravljanje teh storitev na podlagi tega ali drugih zakonov, in
2. druge gospodarske posle, vključno s storitvami upravljanja plačilnih sistemov, če izpolnjuje pogoje za opravljanje storitev upravljanja plačilnih sistemov v skladu s tem zakonom.
(3) Družba za izdajo elektronskega denarja lahko, če izpolnjuje pogoje, ki se zahtevajo za opravljanje teh storitev na podlagi tega ali drugih zakonov, poleg izdajanja elektronskega denarja, plačilnih storitev in drugih gospodarskih poslov opravlja tudi operativne in pomožne storitve, povezane z izdajanjem elektronskega denarja ali opravljanjem plačilnih storitev, kakor so menjava valut, shranjevanje in obdelava podatkov, dejavnost hrambe v zvezi s plačilnimi storitvami ter dajanje posojil v zvezi s plačilnimi storitvami, ob smiselni uporabi 23. člena tega zakona.
(4) Družba za izdajo elektronskega denarja mora sredstva, ki jih prejme od imetnika elektronskega denarja, takoj zamenjati za elektronski denar.
(5) Družba za izdajo elektronskega denarja s sredstvi, ki jih je prejela od uporabnika izključno z namenom izvršitve plačilne transakcije v skladu z drugim odstavkom 22. člena tega zakona, ravna s smiselno uporabo drugega odstavka 12. člena in četrtega odstavka 22. člena tega zakona. Posojila iz tretjega odstavka tega člena se ne odobrijo iz sredstev, prejetih v zameno za elektronski denar in hranjenih v skladu s 137.d členom tega zakona.
(6) Družba za izdajo elektronskega denarja ne sme sprejemati depozitov od javnosti. Denarna sredstva, ki jih prejme družba za izdajo elektronskega denarja v zameno za izdani elektronski denar, ne predstavljajo sprejemanja depozitov od javnosti po zakonu, ki ureja bančništvo.
137.b člen
(začetni kapital)
(1) Pravna oseba, ki zaprosi za dovoljenje za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja, mora imeti v času izdaje dovoljenja Banke Slovenije začetni kapital vsaj 350.000 eurov.
(2) Pri izračunu začetnega kapitala iz prvega odstavka tega člena se upoštevajo naslednje sestavine kapitala:
1. v denarju vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve, brez upoštevanja osnovnega kapitala, ki je vplačan na podlagi prednostnih zbirnih (kumulativnih) delnic in s temi delnicami povezanih kapitalskih rezerv,
2. rezerve iz dobička in preneseni čisti poslovni izid.
(3) Sestavine kapitala iz drugega odstavka tega člena se uporabljajo v pomenu, kakor je določen v zakonu, ki ureja gospodarske družbe. Pri uporabi drugega odstavka tega zakona za osebne družbe se sestavine kapitala ustrezno prilagodijo sestavinam, ki veljajo za osebne družbe v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
137.c člen
(minimalni kapital)
(1) Družba za izdajo elektronskega denarja mora ves čas poslovanja zagotavljati kapital, ki mora vedno dosegati ali presegati višjo od naslednjih vrednosti:
1. vrednost začetnega kapitala, ki se zahteva na podlagi 137.b člena tega zakona,
2. vrednost kapitalske zahteve, ki se izračuna na podlagi metod iz drugega odstavka tega člena, če družba za izdajo elektronskega denarja opravlja plačilne storitve, ki niso povezane z izdajanjem elektronskega denarja,
3. vrednost kapitalske zahteve, ki se izračuna na podlagi metode iz tretjega odstavka tega člena.
(2) Vrednost kapitalske zahteve za družbo za izdajo elektronskega denarja, ki opravlja plačilne storitve, ki niso povezane z izdajanjem elektronskega denarja, se izračuna s smiselno uporabo 46. do 51. člena tega zakona.
(3) Kapitalska zahteva družb za izdajo elektronskega denarja za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja se izračuna po metodi povprečnega zneska elektronskega denarja v obtoku, ki znaša 2 odstotka povprečnega zneska elektronskega denarja v obtoku.
(4) Povprečni znesek elektronskega denarja v obtoku je povprečni celotni znesek finančnih obveznosti v zvezi z izdanim elektronskim denarjem ob koncu vsakega koledarskega dne v prejšnjih šestih koledarskih mesecih, ki se izračuna na prvi koledarski dan vsakega koledarskega meseca in se uporablja za ta koledarski mesec.
(5) Hibridna družba za izdajo elektronskega denarja, ki zneska elektronskega denarja v obtoku ne pozna vnaprej, izračuna kapitalske zahteve po lastnih sredstvih na podlagi reprezentativnega dela, predvidenega za izdajanje elektronskega denarja, če je mogoče takšen reprezentativni del razumno oceniti na podlagi preteklih podatkov. Če družba za izdajo elektronskega denarja ni zaključila dovolj dolgega obdobja poslovne dejavnosti, se kapitalske zahteve izračunajo na podlagi predvidenega zneska elektronskega denarja v obtoku, ki je predviden s poslovnim načrtom družbe, ob upoštevanju vseh prilagoditev načrta, ki jih od družbe zahteva Banka Slovenije.
(6) Kapital družbe za izdajo elektronskega denarja se izračuna s smiselno uporabo 54. in 55. člena tega zakona. Družbe za izdajo elektronskega denarja izračunavajo kapitalske zahteve in kapital ter poročajo ob smiselni uporabi 57. člena tega zakona.
(7) Banka Slovenije lahko na podlagi upoštevanja kvalitete sistema upravljanja s tveganji, podatkovnih zbirk o izgubah in sistema notranjih kontrol izredno zviša ali zniža kapitalske zahteve skladno s smiselno uporabo 52. in 53. člena tega zakona.
137.č člen
(imetniki kvalificiranih deležev)
(1) Kvalificirani delež je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic, ki imetnikom kvalificiranih deležev zagotavljajo:
1. najmanj 10-odstotni delež glasovalnih pravic ali pravic v kapitalu družbe za izdajo elektronskega denarja, ali
2. delež glasovalnih pravic ali pravic v kapitalu družbe za izdajo elektronskega denarja, ki je manjši od 10 odstotkov, vendar omogoča izvajanje pomembnega vpliva na upravljanje družbe za izdajo elektronskega denarja.
(2) Oseba, ki namerava pridobiti deleže glasovalnih pravic ali pravic v kapitalu družbe za izdajo elektronskega denarja, na podlagi katerih bi dosegla ali presegla kvalificirani delež (v nadaljnjem besedilu: bodoči kvalificirani imetnik), mora pred pridobitvijo takega deleža pridobiti dovoljenje Banke Slovenije.
(3) Banka Slovenije v izreku odločbe, s katero izda dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, določi višino deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu družbe za izdajo elektronskega denarja, za pridobitev katerega se izdaja dovoljenje, kot enega od teh razponov:
1. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu družbe za izdajo elektronskega denarja, ki je enak ali večji od kvalificiranega deleža in manjši od 20 odstotkov,
2. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu družbe za izdajo elektronskega denarja, ki je enak ali večji od 20 odstotkov in manjši od 30 odstotkov,
3. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu družbe za izdajo elektronskega denarja, ki je enak ali večji od 30 odstotkov in manjši od 50 odstotkov,
4. delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu družbe za izdajo elektronskega denarja, ki je enak ali večji od 50 odstotkov,
5. delež, na podlagi katerega bodoči kvalificirani imetnik postane nadrejena oseba družbe za izdajo elektronskega denarja.
(4) Imetnik kvalificiranega deleža mora pred vsakim nadaljnjim povečanjem deleža glasovalnih pravic ali pravic v kapitalu družbe za izdajo elektronskega denarja, na podlagi katerega bi presegel razpon, za katerega velja že izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pridobiti novo dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.
(5) Za imetništvo kvalificiranega deleža v družbi za izdajo elektronskega denarja se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja bančništvo, o: zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža; presoji primernosti bodočega kvalificiranega imetnika; zavrnitvi zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža; roku za pridobitev deleža, na katerega se nanaša dovoljenje; prenehanju veljavnosti dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža; glasovalnih pravicah iz delnic banke, pridobljene v nasprotju z zakonom; odredbi o odsvojitvi delnic; odločbi o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic; odvzemu dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža in o obvestilu kvalificiranega imetnika Banki Slovenije. Za osebe, ki ne ravnajo v skladu z obveznostjo pridobitve dovoljenja Banke Slovenije iz tega člena, se smiselno uporabljajo ukrepi iz navedenih določb zakona, ki ureja bančništvo.
(6) Banka Slovenije lahko z odločbo delno ali v celoti oprosti osebo, ki namerava pridobiti kvalificirani delež v hibridni družbi za izdajo elektronskega denarja, ali imetnika kvalificiranega deleža v hibridni družbi za izdajo elektronskega denarja obveznosti iz tega člena. Pri tem Banka Slovenije zlasti upošteva pravnoorganizacijsko obliko ter vrsto in obseg drugih gospodarskih poslov iz drugega odstavka 137.a člena tega zakona, ki jih hibridna družba za izdajo elektronskega denarja opravlja.
137.d člen
(varstvo denarnih sredstev imetnikov elektronskega denarja)
(1) Družba za izdajo elektronskega denarja mora sredstva, ki jih je prejela v zameno za izdani elektronski denar, varovati smiselno enako kot plačilna institucija skladno z 59. do 62. členom tega zakona, če ni v tem členu določeno drugače.
(2) Družbi za izdajo elektronskega denarja sredstev, ki jih prejme v obliki plačila z uporabo plačilnega instrumenta, ni treba zaščititi, dokler se ne vknjižijo v dobro na njihov plačilni račun ali ji drugače dajo na razpolago v skladu z zahtevami tega zakona glede roka izvršitve plačilne storitve. V vsakem primeru morajo biti prejeta denarna sredstva zaščitena najpozneje peti delovni dan po izdaji elektronskega denarja.
(3) Družba za izdajo elektronskega denarja, ki skladno s 1. točko drugega odstavka 137.a člena tega zakona opravlja plačilne storitve iz 5. člena tega zakona, mora pri opravljanju plačilnih storitev, ki niso povezane z izdajanjem elektronskega denarja, upoštevati 59. do 63. člen tega zakona.
(4) Družba za izdajo elektronskega denarja mora predhodno obvestiti Banko Slovenije o vsaki nameravani spremembi načina varovanja denarnih sredstev, ki so bila prejeta v zameno za izdani elektronski denar, in predložiti ustrezna dokazila o njegovi skladnosti z določbami tega zakona.
(5) Banka Slovenije predpiše podrobnejša pravila za varna sredstva z nizkim tveganjem, v katera lahko družba za izdajo elektronskega denarja naloži sredstva, ki jih je prejela v zameno za izdani elektronski denar.
137.e člen
(družbe za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo)
(1) Banka Slovenije lahko na zahtevo družbe za izdajo elektronskega denarja odloči, da zanjo ne veljajo posamezne zahteve glede sistema upravljanja notranjih kontrol, kapitala in kapitalskih zahtev, imetništva kvalificiranih deležev in glede varstva denarnih sredstev uporabnika, ki jih morajo v skladu s tem zakonom izpolnjevati družbe za izdajo elektronskega denarja, ter ji dovoli vpis v register družb za izdajo elektronskega denarja, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. če ima sedež v Republiki Sloveniji,
2. če vse poslovne dejavnosti ustvarjajo povprečni znesek elektronskega denarja v obtoku, ki ne presega meje 200.000 eurov, in
3. če člani poslovodstva in osebe, ki bodo neposredno odgovorne za vodenje poslov v zvezi s storitvami izdajanja elektronskega denarja, izpolnjujejo pogoje, ki jih smiselno določata prvi in drugi odstavek 26. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo).
(2) Določbe tega podpoglavja o zahtevah za izdajanje elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja se uporabljajo tudi za družbe za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo, razen če je Banka Slovenije družbi za izdajo elektronskega denarja v skladu s tem členom dovolila opustitev izpolnjevanja posameznih zahtev ali če ta zakon izrecno določa, da se za družbe za izdajo elektronskega denarja posamezne določbe tega zakona ne uporabljajo.
(3) Če družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo opravlja tudi druge dejavnosti iz 137.a člena tega zakona, če v tem členu ni določeno drugače, in znesek elektronskega denarja v obtoku ni znan vnaprej, se povprečni znesek elektronskega denarja v obtoku iz 2. točke prvega odstavka tega člena izračuna na podlagi reprezentativnega dela, predvidenega za izdajanje elektronskega denarja, če je takšen reprezentativni del mogoče razumno oceniti na podlagi preteklih podatkov. Če družba za izdajo elektronskega denarja ni zaključila dovolj dolgega obdobja poslovne dejavnosti, se ta zahteva oceni na podlagi predvidenega zneska elektronskega denarja v obtoku, ki je predviden s poslovnim načrtom, priloženim k zahtevi za izdajo dovoljenja Banke Slovenije za izdajanje elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo iz prvega odstavka tega člena, ob upoštevanju vseh prilagoditev načrta, ki jih od družbe zahteva Banka Slovenije.
(4) Družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo lahko elektronski denar izdaja samo na elektronskih nosilcih, ki imetniku omogočajo shranjevanje elektronskega denarja do vrednosti največ 150 eurov.
(5) Družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo lahko poleg storitev izdajanja elektronskega denarja opravlja tudi druge dejavnosti iz 137.a člena tega zakona, če ji to dovoli Banka Slovenije v dovoljenju za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo. Družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo lahko opravlja storitev izvrševanja denarnih nakazil iz 6. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona, ki ni povezana z izdajanjem elektronskega denarja le, če pri opravljanju te plačilne storitve deluje skladno s 67. in 68. členom tega zakona.
(6) Družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo mora:
1. takoj obvestiti Banko Slovenije o dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena, in
2. enkrat na leto poročati Banki Slovenije o povprečnem znesku elektronskega denarja v obtoku na dan 31. decembra.
(7) Družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo lahko opravlja storitve izdajanja elektronskega denarja na:
– območju Republike Slovenije, vključno z distributerji v Republiki Sloveniji, in
– območju tretje države.
(8) Banka Slovenije predpiše podrobnejšo vsebino obvestil in način pošiljanja obvestil, ki jih morajo družbe za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo pošiljati Banki Slovenije skladno z določbami tega poglavja.«.
16. člen
Tretji odstavek 140. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Izvršbe in zavarovanja na denarna sredstva neposrednih in posrednih uporabnikov državnega proračuna ter občinskih proračunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije se lahko v skladu z 9. poglavjem tega zakona izvršujejo le preko podračunov enotnega zakladniškega računa države ali občine, ki so odprti pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila.«.
17. člen
V prvem odstavku 144. člena se za besedo »račune,« doda besedilo »Banka Slovenije glede računov bank in hranilnic, ki jih vodi v skladu z zakonom,«.
V petem odstavku se v tretji alineji črta beseda »pa«, pika se nadomesti z vejico in doda nova četrta alineja, ki se glasi:
»– podatke o firmi, sedežu in naslovu imetnika transakcijskega računa, ki je pravna oseba, ter podatke o firmi, sedežu in naslovu ter imenu in priimku imetnika transakcijskega računa, ki je podjetnik ali zasebnik, iz davčnega registra, če imetnik ni vpisan v Poslovni register Slovenije.«.
18. člen
V tretjem odstavku 146. člena se 3. točka spremeni tako, da se glasi:
»3. ponudniki plačilnih storitev iz 1., 5. in 6. točke prvega odstavka 17. člena tega zakona za namen izvrševanja sklepov o izvršbi brezplačno.«.
Prvi stavek petega odstavka se spremeni tako, da se glasi: »Za namen preverjanja obstoja transakcijskega računa pri opravljanju plačilnih storitev ter tekočega in učinkovitega opravljanja plačilnih storitev, Agencija ponudnikom plačilnih storitev omogoči brezplačen dostop do podatkov o številkah transakcijskih računov fizičnih oseb, ki se obdelujejo v registru transakcijskih računov.«.
19. člen
Tretji odstavek 182. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Banka Slovenije je v obsegu, določenem v 5. podpoglavju 13. poglavja tega zakona, pristojna in odgovorna za nadzor nad osebami, ki v nasprotju s prepovedjo iz 18. člena tega zakona opravljajo plačilne storitve, nad osebami, ki v nasprotju s prepovedjo iz drugega odstavka 136. člena tega zakona izdajajo elektronski denar, nad osebami, ki v nasprotju s 159. členom tega zakona oblikujejo plačilni sistem, ter osebami, ki v nasprotju s prepovedjo iz tretjega odstavka 166. člena tega zakona opravljajo storitve upravljanja plačilnih sistemov.«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Banka Slovenije je pristojna in odgovorna za nadzor nad družbami za izdajo elektronskega denarja glede izdajanja elektronskega denarja in glede plačilnih ter pomožnih storitev, ki se opravljajo na območju Republike Slovenije, na območju druge države članice in na območju tretje države.«.
20. člen
V naslovu 3. podpoglavja 13. poglavja se za besedo »opustitvijo« doda besedilo »in nad družbo za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo«.
21. člen
Za 198. členom se doda nov 198.a člen, ki se glasi:
»198.a člen
(nadzor nad družbami za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo)
(1) Za nadzor nad družbami za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o nadzoru nad družbo za izdajo elektronskega denarja, če ni v tem členu določeno drugače.
(2) Če Banka Slovenije ugotovi, da družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo ne izpolnjuje več pogojev iz prvega odstavka 137.e člena tega zakona, ji odredi poseben ukrep, da v roku 30 dni zagotovi izpolnjevanje teh pogojev ali da v tem roku v skladu s 137. členom tega zakona zaprosi za izdajo dovoljenja Banke Slovenije za izdajanje elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja v skladu s tem zakonom.
(3) Banka Slovenije družbi za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo odvzame dovoljenje za izdajanje elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo, če družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo ne ravna v skladu z odredbo za izvedbo posebnega ukrepa iz drugega odstavka tega člena.«.
22. člen
Za 201. členom se doda nov 201.a člen, ki se glasi:
»201.a člen
(odredba o prenehanju izdajanja elektronskega denarja)
(1) Če oseba v nasprotju s prepovedjo, določeno v drugem odstavku 136. člena tega zakona, izdaja elektronski denar, ji Banka Slovenije izda odredbo, s katero ji naloži, da preneha izdajati elektronski denar (v nadaljnjem besedilu: odredba o prenehanju izdajanja elektronskega denarja).
(2) Banka Slovenije lahko še pred izdajo odredbe o prenehanju izdajanja elektronskega denarja opravi pregled poslovnih knjig in druge dokumentacije osebe ter zbere druge dokaze o tem, ali oseba izdaja elektronski denar.
(3) Banka Slovenije v odredbi o prenehanju izdajanja elektronskega denarja osebi naloži, da v roku, ki ne sme biti krajši od osem in ne daljši od 15 dni, predloži poročilo, v katerem opiše ukrepe, ki jih je opravila v zvezi s prenehanjem izdajanja elektronskega denarja, ter dokaze, iz katerih izhaja, da je te ukrepe izvedla. V poročilu se lahko oseba izjavi o utemeljenosti razlogov za izdajo odredbe.«.
23. člen
V prvem odstavku 203. člena se v 1. točki za besedo »zakona« doda besedilo »oziroma po odredbi o prenehanju izdajanja elektronskega denarja iz 201.a člena tega zakona«.
24. člen
V tretjem odstavku 205. člena se za 2. točko, na koncu katere se pika nadomesti z besedo »ali«, doda nova 3. točka, ki se glasi:
»3. v primeru stečaja ali prisilne likvidacije družbe za izdajo elektronskega denarja, za zaupne informacije, ki so potrebne za uveljavljanje terjatev upnikov do družbe za izdajo elektronskega denarja in za druge potrebe v stečajnem postopku ali postopku prisilne likvidacije ali s tema postopkoma povezanega pravdnega postopka, razen tistih, ki se nanašajo tudi na druge osebe, ki so bile vključene v poskus finančne reorganizacije družbe za izdajo elektronskega denarja.«.
25. člen
V drugem odstavku 206. člena se na koncu 3. točke črta beseda »in«.
Za 4. točko, na koncu katere se pika nadomesti z besedo »in«, se doda nova 5. točka, ki se glasi:
»5. organom Republike Slovenije ali druge države članice, ki so pristojni za izdajanje dovoljenj družbam za izdajo elektronskega denarja in za nadzor nad družbami za izdajo elektronskega denarja.«.
V petem odstavku se za besedo »institucije« doda besedilo »ali družbe za izdajo elektronskega denarja«.
26. člen
Naslov 218. člena se spremeni tako, da se glasi: »(postopek mirnega reševanja sporov v zvezi s plačilnimi storitvami in izdajanjem elektronskega denarja)«.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Prvi do peti odstavek tega člena se smiselno uporabljajo za izdajatelje elektronskega denarja v zvezi z njihovimi dolžnostmi glede izdajanja in unovčevanja elektronskega denarja.«.
27. člen
Za 223. členom se doda nov 223.a člen, ki se glasi:
»223.a člen
(kršitve pri izdajanju elektronskega denarja v drugi državi članici)
(1) Izdajatelj elektronskega denarja s sedežem v Republiki Sloveniji ne odgovarja za prekršek iz prvega odstavka 225. člena tega zakona, ki ga stori v zvezi z izdajanjem elektronskega denarja prek podružnice v drugi državi članici.
(2) Izdajatelj elektronskega denarja s sedežem v Republiki Sloveniji se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka 225. člena tega zakona, ki ga stori pri neposrednem izdajanju elektronskega denarja v drugi državi članici.
(3) Izdajatelj elektronskega denarja se kaznuje za prekršek na podlagi drugega odstavka tega člena le, če je kršitev kazniva tudi po pravu države članice, v kateri je kršitev storjena.
(4) Izdajatelj elektronskega denarja s sedežem v Republiki Sloveniji se ne kaznuje za prekršek na podlagi drugega odstavka tega člena, če:
1. je pristojni organ v državi, kjer izdajatelj elektronskega denarja neposredno izdaja elektronski denar, že izrekel kazen izdajatelju elektronskega denarja zaradi kršitve in je bila kazen že izvršena ali je bilo v skladu z mednarodno pogodbo odločeno, da bo izvršena v Republiki Sloveniji,
2. je bil v državi, kjer izdajatelj elektronskega denarja neposredno izdaja elektronski denar, s pravnomočno odločbo oproščen ali mu je bila kazen odpuščena, ali je izvršitev kazni zastarala,
3. se za kršitev po pravu države, kjer izdajatelj elektronskega denarja neposredno izdaja elektronski denar, storilec preganja na zahtevo oškodovanca, takšna zahteva pa ni bila vložena.
(5) Odgovorna oseba izdajatelja elektronskega denarja se kaznuje za prekršek, ki ga stori izdajatelj elektronskega denarja s sedežem v Republiki Sloveniji pri neposrednem izdajanju elektronskega denarja v drugi državi članici, če so v zvezi s kršitvijo odgovorne osebe izpolnjeni pogoji iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena.«.
28. člen
Za 224. členom se doda nov 224.a člen, ki se glasi:
»224.a člen
(kršitve pri neposrednem izdajanju elektronskega denarja v Republiki Sloveniji)
(1) Če izdajatelj elektronskega denarja s sedežem v drugi državi članici stori prekršek iz 225. člena tega zakona pri neposrednem izdajanju elektronskega denarja v Republiki Sloveniji, Banka Slovenije o ugotovljenih kršitvah obvesti nadzorni organ države sedeža po postopku iz 7. podpoglavja 13. poglavja tega zakona.
(2) Ne glede na prvi odstavek 225. člena tega zakona se izdajatelj elektronskega denarja s sedežem v drugi državi članici, ki stori prekršek iz 225. člena tega zakona pri neposrednem izdajanju elektronskega denarja v Republiki Sloveniji, ne kaznuje za prekršek po tem zakonu, če pristojni nadzorni organ države sedeža zoper tega izdajatelja začne ustrezni postopek zaradi te kršitve.«.
29. člen
225. člen se spremeni tako, da se glasi:
»225. člen
(kršitve izdajateljev elektronskega denarja)
(1) Z globo od 4.000 do 100.000 eurov se za prekršek kaznuje izdajatelj elektronskega denarja, če:
1. imetniku elektronskega denarja pred sklenitvijo pogodbe o izdajanju elektronskega denarja ne posreduje informacij o pogojih unovčenja sredstev in nadomestilih (drugi odstavek 136.a člena),
2. obrestuje elektronski denar v časovnem obdobju od izdaje do potrošnje ali ponudi imetniku elektronskega denarja druge koristi, povezane s časovnim obdobjem, v katerem imetnik hrani elektronski denar (tretji odstavek 136.a člena),
3. imetniku na njegovo zahtevo ne izplača elektronskega denarja v skladu s 136.b členom tega zakona.
(2) Z globo od 500 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba izdajatelja elektronskega denarja, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.
30. člen
Za 225. členom se doda nov 225.a člen, ki se glasi:
»225.a člen
(kršitve družb za izdajo elektronskega denarja in družb za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo)
(1) Z globo od 4.000 do 100.000 eurov se za prekršek kaznuje družba za izdajo elektronskega denarja ali družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo, če:
1. izdaja elektronski denar, ne da bi za opravljanje te storitve pridobila dovoljenje Banke Slovenije (prvi odstavek 137.a člena ali prvi odstavek 137.e člena),
2. ne obvesti Banke Slovenije o dejstvih in okoliščinah iz prvega odstavka 34. člena v povezavi s petim odstavkom 137. člena tega zakona,
3. ne hrani dokumentacije v skladu z drugim odstavkom 34. člena v povezavi s petim odstavkom 137. člena tega zakona,
4. ne obvesti Banke Slovenije o dejstvih in okoliščinah v skladu s petim odstavkom 35. člena v povezavi s petim odstavkom 137. člena tega zakona,
5. po prenehanju dovoljenja za izdajanje elektronskega denarja sklepa nove posle v nasprotju s prepovedjo iz sedmega odstavka 35. člena v povezavi s petim odstavkom 137. člena tega zakona,
6. začne izdajati elektronski denar v državi gostiteljici ali tretji državi preko podružnice v nasprotju s prvim odstavkom 37. člena v povezavi s petim odstavkom 137. člena tega zakona,
7. začne neposredno izdajati elektronski denar v državi gostiteljici, ne da bi o tem obvestila Banko Slovenije (drugi odstavek 40. člena v povezavi s petim odstavkom 137. člena),
8. ne obvesti Banke Slovenije v skladu s prvim odstavkom 38. člena v povezavi s petim odstavkom 137. člena ali v skladu s tretjim odstavkom 42. člena v povezavi s petim odstavkom 137. člena tega zakona,
9. ne vzpostavi ali ne vzdržuje zanesljivega in celovitega sistema upravljanja in sistema notranjih kontrol (prvi odstavek 45. člena v povezavi s petim odstavkom 137. člena),
10. ne poroča Banki Slovenije v skladu z drugim odstavkom 57. člena v povezavi šestim odstavkom 137.c člena tega zakona,
11. ne zagotavlja varstva denarnih sredstev imetnikov v skladu s 137.d členom tega zakona,
12. vodi poslovne knjige, sestavlja knjigovodske listine, vrednoti knjigovodske postavke ali sestavlja računovodska poročila v nasprotju s prvim odstavkom 64. člena v povezavi s petim odstavkom 137. člena tega zakona,
13. ne predloži pravočasno Banki Slovenije nerevidiranih računovodskih izkazov ali jih predloži brez ločenih računovodskih informacij (drugi odstavek 64. člena v povezavi s petim odstavkom 137. člena),
14. ne predloži pravočasno Banki Slovenije letnega poročila in revizorjevega poročila o revidiranju letnega poročila ali ga predloži brez mnenja revizorja o ločenih računovodskih informacijah (tretji odstavek 64. člena v povezavi s petim odstavkom 137. člena).
(2) Z globo od 500 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba družbe za izdajo elektronskega denarja, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z globo od 4.000 do 100.000 eurov se za prekršek kaznuje družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo, če ne obvesti Banke Slovenije o dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev za izdajanje elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo (137.e člen).«.
31. člen
227. člen se spremeni tako, da se glasi:
»227. člen
(kršitve drugih oseb v plačilni instituciji ali v družbi za izdajo elektronskega denarja)
(1) Z globo od 800 do 8.000 eurov se kaznuje za prekršek član poslovodstva ali oseba, ki je v plačilni instituciji neposredno odgovorna za vodenje poslov v zvezi s plačilnimi storitvami ali v družbi za izdajo elektronskega denarja neposredno odgovorna za vodenje poslov v zvezi z izdajanjem elektronskega denarja, če:
1. ne posreduje Banki Slovenije poročil oziroma informacij o zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora in izvrševanje drugih pristojnosti in nalog Banke Slovenije (drugi odstavek 186. člena in drugi odstavek 186. člena v povezavi s petim odstavkom 137. člena),
2. ne ravna v skladu s pozivom Banke Slovenije (tretji odstavek 186. člena in tretji odstavek 186. člena v povezavi s petim odstavkom 137. člena),
3. ne posreduje pooblaščeni osebi Banke Slovenije na njeno zahtevo poročil in informacij o zadevah, pomembnih za opravljanje pregleda poslovanja (tretji odstavek 190. člena in tretji odstavek 190. člena v povezavi s petim odstavkom 137. člena).
(2) Z globo od 200 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje zaposleni pri plačilni instituciji ali v družbi za izdajo elektronskega denarja, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.
32. člen
V prvem odstavku 228. člena se v 1. točki za besedo »zakona« doda besedilo »ali v zvezi z izdajanjem elektronskega denarja v skladu s tretjim odstavkom 64. člena tega zakona v povezavi s petim odstavkom 137. člena tega zakona«.
2. točka se spremeni tako, da se glasi:
»2. če pooblaščeni revizor nemudoma ne obvesti Banke Slovenije o dejstvih in okoliščinah iz prvega oziroma drugega odstavka 65. člena tega zakona ali o dejstvih in okoliščinah iz prvega oziroma drugega odstavka 65. člena v povezavi s petim odstavkom 137. člena ali če ne posreduje podatkov v skladu s tretjim odstavkom 65. člena ali če ne posreduje podatkov v skladu s tretjim odstavkom 65. člena v povezavi s petim odstavkom 137. člena tega zakona.«.
33. člen
V prvem odstavku 230. člena se 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. opravlja storitve izdajanja elektronskega denarja v nasprotju s prepovedjo iz drugega odstavka 136. člena tega zakona,«.
Za 2. točko se dodajo nove 3., 4., in 5. točka, ki se glasijo:
»3. pridobi poslovni delež, delnice ali druge pravice v nasprotju z drugim, četrtim oziroma petim odstavkom 137.č člena tega zakona,
4. opravlja storitve upravljanja plačilnega sistema v nasprotju s prepovedjo iz tretjega odstavka 166. člena tega zakona,
5. pooblaščeni osebi Banke Slovenije ne omogoči pregleda na način, določen v 183., 190., 191., drugem odstavku 201. in drugem odstavku 201.a člena tega zakona.«.
34. člen
V četrtem odstavku 236. člena se besedilo »30. aprila« nadomesti z besedilom »31. decembra«. Doda se nov drugi stavek, ki se glasi: »Ne glede na prejšnji stavek je v primeru plačilnega sistema, ki procesira plačila v skladu s slovensko medbančno plačilno shemo za direktne obremenitve, rok za uskladitev poslovanja in pridobitev dovoljenj Banke Slovenije 31. december 2012.«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
35. člen
(uskladitev družb za izdajo elektronskega denarja)
(1) Pravne osebe, ki jim je bilo izdano dovoljenje za izdajanje elektronskega denarja v skladu z Zakonom o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06, 1/08, 109/08, 19/09, 98/09 in 79/10; v nadaljnjem besedilu: ZBan-1), lahko ne glede na določbo prvega odstavka 137.a člena zakona nadaljujejo z opravljanjem teh storitev na podlagi že izdanega dovoljenja Banke Slovenije za izdajanje elektronskega denarja.
(2) Šteje se, da so pravne osebe, ki jim je bilo izdano dovoljenje za izdajanje elektronskega denarja v skladu z ZBan-1 začele opravljati dejavnost pred 30. aprilom 2011, če Banka Slovenije pri presoji iz tretjega odstavka tega člena ne ugotovi drugače.
(3) Družba za izdajo elektronskega denarja mora Banki Slovenije do 30. avgusta 2011 predložiti dokumentacijo in dokaze, na podlagi katerih Banka Slovenije do 30. oktobra 2011 presodi, ali družba za izdajo elektronskega denarja izpolnjuje zahteve iz zakona.
(4) Če Banka Slovenije na podlagi dokumentacije in dokazov iz drugega odstavka tega člena ugotovi, da družba za izdajo elektronskega denarja izpolnjuje pogoje iz zakona, jo vpiše v register družb za izdajo elektronskega denarja.
(5) Za odločanje Banke Slovenije iz četrtega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja postopek odločanja Banke Slovenije za izdajo dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija.
(6) Ne glede na četrti odstavek tega člena Banka Slovenije v primeru, ko ugotovi, da družba za izdajo elektronskega denarja izpolnjuje pogoje iz prvega in drugega odstavka tega člena, ne izda odločbe o vpisu v register, ampak družbo vpiše v register družb za izdajo elektronskega denarja in jo o tem obvesti. Če Banka Slovenije ugotovi, da pogoji za vpis družbe v register družb za izdajo elektronskega denarja niso izpolnjeni, izda odločbo o prenehanju veljavnosti dovoljenja za izdajo elektronskega denarja, izdanega pred 30. aprilom 2011 na podlagi ZBan-1.
(7) Družbe za izdajo elektronskega denarja, ki so v skladu z ZBan-1 pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opustitev uporabe določb 12. poglavja zakona, ki ureja bančništvo, in so začele izdajati elektronski denar pred 30. aprilom 2011, lahko do 30. aprila 2012 nadaljujejo z izdajanjem elektronskega denarja v obsegu, določenem v dovoljenju Banke Slovenije, ne da bi morale v skladu s prvim odstavkom 137.e člena zakona zaprositi za dovoljenje ali izpolnjevati druge določbe, ki jih za družbe za izdajo elektronskega denarja določa ta zakon.
(8) Če pravna oseba iz šestega odstavka tega člena do 30. aprila 2012 ne pridobi dovoljenja Banke Slovenije za izdajanje elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja ali kot družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo in do tega dne ne preneha izdajati elektronskega denarja, Banka Slovenije ukrepa v skladu z 201.a členom zakona.
36. člen
(veljavnost pogodbenih razmerij)
(1) Pogodbena razmerja v zvezi z izdajanjem elektronskega denarja, sklenjena pred uveljavitvijo tega zakona, ostanejo v veljavi in se po 30. aprilu 2011 izvajajo pod pogoji, določenimi v zakonu.
(2) Določbe zakona, s katerimi je delno ali v celoti določena vsebina pogodb iz prvega odstavka tega člena, so sestavni del teh pogodb in jih dopolnjujejo ali pa stopajo na mesto pogodbenih določil, ki niso v skladu z njimi.
37. člen
(izdaja predpisov)
Banka Slovenije izda predpise na podlagi devetega odstavka 137. člena, petega odstavka 137.d člena in osmega odstavka 137.e člena zakona do 29. aprila 2011.
38. člen
(razveljavitev predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
1. 5. točka 2. člena, šesti odstavek 8. člena, drugi odstavek 13. člena, 36. in 37. člen, 100. člen, tretji odstavek 221. člena, 383. do 389. člen, 395. člen, 2. točka prvega odstavka in 2. točka tretjega odstavka 397. člena ZBan-1 ter
2. Sklep o družbah za izdajo elektronskega denarja (Uradni list RS, št. 28/07, 42/09 in 11/10), ki pa se uporabljajo do 29. aprila 2011.
(2) V 2. točki 1. člena ZBan-1 se vejica in besedilo »storitve« nadomesti z besedo »in«, besedilo »in storitve izdaje elektronskega denarja« pa se črta.
(3) V drugem odstavku 34. člena ZBan-1 se besedilo »in storitve izdaje elektronskega denarja« črta.
39. člen
(uveljavitev in začetek uporabe zakona)
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 30. aprila 2011.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se 34., 35. in 37. člen tega zakona začnejo uporabljati z dnem uveljavitve tega zakona.
Št. 450-01/10-25/21
Ljubljana, dne 2. februarja 2011
EPA 1457-V
Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Pavel Gantar l.r.
Predsednik