Uradni list

Številka 29
Uradni list RS, št. 29/2010 z dne 9. 4. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 29/2010 z dne 9. 4. 2010

Kazalo

1298. Odlok o razglasitvi cerkve sv. Cirila in Metoda ob Prešernovi cesti za kulturni spomenik lokalnega pomena, stran 3938.

Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08 in 123/08) ter 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 37. seji dne 29. marca 2010 sprejel
O D L O K
o razglasitvi cerkve sv. Cirila in Metoda ob Prešernovi cesti za kulturni spomenik lokalnega pomena
1. člen
Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine Ljubljana – cerkev sv. Cirila in Metoda ob Prešernovi cesti (EŠD 4143).
Cerkev ima izjemen kulturni pomen za Mestno občino Ljubljana z umetnostnimi in arhitekturnimi ter zgodovinskimi vrednotami in je varovana z namenom ohraniti raznolikost arhitekture in družbe v Ljubljani kot dragoceno kulturno vrednoto. Razglasitev omogoča boljšo prepoznavnost cerkve in spodbuja spomeniškovarstveno in znanstvenoraziskovalno delo.
2. člen
Spomenik obsega parcelo št. 2136, k.o. Ajdovščina. Meja spomenika je vrisana na temeljnem katastrskem načrtu v merilu 1:1000 in topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Ljubljana (v nadaljevanju: zavod).
3. člen
Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena: Cerkev sv. Cirila in Metoda predstavlja tipičen primer kakovostne pravoslavne cerkve iz obdobja med obema vojnama, kakršnih v Sloveniji ni. Leta 1932 jo je zasnoval arhitekt Momir Korunović, ki je pri tem sledil vzorom srednjeveških srbskih petkupolnih cerkva na tlorisni osnovi grškega križa, obenem pa razvil nov tip svetišč skladnih proporcev in strogega, skoraj samostanskega videza. Iz družbenega vidika cerkev sv. Cirila in Metoda predstavlja multikulturnost in versko pluralnost glavnega mesta. Pomembna je tudi kakovostna veduta iz Tivolija.
4. člen
Varovani elementi spomenika so:
– cerkev v celoti, njena namembnost, zunanjost in notranjost;
– cerkvena oprema: ikonostas, delo debarske delavnice bratov Nestorja in Lazarja Aleksijevića iz Makedonije, nastal v letih 1939–40, ikone Mirka Šubica, nastale leta 1940, freske slikarja Dragomirja Jašoviča, nastale med leti 1986–1994, svetila.
5. člen
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– ohranjanje in redno vzdrževanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih in zgodovinskih vrednot v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, tako na zunanjščini kot v notranjščini z vso originalno opremo;
– ohranjanje namembnosti spomenika skladno s prvotno namembnostjo;
– strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin arhitekture v smislu rekonstrukcije avtentične podobe spomenika;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih izvirnih prvin arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine spomenika ter notranje opreme po načelu ohranjanja v obliki, legi, materialu, strukturi in barvni podobi;
– prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine ter notranje opreme; če je spomenik ali njegov varovani del okrnjen, je treba zagotoviti povrnitev v prvotno stanje na stroške povzročitelja;
– predhodno izdelavo konservatorskega načrta v primeru večjih posegov v spomenik ali njegovo celovito prenovo;
– ohranjanje in redno vzdrževanje notranje opreme v njeni funkciji, izvirnosti in neokrnjenosti (v barvi, legi, materialu, obliki, strukturi, velikosti z vsemi originalnimi dodatki);
– dovoljeno je premeščanje in raba notranje opreme, kadar je to del funkcije predmeta ali objekta (npr. pohištvo, posodje, paramenti), razen v primerih, če raba ogroža obstoj te opreme;
– izjemoma so dovoljena začasna premeščanja notranje opreme za razstave in druge vrste promocije, vendar le po muzealskih standardih;
– za notranjo opremo je potrebno najkasneje v dveh letih po uveljavitvi tega odloka pripraviti inventarno knjigo.
6. člen
Vplivno območje spomenika se nahaja na parcelah št. 2134 in 2135, obe k.o. Ajdovščina, in obsega naslednji enoti kulturne dediščine:
– Ljubljana – Trubarjev park ob pravoslavni cerkvi (EŠD 20336), ki je razglašen z Odlokom o razglasitvi spomenikov naravne in kulturne dediščine na območju občine Ljubljana Center med Aškerčevo, Tivolsko in Slovensko cesto (Uradni list RS, št. 60/93 in 105/08) kot spomenik oblikovane narave;
– Ljubljana – Spomenik Primožu Trubarju (EŠD 392), ki je razglašen z Odlokom o razglasitvi spomenikov naravne in kulturne dediščine na območju občine Ljubljana Center med Aškerčevo, Tivolsko in Slovensko cesto (Uradni list RS, št. 60/93 in 105/08) kot zgodovinski spomenik; oziroma je del enote dediščine Ljubljana – Arheološko najdišče Ljubljana (EŠD 329), razglašene z Odlokom o razglasitvi arheološkega kompleksa v ljubljanskih občinah za kulturni in zgodovinski spomenik (Uradni list SRS, št. 46/90) kot kulturni in zgodovinski spomenik.
7. člen
Varstveni režim za celotno vplivno območje določa, da za posege v zemeljske plasti velja prepoved kakršnih koli destruktivnih posegov, vključno z novo podzemno infrastrukturo, razen izjemoma zaradi posegov, ki so nujni zaradi ohranjanja spomenika, njegove neposredne okolice ter njegove funkcije.
Posebej za območje enote Ljubljana – Trubarjev park ob pravoslavni cerkvi (EŠD 20336) varstveni režim določa varovanje in redno vzdrževanje in prenovo rastlinske substance parkovne zasnove z rondojem jesenov za cerkvijo in razraslimi krilatimi oreškarji, zelenicami in peščenimi potmi.
Posebej za območje enote Ljubljana – Spomenik Primožu Trubarju (EŠD 392) varstveni režim določa:
– prepovedano je premeščanje oziroma prenašanje spomenika;
– spomenik in njegovo okolico je potrebno redno vzdrževati, kar pomeni tudi vzdrževanje obdajajoče vegetacije tako, da je omogočena vidnost spomenika;
– spomenik je potrebno v zimskem času zavarovati z ohišjem;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje spomenika po načelu ohranjanja v obliki, legi, materialu, strukturi in barvni podobi.
8. člen
Lastnik oziroma upravljavec spomenika bo javnosti omogočal dostop do spomenika in njegovo predstavljanje v obsegu, ki ne ogroža spomenika ali posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne osnovne namembnosti.
9. člen
Za vse posege v spomenik in njegovo vplivno območje, razen kjer zakon določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje zavoda.
10. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 622-38/07-10
Ljubljana, dne 29. marca 2010
Župan
Mestne občine Ljubljana
Zoran Janković l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti