Uradni list

Številka 9
Uradni list RS, št. 9/2011 z dne 11. 2. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 9/2011 z dne 11. 2. 2011

Kazalo

317. Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka (ZUKD-1), stran 815.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (ZUKD-1)
Razglašam Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka (ZUKD-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 2. februarja 2011.
Št. 003-02-2/2011-13
Ljubljana, dne 10. februarja 2011
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O UGOTAVLJANJU KATASTRSKEGA DOHODKA (ZUKD-1)
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja sistem ugotavljanja katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na čebelji panj (v nadaljnjem besedilu: pavšalna ocena dohodka na panj) za davčne namene in druge javne namene, določene z zakonom.
2. člen
(pomen izrazov)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. Katastrski dohodek je pavšalna ocena možnega tržnega dohodka od dejavnosti kmetijstva in gozdarstva na kmetijskih in gozdnih zemljiščih, ki bi ga bilo mogoče doseči s povprečno krajevno običajno vrsto in ravnijo pridelave na kmetijskih in gozdnih zemljiščih v Republiki Sloveniji za namene izvajanja kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti.
2. Kot kmetijsko zemljišče se šteje zemljišče, ki je po predpisih o evidentiranju nepremičnin po dejanski rabi v zemljiškem katastru evidentirano kot kmetijsko zemljišče.
3. Kot gozdno zemljišče se šteje zemljišče, ki je po predpisih o evidentiranju nepremičnin po dejanski rabi v zemljiškem katastru evidentirano kot gozdno zemljišče.
4. Boniteta zemljišča je podatek o proizvodni sposobnosti zemljišč, ki se v obliki bonitetnih točk vodi v zemljiškem katastru po predpisih o evidentiranju nepremičnin.
5. Proizvodno območje je območje s podobnimi naravnimi danostmi in gospodarskimi pogoji za kmetijstvo in gozdarstvo, ki je po predpisih o statistiki opredeljeno kot statistična regija in je kot tako evidentirano v zemljiškem katastru.
6. Območja posebnih režimov za kmetovanje so območja, na katerih je skladno s predpisi zaradi okoljevarstvenih in drugih javnih interesov omejena intenzivnost pridelave (kot npr. vodovarstvena območja, območja Natura 2000, območja krajinskih parkov in podobno).
7. Pavšalna ocena dohodka na panj je ocena možnega tržnega dohodka od čebelarstva, ki bi ga bilo mogoče doseči s povprečno krajevno običajno vrsto in ravnijo reje čebel.
3. člen
(pristojnosti)
(1) Katastrski dohodek in pavšalno oceno dohodka na panj ugotavlja Geodetska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: GURS).
(2) Naloge ugotavljanja katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj so:
1. vodenje podatkov o podrobnejši vrsti dejanske rabe kmetijskih zemljišč, o proizvodnih območjih in območjih posebnih režimov za kmetovanje v zemljiškem katastru;
2. pridobivanje podatkov o cenah, tehnologijah in intenzivnosti kmetijske in gozdarske pridelave, ki so potrebni za izračun katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj, skladno s 5. in 7. členom tega zakona;
3. izdelava predlogov kalkulacij za ugotavljanje katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj ter izračun odstotka za zmanjšanje katastrskega dohodka za zemljišča znotraj območij posebnih režimov za kmetovanje;
4. vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje evidence kalkulacij;
5. priprava predloga zneskov katastrskega dohodka na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč glede na proizvodno območje, vrsto dejanske rabe in boniteto zemljišča (v nadaljnjem besedilu: lestvice katastrskega dohodka) in pavšalne ocene dohodka na panj;
6. pripisovanje katastrskega dohodka zemljiščem, kot so evidentirana v zemljiškem katastru;
7. druge naloge, povezane z ugotavljanjem katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj.
4. člen
(podrobnejša vrsta dejanske rabe kmetijskih zemljišč)
Za namene tega zakona se v zemljiškem katastru evidentirajo naslednje podrobnejše vrste dejanske rabe kmetijskih zemljišč:
1. kmetijska zemljišča za obdelavo, s šifro dejanske rabe: 1100;
2. kmetijska zemljišča pod travinjem, s šifro dejanske rabe: 1300, 1321 in 1800 ter pašniki;
3. kmetijska zemljišča pod trajnimi nasadi, s šifro dejanske rabe: 1160, 1211, 1221, 1222, 1230, 1240 in 1420;
4. kmetijska zemljišča pod posebnimi kulturami, s šifro dejanske rabe: 1180 in 1212;
5. kmetijska zemljišča izven rabe oziroma v zaraščanju, s šifro dejanske rabe: 1410, 1500 in 1600.
5. člen
(metodologija izračuna katastrskega dohodka)
(1) Katastrski dohodek se izračuna kot razlika med tržno vrednostjo možne pridelave (v nadaljnjem besedilu: tržni prihodek) na posameznem kmetijskem ali gozdnem zemljišču (v nadaljnjem besedilu: zemljišče) in upravičenimi nujnimi pridelovalnimi stroški (v nadaljnjem besedilu: stroški), ob upoštevanju povprečne velikosti kmetije, kot jo izkazujejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SURS).
(2) Katastrski dohodek je lahko negativen.
(3) Tržni prihodek je zmnožek možnega pridelka od posamezne vrste rastlinske in živinorejske pridelave na enem hektaru zemljišča in njegove odkupne cene.
(4) Kot odkupna cena se upošteva povprečna odkupna cena posameznega pridelka za zadnja tri leta pred letom, za katero se dohodek ugotavlja, ki jo objavi SURS. Za pridelke, za katere ni mogoče pridobiti podatka o odkupni ceni od SURS, se upošteva cena, kot jo izkazuje tržno informacijski sistem ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Za pridelke, za katere je mogoče uveljaviti pavšalno nadomestilo vstopnega davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV), se kot del odkupne cene upošteva tudi pavšalno nadomestilo.
(5) Kot možni pridelek se upošteva povprečni pridelek posamezne vrste rastlinskega in živinorejskega pridelka za zadnja tri leta pred letom, za katero se dohodek ugotavlja, kot ga izkazujejo podatki SURS za posamezno proizvodno območje, korigiran z boniteto zemljišča.
(6) V primeru možne različne rastlinske in živinorejske pridelave na enaki vrsti podrobnejše vrste dejanske rabe zemljišča se kot pridelek upošteva tehtano povprečje možnih pridelkov rastlinske in živinorejske pridelave, ob upoštevanju običajne strukture rastlinske in živinorejske pridelave na proizvodnem območju, ki jo izkazujejo objavljeni podatki SURS.
(7) Strošek se ugotovi kot zmnožek upravičenega nujnega potroška in njegove nabavne cene.
(8) Kot stroški se upoštevajo standardizirani materialni stroški, stroški lastnih strojnih storitev, stroški tujih storitev, stroški amortizacije osnovnih sredstev in posredni stroški pridelave.
(9) Standardizirani materialni stroški se določijo na podlagi podatkov o materialnih potroških kot jih za posamezno vrsto in obseg pridelave izkazujejo kalkulacije za izračunavanje katastrskega dohodka, in njihovih nabavnih cen, ki vključujejo tudi DDV. Vrednost lastnega dela se ne šteje med materialne stroške.
(10) Stroški lastnih strojnih storitev se določijo ob upoštevanju porabe strojnih ur in vrste mehanizacije, kot jih za posamezno vrsto in obseg pridelave izkazujejo kalkulacije materialnih potroškov, kot jih na uro uporabe mehanizacije izkazujejo kalkulacije za določanje cen storitev preko strojnih krožkov, in cen materialnih potroškov.
(11) Kot stroški tujih storitev se priznavajo stroški običajno plačljivih tujih storitev, vključno z zavarovanjem in se določijo na ravni povprečne cene posamezne storitve.
(12) Stroški amortizacije osnovnih sredstev se določijo ob upoštevanju nabavnih vrednosti osnovnih sredstev, stopenj amortizacije in letne izkoriščenosti osnovnih sredstev, kot jih za posamezno vrsto in obseg pridelave izkazujejo kalkulacije.
(13) Kot nabavne cene materialnih potroškov in tujih storitev se upoštevajo povprečne nabavne cene za zadnja tri leta pred letom, za katero se dohodek ugotavlja.
(14) Kot nabavna vrednost osnovnih sredstev se upošteva tržna vrednost vključno z DDV, ugotovljena na podlagi povprečnih nabavnih cen za zadnja tri leta pred letom, za katero se dohodek ugotavlja, zmanjšana za delež investicijskih proračunskih podpor, to je proračunskih plačil, ki imajo naravo nadomestila stroškov investiranja. Delež investicijskih proračunskih podpor se ugotovi iz razmerja med skupno vrednostjo investicijskih proračunskih podpor, izplačanih v zadnjih treh letih pred letom, za katero se dohodek ugotavlja, in skupno vrednostjo osnovnih sredstev, upoštevano v ekonomskih računih za kmetijstvo in gozdarstvo za zadnja tri leta pred letom, za katero se dohodek ugotavlja, kot jih izkazujejo podatki SURS.
(15) Kot posredni stroški pridelave se priznavajo običajni splošni stroški, vključno z DDV, povezani s kmetijo kot celoto, kot so: stroški zavarovanja in obdavčitve poslovnih nepremičnin, stroški elektrike, vode, drobnega orodja in materiala, delovne obleke, izobraževanja, strokovne literature in podobno.
(16) Na podlagi metodologije izračuna katastrskega dohodka se za posamezne pridelke izdelajo kalkulacije za ugotavljanje katastrskega dohodka.
6. člen
(ugotavljanje katastrskega dohodka posamezne vrste dejanske rabe)
(1) Katastrski dohodek se ugotovi na hektar zemljišča glede na vrsto dejanske rabe in boniteto zemljišča, na podlagi kalkulacij za ugotavljanje katastrskega dohodka za pridelke glede na posamezne vrste dejanske rabe.
(2) Katastrski dohodek se za kmetijska zemljišča za obdelavo ugotovi kot možni tržni dohodek od poljedelskih pridelkov, namenjenih za hrano, krmo in predelavo, glede na običajno strukturo pridelave (v nadaljnjem besedilu: njivski kolobar) na proizvodnem območju. Na posameznem proizvodnem območju se upoštevata površina in pridelek poljščin, ki z vsaj 70% pridelave prevladujejo v njivskem kolobarju (v nadaljnjem besedilu: reprezentančni pridelki), površine preostalih poljščin pa se prištejejo k reprezentančnim pridelkom s podobnimi agrotehničnimi zahtevami.
(3) Katastrski dohodek se za kmetijska zemljišča pod travinjem ugotovi kot možni tržni dohodek od pridelkov travinja oziroma živinoreje, vezane na pridelek travinja. Na posameznem proizvodnem območju se upošteva vrsta reje, ki z vsaj 70% prevladuje v strukturi živinoreje na tem območju.
(4) Katastrski dohodek se za kmetijska zemljišča pod trajnimi nasadi ugotovi kot tržni dohodek od rastlinskih pridelkov oziroma tehtanega povprečja rastlinskih pridelkov glede na strukturo trajnih kultur, zastopanih na proizvodnem območju, razen za vinograde, oljčnike in plantaže gozdnega drevja. Za vinograde se katastrski dohodek ugotovi kot kombinacija tržnega dohodka od pridelka grozdja in vina. Za oljčnike se katastrski dohodek ugotovi kot kombinacija tržnega dohodka od pridelka oljk in oljčnega olja. Za plantaže gozdnega drevja se katastrski dohodek ugotovi kot za gozd.
(5) Katastrski dohodek se za kmetijska zemljišča pod posebnimi kulturami ugotovi kot tržni dohodek od rastlinskih pridelkov oziroma tehtanega povprečja rastlinskih pridelkov, ki prevladujejo v strukturi pridelave na proizvodnem območju, površine preostalih pridelkov pa se prištejejo k reprezentančnim pridelkom s podobnimi agrotehničnimi zahtevami.
(6) Katastrski dohodek se za kmetijska zemljišča izven rabe oziroma v zaraščanju ugotovi z upoštevanjem možne rabe, ki se določi na podlagi bonitete zemljišča, in sicer se za zemljišča z boniteto 50 in več šteje, da so kmetijska zemljišča za obdelavo, za zemljišča z boniteto pod 50 pa se šteje, da so kmetijska zemljišča pod travinjem.
(7) Katastrski dohodek gozda se ugotovi na podlagi podatkov o povprečnem poseku, kot jih izkazuje SURS.
(8) Katastrski dohodek se pripiše vsakemu kmetijskemu in gozdnemu zemljišču glede na njegovo površino, vrsto dejanske rabe in boniteto zemljišča, kot se vodi v zemljiškem katastru na dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja. Za zemljišča znotraj območij posebnih režimov za kmetovanje se katastrski dohodek zmanjša za odstotek zmanjšanja dohodka zaradi omejitev intenzivnosti pridelave, ki se določi na podlagi razmerja med oceno tržnega dohodka s kalkulacijami za pridelke, ki se upoštevajo za ugotavljanje katastrskega dohodka za posamezne vrste dejanske rabe znotraj območja posebnih režimov za kmetovanje, in oceno tržnega dohodka za iste pridelke ob upoštevanju omejitve intenzivnosti.
7. člen
(metodologija izračuna pavšalne ocene dohodka na panj)
(1) Pavšalna ocena dohodka na panj se ugotovi za vsak čebelji panj, ki je evidentiran v registru čebelnjakov pri ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo na dan 30. junija leta za katero se dohodek ugotavlja.
(2) Pavšalna ocena dohodka na panj se izračuna kot razlika med tržnim prihodkom in stroški.
(3) Pavšalna ocena dohodka na panj je lahko negativna.
(4) Tržni prihodek je seštevek zmnožkov možnih pridelkov od čebelarstva in njihovih odkupnih cen.
(5) Kot možni pridelek od čebelarstva se šteje povprečna pridelava medu na panj, kot jo izkazujejo podatki SURS za zadnja tri leta pred letom, za katero se dohodek ugotavlja in temu pridelku ustrezna vzreja čebeljih matic ter pridelava voska, matičnega mlečka in propolisa.
(6) Za določitev stroškov se smiselno upoštevajo določbe o določitvi stroškov iz 5. člena tega zakona.
(7) Podatek o pavšalni oceni dohodka na panj vodi v registru čebelnjakov ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.
8. člen
(postopek ugotavljanja)
(1) GURS vsako leto, na podlagi kalkulacij, ob upoštevanju spremembe odkupnih cen pridelkov, nabavnih cen materialnih potroškov in tujih storitev ter nabavnih vrednosti osnovnih sredstev za zadnja tri leta pred letom, za katero se dohodek ugotavlja, najkasneje do 15. aprila za tekoče leto pripravi, v soglasju z ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo, in ministrstvom, pristojnim za finance, predlog lestvic katastrskega dohodka in predlog pavšalne ocene dohodka na panj.
(2) Vlada na podlagi predloga določi lestvice katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj za tekoče leto in jih najpozneje do 30. junija objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) Šteje se, da so podatki o katastrskem dohodku oziroma pavšalni oceni dohodka na panj na dan objave pripisani zemljiščem v zemljiškem katastru oziroma čebeljim panjem v registru čebelnjakov.
9. člen
(postopek preverjanja kalkulacij)
(1) GURS najmanj vsakih pet let preveri skladnost kalkulacij z ravnijo tehnologij in produktivnosti kmetijske in gozdarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.
(2) Na podlagi analiz po potrebi pripravi predlog novih kalkulacij in jih za 30 dni z javnim pozivom k podajanju pripomb in predlogov razgrne na spletni strani GURS.
(3) Med javno razgrnitvijo lahko vsa strokovna in druga zainteresirana javnost pošlje pripombe in predloge.
(4) Po proučitvi in ustreznem upoštevanju prejetih pripomb in predlogov GURS v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo, in ministrstvom, pristojnim za finance, pripravi predlog novih kalkulacij.
(5) Vlada na podlagi predloga kalkulacij za ugotavljanje katastrskega dohodka v tekočem letu določi nove kalkulacije za ugotavljanje katastrskega dohodka zemljišč in pavšalne ocene dohodka na panj za naslednje leto in jih najkasneje do 31. decembra tekočega leta objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
10. člen
(evidence)
(1) Kalkulacije za ugotavljanje katastrskega dohodka, na podlagi katerih se določita lestvica katastrskega dohodka in pavšalna ocena dohodka na panj, se vodijo v evidenci kalkulacij, ki je javna.
(2) Podatki o katastrskem dohodku zemljišč se vodijo kot podatek v zemljiškem katastru.
(3) Podatki o pavšalni oceni dohodka na panj se evidentirajo v registru čebelnjakov pri ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo.
11. člen
(evidentiranje podrobnejše vrste dejanske rabe)
Podrobnejša vrsta dejanske rabe kmetijskih zemljišč se za namene tega zakona evidentira v zemljiškem katastru skladno s predpisi o kmetijstvu in predpisi o evidentiranju nepremičnin.
12. člen
(evidentiranje proizvodnih območij in območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost)
Proizvodna območja, območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, kot so določena s predpisi o kmetijstvu in območja posebnih režimov za kmetovanje, GURS evidentira v zemljiškem katastru po uradni dolžnosti z brezplačnim prevzemom atributnih podatkov SURS, podatkov ministrstva, pristojnega za kmetijstvo in podatkov ministrstva, pristojnega za okolje.
13. člen
(pridobivanje podatkov za ugotavljanje katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj)
(1) Podatke o strukturi, obsegu in intenzivnosti pridelave pridobi GURS iz zbirk podatkov SURS in evidenc ministrstva, pristojnega za kmetijstvo.
(2) Podatke o cenah GURS pridobiva od SURS in iz tržno informacijskega sistema ministrstva, pristojnega za kmetijstvo.
(3) Upravljavci javnih zbirk podatkov, iz katerih se pridobivajo podatki za ugotavljanje katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj, morajo GURS enkrat letno, najpozneje do 31. marca, za pretekla tri leta omogočiti prevzem podatkov brezplačno.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
14. člen
(prvo ugotavljanje)
Vlada na podlagi predloga lestvic katastrskega dohodka in predloga pavšalne ocene dohodka na panj, ki ga pripravi GURS v soglasju z ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo, in ministrstvom, pristojnim za finance, prvič ugotovi katastrski dohodek in pavšalno oceno dohodka na panj po tem zakonu najpozneje do 30. junija 2012.
15. člen
(prehodno obdobje ugotavljanja katastrskega dohodka)
Ne glede na 6. člen tega zakona se do 30. junija 2013 katastrski dohodek za kmetijska zemljišča, ki niso evidentirana v zemljiškem katastru kot kmetijska zemljišča pod trajnimi nasadi, katastrski dohodek ugotovi z upoštevanjem možne rabe, ki se določi na podlagi bonitete zemljišča, in sicer se za zemljišča z boniteto 50 in več šteje, da so kmetijska zemljišča za obdelavo, za zemljišča z boniteto pod 50 pa se šteje, da so kmetijska zemljišča pod travinjem.
16. člen
(prenehanje veljavnosti in uporaba)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
– Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 23/76 in 24/88, Uradni list RS, št. 110/99, 73/04 in 25/05 – uradno prečiščeno besedilo);
– Navodilo o načinu ugotavljanja in valorizacije katastrskega dohodka (Uradni list RS, št. 57/05);
– Odlok o začetku ugotavljanja katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 29/88);
– Odlok o potrditvi lestvic katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 38/89);
– Uredba o dopolnitvi lestvic katastrskega dohodka (Uradni list RS, št. 110/99 in 129/03) in
– 154. člen Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 51/10 – uradno prečiščeno besedilo in 106/10).
(2) Določbe predpisov iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do 30. junija 2011.
17. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. julija 2011.
Št. 435-05/10-1/63
Ljubljana, dne 2. februarja 2011
EPA 1401-V
Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Pavel Gantar l.r.
Predsednik