Uradni list

Številka 26
Uradni list RS, št. 26/2010 z dne 30. 3. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 26/2010 z dne 30. 3. 2010

Kazalo

1131. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Komen, stran 3524.

Na podlagi 149. člena Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 17/06 – ORZVO187, 20/06, 28/06 – sklep US RS, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odločba US RS, 70/08, 108/09), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08 in 79/09), 3., 6. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, 86/04, 7/05 – sklep US RS, 34/05 – odločba US RS, 44/05, 40/06, 51/06 – popr., 115/06 in 139/06 – odločba US RS) ter 7. člena Statuta Občine Komen (Uradni list RS, št. 80/09) je Občinski svet Občine Komen na 31. redni seji dne 17. 3. 2010 sprejel
O D L O K
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Komen
I. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA IZVAJANJA
1. člen
(vsebina odloka)
S tem odlokom se določajo pogoji in način izvajanja gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda v Občini Komen, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju odpadne vode, ki nastaja v gospodinjstvih, industriji in pri drugih uporabnikih. Odlok določa tudi pravice in obveznosti izvajalca obvezne gospodarske javne službe ter uporabnikov javne službe.
V primeru spremembe Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07), veljajo ne glede na določbe tega odloka, določbe tega pravilnika neposredno.
2. člen
(pojmi)
(1) Pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo pomen, kot ga določajo zakoni in podzakonski akti, s katerimi se ureja javna služba, če ni pomen s tem odlokom posebej opredeljen.
(2) Za potrebe izvajanja tega odloka imajo s tem odlokom opredeljeni pojmi naslednji pomen:
1. komunalna odpadna voda je komunalna odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo;
2. padavinska odpadna voda je padavinska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo;
3. industrijska odpadna voda je industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo;
4. komunalna čistilna naprava (KČN) je komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav;
5. mala komunalna čistilna naprava (MKČN) je mala komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
6. nepretočna greznica je nepretočna greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN;
7. greznica je greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN;
8. obstoječa greznica je obstoječa greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN;
9. populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo;
10. obdelava blata iz komunalnih čistilnih naprav je obdelava blata pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred odstranjevanjem, z odlaganjem ali sežiganjem, to je stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje in dezinfekcija blata. Za obdelavo blata se štejejo tudi vsi drugi postopki predelave ali odstranjevanja blata, če se izvajajo na območju KČN v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki;
11. območje izvajanja javne službe je območje celotne ali dela občine do nadmorske višine 1.500 m, za katero morata biti s predpisi občine določena način in obseg izvajanja javne službe;
12. javna površina je površina objekta ali dela objekta občinske gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih o graditvi objektov;
13. javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode;
14. kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki so priključene na javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno postaviti;
15. primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: primarno omrežje) so kanali ter z njimi povezani industrijski sklopi (npr. črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi;
16. sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih industrijskih sklopov (npr. peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v MKČN ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje;
17. območje površin, predvidenih za širitev naselja, ki je v skladu s predpisi s področja urejanja prostora določeno območje za širitev naselja;
18. območje poselitve je območje poselitve v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz KČN, ali v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN;
19. vodovarstveno območje je območje v skladu s predpisom, ki ureja varstvo vode, namenjene oskrbi s pitno vodo;
20. občutljivo območje zaradi evtrofikacije je območje v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz KČN;
21. občutljivo območje zaradi kopalnih voda je območje v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav;
22. kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospo-darske javne infrastrukture;
23. zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije.
24. pristojni organ je občinska uprava Občine Komen.
3. člen
(vsebina javne službe)
(1) Izvajanje storitve javne službe mora biti zagotovljeno na območju celotne občine. V okviru javne službe mora izvajalec javne službe v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotoviti:
1. vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije,
2. odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh in javnih površin,
3. prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav ter obstoječih greznic pri uporabniku storitev ter njegovo obdelavo najmanj enkrat na štiri leta in
4. prve meritve in obratovalni monitoring za male MKČN.
(2) Izvajalec javne službe mora zagotoviti odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se v javno kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne površine, in industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo kot posebno storitev zaradi uporabe objektov javne kanalizacije.
(3) V okviru javne službe mora izvajalec javne službe za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja, ki imajo urejeno skupno odvajanje odpadnih voda zagotoviti:
1. redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v komunalni čistilni napravi,
2. prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku storitev in njegovo obdelavo najmanj enkrat na štiri leta,
3. prevzem blata iz obstoječih greznic in njegovo obdelavo, ko je to potrebno oziroma najmanj enkrat na štiri leta do izteka rokov za prilagoditev iz 63. člena tega odloka,
4. prve meritve in obratovalni monitoring oziroma izdelavo ocene obratovanja MKČN za male komunalne čistilne naprave iz prejšnje alineje v skladu s predpisom, ki določa emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN in
5. izdajo potrdil in strokovnih ocen v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN.
(4) Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode in tiste padavinske vode, ki se odvaja iz površin, ki niso javne površine, se ne šteje za storitev javne službe ne glede na to, če se takšna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi.
(5) Vzdrževanje cestnega telesa in naprav odvodnje ceste na območjih, kjer poteka javno kanalizacijsko omrežje, je del vsebine javne službe vzdrževanja javnih cest.
4. člen
(lokalna gospodarska javna infrastruktura)
(1) Javna kanalizacija je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih industrijskih naprav, ki se povezujejo v kanalizacijsko omrežje in s pomočjo katerega se zagotavlja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin.
(2) Objekti in naprave javne kanalizacije so lokalna gospodarska javna infrastruktura.
(3) Interna kanalizacija, kanalizacijski priključek, nepretočne greznice, obstoječe greznice ter male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije.
5. člen
(uporabniki)
(1) Uporabniki javne službe iz 1. člena tega odloka so gospodinjstva in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javne oskrbe, oziroma vsaka druga fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali posestnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja odpadna in/ali padavinska voda, ki odteka v javno kanalizacijo ali greznice.
(2) Za potrebe izvajanja tega odloka so fizične osebe organizirane v gospodinjstva. Gospodinjstvo kot uporabnik je oseba ali skupina oseb, ki prebiva v eni stanovanjski enoti in jo v razmerju do javne službe oziroma do izvajalca zastopa ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu (stanovanjski enoti), ki je za obveznosti po tem odloku za člane gospodinjstva solidarno odgovorna v razmerju do izvajalca.
(3) Praviloma je uporabnik posestnik objekta. Posredni in neposredni posestnik (praviloma lastnik in uporabnik oziroma najemodajalec in najemnik) sta za obveznosti po tem odloku solidarno (nerazdelno) odgovorna.
(4) Razmerje med uporabnikom in izvajalcem javne službe – izvajalcem se vzpostavi na način, določen v 14. členu tega odloka.
6. člen
(izvajalec)
(1) Izvajalec javne službe, ki ima v posesti javni kanalizacijski sistem je javno podjetje Kraški vodovod Sežana d.o.o. (v nadaljevanju: izvajalec).
(2) Z izvajalcem se sklene najemna ali druga pogodba, na podlagi katere pridobi izvajalec javni kanalizacijski sistem v posest.
7. člen
(javna pooblastila)
(1) S tem odlokom se izvajalcu podeli javno pooblastilo za uskladitev obstoječega, delno vzpostavljenega katastra in vodenje katastra komunalnih naprav (v nadaljnjem besedilu: kataster), ki vsebuje baze podatkov o infrastrukturnih objektih, omrežjih in napravah namenjenih izvajanju javne službe, kolikor predpisi ne določajo, da so te dejavnosti del vsebine javne službe, ki je predmet tega odloka. Podrobnejšo vsebino katastra določa Tehnični pravilnik.
(2) Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last občine na katero se podatki nanašajo in se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema ter Tehničnega pravilnika.
(3) Kataster se vodi v obliki elektronske baze podatkov, ki mora biti občini neprekinjeno dostopna (»on-line«).
(4) Izvajalec je dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo upravičeni interes, in sicer v obsegu izkazanega upravičenega interesa.
(5) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je izvajalec slednjemu dolžan posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij javnega značaja.
(6) Izvajalec ima javno pooblastilo tudi za vodenje vseh evidenc po tem odloku, razen za tiste evidence, za katerih vodenje so z veljavnimi predpisi in tem odlokom pooblaščeni drugi subjekti.
(7) Izvajalec na podlagi posebnega pooblastila župana vodi vsa dela za vse investicijske posege v javni kanalizacijski sistem, ki ga poseduje. V okvir javne službe iz 2. člena sodi tudi izvajanje vzdrževalnih del v javno korist na javnem kanalizacijskem omrežju.
8. člen
(Tehnični pravilnik)
(1) Občinski svet oziroma svet ustanoviteljic sprejme na pobudo izvajalca in pristojnega organa ter na predlog župana v obliki predpisa Tehnični pravilnik z normativi, navodili in standardi o javnem kanalizacijskem sistemu in odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Komen (v nadaljevanju Tehnični pravilnik). Po enakem postopku, kot Tehnični pravilnik, se sprejemajo tudi spremembe le-tega.
(2) Tehnični pravilnik podrobneje določa navodila in tehnične normative za gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javne kanalizacije z namenom, da se poenoti izvedba in doseže zanesljivo delovanje ter druge pogoje za izva-janje javne službe, varstvene razmere glede odvajanja odpadnih voda na vodovarstvenem območju, opredeljuje izvajanje nadzora nad gradnjo javne kanalizacije ter ureja pravico vpogleda v kataster komunalnih naprav oziroma pridobivanje drugih informacij javnega značaja in stroškovnik za pridobivanje teh informacij.
II. OBJEKTI IN NAPRAVE V POSESTI UPORABNIKOV IN IZVAJALCA
9. člen
(stvarnopravna razmerja javne infrastrukture)
(1) Javna infrastrukturna omrežja, objekti in naprave ter zemljišča, na katerih je ta javna infrastruktura zgrajena in ki se predajo v posest izvajalcu, so v lasti občine na območju katere se nahajajo. Infrastrukturni objekti in zemljišča se v primeru, ko občina še ni lastnik infrastrukturnih objektov, v zemljiško knjigo vpišejo kot lastnina občine, služnostne pravice pa v korist občine in vsakokratnega izvajalca.
(2) Lastniki nepremičnin, preko katerih poteka javno infrastrukturno omrežje oziroma na njih stojijo javni infrastrukturni objekti ali naprave, so lahko tudi druge pravne ali fizične osebe, ki pa so dolžne občini in/oziroma izvajalcu omogočiti ustrezno služnostno ali drugo stvarnopravno pravico v skladu s smiselno uporabo prvega odstavka. V nasprotnem primeru mora izvajalec o tem obvestiti občino, ki mora nemudoma pričeti postopek za omejitev lastninske pravice lastnika zemljišča.
(3) Izvajalec mora z lastnikom drugih objektov, ki so nujna za izvajanje dejavnosti javne službe – čiščenje komunalnih odpadnih voda (v nadaljevanju: lastnik drugih objektov) skleniti ustrezno pravno razmerje, iz katerega izhaja nepretrgano in nemoteno izvajanje javne službe. Pri tem se občina zavezuje, da bo v okviru zakonov in drugih predpisov sodelovala z izvajalcem pri urejanju razmerij z lastnikom drugih objektov v zvezi z izvajanjem javne službe. Če pride do spora ali nesoglasij med izvajalcem in lastnikom drugih objektov, se občina zavezuje posredovati v tem sporu in poskušati doseči mirno rešitev spora oziroma sprejeti prostorske ali druge ukrepe, razen če bi tako ravnanje bilo v nasprotju z zakonom.
(4) Brez soglasja občinskega sveta so omrežja, objekti, naprave in zemljišča iz prvega odstavka tega člena izven pravnega prometa, niso predmet hipoteke, na njih ni mogoča izvršba in jih ni mogoče priposestvovati ali na drugačen način pridobiti lastninske ali drugih stvarnih pravic, razen služnosti za napeljevanje kanalizacijskih, električnih, telefonskih in telegrafskih napeljav, plinovodov ter podobnih objektov in naprav javnega pomena.
10. člen
(omrežja, objekti in naprave v posesti izvajalca)
Omrežja, objekti in naprave v posesti izvajalca so:
1. primarno omrežje in naprave:
– primarno omrežje in naprave javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: primarno omrežje) so kanali ter z njimi povezane industrijske naprave, kot so črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih, ki rabijo za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi.
2. sekundarno omrežje in naprave:
– sekundarno omrežje in naprave javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih industrijskih naprav, kot so peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobnih, ki rabijo za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje.
3. male komunalne čistilne naprave, z zmogljivostjo 50 PE ali več:
– komunalne čistilne naprave, kot so opredeljene v predpisu, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
11. člen
(objekti in naprave uporabnikov)
(1) Objekti in naprave, ki so v lasti uporabnika ali uporabnikov so:
1. kanalizacijski priključek,
2. interna kanalizacija,
3. nepretočne greznice,
4. male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
5. naprave in objekti za predčiščenje odpadnih voda (lokalne čistilne naprave, obstoječe greznice, gnojnične jame),
6. interna črpališča odpadnih vod,
7. vodomeri na lastnih vodnih virih ali na iztokih pred izpustom v javno kanalizacijo,
8. merilna mesta in vzorčevalniki na kanalizacijskem priključku ali na vtokih in iztokih iz internih čistilnih naprav.
(2) Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena vzdržuje uporabnik ali njihov upravljalec na svoje stroške.
(3) Uporabnik je dolžan s temi napravami in objekti gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne vode in da voda pred iztokom v javno kanalizacijo ali naravni odvodnik oziroma površinski vodotok izpolnjuje zahteve predpisov o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(4) Uporabniki morajo sami zagotoviti:
– redno vzdrževanje in čiščenje interne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov,
– redno vzdrževanje nepretočnih greznic, obstoječih greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav,
– občasno preverjanje tehnične brezhibnosti kanalizacijskih priključkov, nepretočnih greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav najmanj enkrat na 20 let.
III. JAVNA POOBLASTILA IZVAJALCA
12. člen
(javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij)
(1) Izvajalec ima javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij, kolikor to ni v nasprotju z zakonom:
– k prostorskim načrtom oziroma drugim prostorskim aktom;
– k projektnim rešitvam oziroma drugim aktom v postopku izdaje gradbenega dovoljenja;
– za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje;
– za posege v prostor, kjer poteka javno kanalizacijsko omrežje;
– za povečanje oziroma zmanjšanje priključne moči;
– v drugih primerih, določenih z zakonom.
(2) Izvajalec je dolžan na vlogo stranke izdelati tudi predhodne strokovne pogoje ali mnenje.
(3) Izvajalec sodeluje pri tehničnih pregledih objektov in naprav javne kanalizacije, če je tako določeno s predpisi.
13. člen
(javna pooblastila in pravica do pritožbe)
(1) Izvajalec ima, poleg javnih pooblastil iz prejšnjega člena, tudi, skladno s 7. členom tega odloka, javno pooblastilo za vodenje katastra komunalnih naprav in evidenc po tem odloku, na podlagi posebnega pooblastila župana pa tudi za vodenje vseh del za investicijske posege v javno kanalizacijsko omrežje, ki ga upravlja.
(2) Če ni v zakonu, podzakonskem predpisu ali v tem odloku določeno drugače, o pritožbah zoper odločitve izvajalca, ki jih ta v upravnem postopku sprejema pri izvajanju javnih pooblastil, odloča župan.
14. člen
(priključitev na javno kanalizacijsko omrežje)
(1) Na območju, kjer se zgradi javna kanalizacija je obvezna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje v dvanajstih mesecih po tem, ko uporabnik prejme obvestilo iz tretjega odstavka 15. člena tega odloka, sicer nastane obveznost plačila storitev javne službe po samem odloku.
(2) Ne glede na določila prejšnjega odstavka priključitev na javno kanalizacijsko omrežje ni obvezna, ko bi bile tehnične rešitve, ki bi le-to omogočile, nesorazmerno drage. V tem primeru lahko upravljavec javne kanalizacije določi, da priključitev ni potrebna, uporabnik odvajanja komunalne odpadne vode pa mora zgraditi malo čistilno napravo, oziroma nepretočno greznico, ki jo s medsebojno pogodbo prazni upravljavec javne kanalizacije.
(4) V primeru spora o tem, ali obstoji dolžnost priključitve na javno kanalizacijsko omrežje, odloči o tem v upravnem postopku pristojni organ.
(5) Priključitev na javno kanalizacijsko omrežje je dovoljena samo ob izpolnitvi pogojev iz soglasja k priključitvi, ki ga je dolžan izvajalec izdati v skladu z določili tega odloka, ter pod pogojem, da objekt razpolaga z gradbenim ali temu ustreznim upravnim dovoljenjem. Gradbeno oziroma ustrezno dovoljenje ni potrebno, ko gre za objekte, zgrajene pred letom 1967.
(6) Uporabnik mora pred priključitvijo z izvajalcem skleniti pogodbo o izvajanju storitev gospodarske javne službe, ki je predmet tega odloka. Kjer je več uporabnikov vezanih na en obračunski vodomer, sklene pogodbo v imenu uporab-nikov upravnik ali druga s strani uporabnikov pooblaščena oseba, na podlagi pravnega akta z uporabniki oziroma solastniki objekta oziroma objektov.
(7) Uporabnik mora ob priključitvi na javno kanalizacijo opustiti greznice v skladu s predpisi in izvajalcu omogočiti nadzor nad kanalskim priključkom in revizijskim jaškom. Smernice za opustitev in sanacijo greznic poda izvajalec na zahtevo uporabnika.
15. člen
(pravica do priključitve na omrežje)
(1) Izvajalec je dolžan dopustiti priključitev na javno kanalizacijo, če uporabnik vloži zahtevo in to dopuščajo zmogljivosti ter tehnična izvedba priključitve na javno kanalizacijo.
(2) Če priključitev ni možna, mora izvajalec o uporabnikovi zahtevi odločiti z upravnim aktom, zoper katerega je možna pritožba.
(3) Ob usposobitvi nove kanalizacijske infrastrukture, ki omogoča priključitev dodatnih objektov oziroma uporabnikov, izvajalec obvesti potencialne nove uporabnike in organe lokalne skupnosti o možnosti priključitve ustreznih objektov na javno kanalizacijsko omrežje in jim posreduje tudi pogoje za izvedbo priključka.
(4) Izvajalec ne sme izvesti priključka uporabniku, če ta nima izdelanega projekta priključka v skladu s Tehničnim pravilnikom. V enostavnih primerih in po dogovoru z izvajalcem je ta rešitev lahko tudi tipska.
16. člen
(kanalizacijski priključek)
(1) Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov.
(2) Vsa dela pri graditvi objektov javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov nadzira izvajalec. Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec javne službe oziroma za to usposobljen gradbeni izvajalec pod nadzorom izvajalca javne službe, kadar izvajalec javne službe ni usposobljen za gradnjo. objektov javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov.
(3) Izvajalec po priključitvi vpiše uporabnika v evidenco uporabnikov in mu izda potrdilo o priključitvi.
17. člen
(prepoved posegov v omrežje)
(1) Brez soglasja izvajalca ni dovoljeno izvajanje kakršnihkoli del ali posegov na omrežjih, objektih in napravah, določenih v 10. členu tega odloka.
(2) Vsa dela na javnem kanalizacijskem omrežju, kanalizacijskem priključku ter interni kanalizaciji nadzira izvajalec oziroma s strani izvajalca v skladu z veljavno zakonodajo pooblaščena oseba.
18. člen
(akti v postopku izdaje gradbenega dovoljenja)
V postopku izdaje gradbenega dovoljenja izvajalec določa projektne pogoje ter daje soglasja k projektnim rešitvam. Postopek določanja projektnih pogojev ter dajanja soglasij, roki, zahtevana dokumentacija, zaračunavanje stroškov in druga s temi postopki povezana vprašanja se, upoštevajoč področne predpise, uredijo v Tehničnem pravilniku.
19. člen
(začasni priključek)
(1) Začasni priključek je možen, kadar za objekt niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 14. člena tega odloka, pod pogojem, da to ne zahteva povečanih zmogljivosti obstoječega kanalizacijskega sistema. Za izvedbo začasnega priključka iz prvega odstavka je potrebno soglasje izvajalca, izdano v upravnem postopku.
(2) Soglasje iz prvega odstavka tega člena se izda največ za dobo enega leta, lahko pa se ga podaljša za dobo največ enega leta, brez obveznosti ponovnega plačila stroškov izdaje soglasja.
20. člen
(ukinitev priključka)
Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoča le v primeru rušenja priključenega objekta ali uporabe za druge namene. Priključek objekta odjavi uporabnik objekta, ki objekt ruši oziroma ga uporablja za druge namene, najkasneje 14 dni pred ukinitvijo priključka. Izvajalec po odjavi izbriše uporabnika iz registra kanalizacijskih priključkov ter na stroške uporabnika fizično ukine priključek.
IV. PREVZEM NAPRAV JAVNEGA KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA V UPRAVLJANJE
21. člen
(prenos objektov izvajalcu)
(1) Investitor javnega kanalizacijskega omrežja ali njegovih posameznih elementov, objektov oziroma naprav mora po končani gradnji, skladno s pogodbo, prenesti objekte in naprave v last občine in v posest in gospodarjenje izvajalcu. Investitor je dolžan poleg objektov in naprav izvajalcu izročiti tudi vso projektno in tehnično dokumentacijo ter vsa predpisana upravna dovoljenja.
(2) Postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji dokumentacije. Pri prevzemu obstoječih objektov in naprav javne kanalizacije v last občine in posest izvajalca mora biti izvajalcu izročena vsa dokumentacija, ki je na voljo, kot npr. evidence, knjigovodski podatki, blagajniški podatki, listine o lastništvu, podatki o terjatvah in dolgovih in ostale poslovne zadeve.
V. MERITVE KOLIČIN IN OBRAČUN ODVEDENE TER OČIŠČENE ODPADNE VODE
22. člen
(meritve količin in obračun odvajanja)
(1) Odvedena odpadna in očiščena odpadna voda se obračunava v kubičnih metrih. Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo odvedeno odpadno in očiščeno odpadno vodo v enaki količini in v enakih razdobjih, kot jo plačujejo za porabljeno vodo.
(2) Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih vodovodov, plačujejo stroške odvedene odpadne in očiščene odpadne vode v količini, kot jo porabijo. Količina porabljene vode se meri z obračunskim vodomerom (merilno napravo). Obračun-ski vodomer (merilno napravo) je dolžan zgraditi uporabnik, skladno z zahtevami odloka, ki ureja gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo, in ostalimi veljavnimi predpisi. Do vgraditve obračunskega vodomera (merilne naprave) se odvedena odpadna in očiščena odpadna voda uporabniku obračuna po pavšalni porabi, ki jo izvajalec določi na podlagi kriterijev iz pravilnika o načinu obračunavanja stroškov, povezanih z izvajanjem javne službe, iz tretjega odstavka 43. člena odloka. Določba tega odstavka se smiselno uporablja tudi za obračun okoljske dajatve.
(3) Ne glede na določila prejšnjih odstavkov tega člena lahko uporabnik v primeru, ko količina odvedene odpadne in očiščene odpadne vode bistveno odstopa od količine pitne oziroma industrijske vode, na svoje stroške zahteva vgradnjo merilne naprave za merjenje količin odvedene odpadne in očiščene odpadne vode, ki se vgradi na dotoku v javno kanalizacijo. Takšno napravo je uporabnik dolžan vzdrževati sam, na lastne stroške, upoštevajoč pri tem zahteve Tehničnega pravilnika. V primeru vgradnje v tem odstavku opredeljene merilne naprave, se količina odvedene odpadne in očiščene odpadne vode obračunava skladno s stanjem po takšni merilni napravi.
(4) Plačila storitev javne službe se delno ali v celoti oprostijo osebe, ki izkažejo, da odpadno vodo iz kmetijske dejavnosti uporabljajo na kmetijskih površinah.
23. člen
(okvara obračunskega vodomera za odpadno vodo oziroma merilne naprave na dotoku v javno kanalizacijo)
Kolikor izvajalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer oziroma merilna naprava v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera (merilne naprave), je osnova za obračun povprečna dnevna poraba zadnjega obračunskega obdobja, ki je bila ugotovljena na osnovi odčitkov, oziroma v obdobju 12 mesecev pred nastankom okvare.
24. člen
(merilno mesto)
(1) Merilno mesto je objekt na priključku uporabnika, ki služi nadzoru in kontroli odpadnih vod posameznega uporabnika. Izvedeno mora biti, kolikor je to zahtevano v skladu z veljavnimi predpisi in Tehničnim pravilnikom.
(2) Uporabnik, ki odvaja industrijsko odpadno vodo, je dolžan zgraditi merilno mesto in mora predhodno izvajalcu predložiti projekt za izvedbo merilnega mesta. V osmih dneh po izgradnji merilnega mesta mora uporabnik pisno zaprositi izvajalca za nadzorni pregled merilnega mesta.
(3) Uporabnik iz prejšnjega odstavka mora po izvedbi merilnega mesta:
1. voditi obratovalni dnevnik merilnega mesta,
2. dovoliti izvajalcu dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled obratovalnega dnevnika,
3. dovoliti izvajalcu odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kvalitete odpadne vode in meritve količine odpadne vode ter
4. izvajalcu dovoliti redno pregledovanje delovanja merilnih naprav.
25. člen
(izvajanje in pogostost meritev)
(1) Meritve, ki so osnova za izračun kanalščine, izvaja izvajalec. Stopnja onesnaženosti komunalnih odpadnih vod iz gospodinjstev in ostalih uporabnikov je določena na osnovi splošnih določil in predpisov, ki so podani s strani pristojnih ministrstev.
(2) Pogostost meritev mora biti usklajena z veljavnimi predpisi.
26. člen
(stroški opravljanja meritev in odvajanja)
(1) Vse stroške odvajanja, čiščenja in meritev odpadne vode, vključno z vzdrževanjem merilne naprave, plača uporabnik javne kanalizacije.
(2) V primeru, da se v objektu oziroma na nepremičnini, priključeni na omrežje izvajalca, nahaja več uporabnikov, le-ti z medsebojnim sporazumom določijo deleže, po katerih plačujejo storitev odvajanja, meritev in čiščenja odpadne vode.
27. člen
(okoljske dajatve)
(1) Zavezanci za plačilo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja, ki je posledica odvajanja odpadnih voda v javno kanalizacijo, neposredno v površinske vode ali posredno s ponikanjem v podzemne vode, so dolžni plačati ceno za enoto obremenitve, ki jo določi Vlada Republike Slovenije s sklepom na predlog ministrstva, pristojnega za okolje.
(2) Okoljska dajatev je prihodek proračuna Republike Slovenije in se plačuje ter obračunava v skladu z veljavnimi predpisi.
VI. INDUSTRIJSKA ODPADNA VODA
28. člen
(odvajanje industrijskih odpadnih voda)
(1) V javno kanalizacijo se smejo izpuščati samo tiste industrijske odpadne vode, ki ne prekoračijo vrednosti emisij snovi in toplote, ki jih določajo predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(2) Uporabnik, ki odvaja industrijsko odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, mora pred priključitvijo na javno kanalizacijo to vodo očistiti skladno s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. V primeru, če takšno odpadno vodo v javno kanalizacijo odvede brez prehodnega očiščenja, je ne glede na krivdo odškodninsko odgovoren za vso v posledici takšnega ravnanja morebiti nastalo škodo.
(3) Uporabnik mora uveljavljati take ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo količino in stopnjo onesnaženosti odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo.
29. člen
(meritve stopnje onesnaženosti)
(1) Meritve stopnje onesnaženosti industrijskih odpadnih vod, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, se izvajajo skladno s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Meritve stopnje onesnaženosti je dolžan zagotoviti uporabnik.
(2) V posebnih primerih lahko izvajalec predpiše dodatne pogoje za način vzorčenja, pogostnost meritev in analizne parametre, ki so sicer določeni z veljavnimi predpisi.
(3) Izvajalec lahko zmanjša pogostnost in obseg meritev, ki so določene v soglasju, če uporabnik dokaže, da je kakovost odpadne vode na priključku v javno kanalizacijo ustrezna, vendar se meritev ne sme opravljati na manj kot vsakih šest mesecev.
30. člen
(posebna pogodba)
Posebno pogodbo z izvajalcem za storitve, ki niso del gospodarske javne službe, morajo skleniti uporabniki v primeru, če dosegajo:
1. nadpovprečne količine odpadne vode,
2. nadpovprečna nihanja količin odpadne vode,
3. nadpovprečne parametre onesnaženja odpadne vode oziroma nihanj parametrov.
31. člen
(obveznost obveščanja)
(1) Uporabnik javne kanalizacije je dolžan takoj obvestiti izvajalca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare industrijske opreme, malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo.
(2) Uporabnik je dolžan takoj obvestiti izvajalca o vseh spremembah kvalitete in količin odpadne vode, ki so trajnejšega značaja.
(3) O rezultatih meritev onesnaženosti je uporabnik dolžan obveščati izvajalca najmanj enkrat letno oziroma do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto.
VII. PADAVINSKE VODE
32. člen
(odvajanje padavinskih voda)
(1) Padavinsko vodo je potrebno odvajati neposredno v naravne odvodnike (vodotoke) ali s ponikanjem v tla.
(2) Padavinske vode, ki so tako onesnažene, da se na podlagi določb podzakonskih aktov ne smejo odvajati neposredno v vodotoke ali na ponikanje, mora lastnik ali upravljalec površin primerno zajeti in očistiti ter jih speljati v vodotoke ali s ponikanjem v tla, kadar je to izvedljivo.
(3) V primeru, če se padavinska voda odvaja v javno kanalizacijo, za kar mora uporabnik pridobiti predhodno soglasje izvajalca, se za plačilo odvajanja uporabljajo določila tega odloka, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda, s tem, da se tarifa obračuna na podlagi velikosti površine, s katere se padavinska voda odvaja.
VIII. ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH VODA NA OBMOČJIH, KJER NE OBSTAJAJO IN NISO PREDVIDENI SISTEMI JAVNE KANALIZACIJE
33. člen
(gradnja lastnih naprav)
(1) Na območjih, kjer ni zgrajenih sistemov javne kanalizacije, je pri gradnji novih objektov obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje odpadnih voda (čistilne naprave), na katere se ne navezuje padavinskih voda. Dovoli se gradnja izključno vodotesnih greznic na praznjenje ali navezavo na primerno izvedeno malo komunalno čistilno napravo.
(2) Za izgradnjo greznice si mora investitor pridobiti ustrezno dovoljenje, h kateremu mora biti priloženo soglasje, ki ga izda pristojni organ.
(3) Padavinske vode ne smejo biti odvedene v greznico. Speljati jih je treba v sprejemnike, meteorno kanalizacijo ali s ponikanjem v tla, kadar je to izvedljivo.
34. člen
(čiščenje in vzdrževanje)
(1) Uporabniki morajo zagotoviti redno čiščenje in vzdrževanje lastnih objektov za čiščenje odpadnih voda (greznic, čistilnih naprav).
(2) Praznjenje greznic je obvezno in se opravlja s strani izvajalca gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda najmanj enkrat na štiri leta. Uporabniki so dolžni v ta namen omogočiti in dopustiti dostop do greznic s specialnimi vozili. Izvajalec izda potrdilo o praznjenju greznice, ki ga mora uporabnik predložiti na zahtevo občinskih inšpekcijskih služb. Izvajalec mora voditi evidenco o praznjenju greznic.
(3) Vsebino greznic se lahko odpelje izključno na napravo za prevzem in čiščenje grezničnih gošč.
(4) Glede plačila storitve iz drugega odstavka tega člena se uporabljajo določila tretjega in četrtega odstavka 44. člena tega odloka.
(5) Izvajalec je dolžan voditi evidenco uporabnikov z individualnimi greznicami, na podlagi katere se pripravlja plan praznjenja. Dejanske termine praznjenja je izvajalec dolžan uskladiti z uporabnikom.
IX. MOTNJE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA
35. člen
(motnja delovanja sistema brez objave)
(1) Izvajalec javne službe lahko na stroške uporabnika brez objave in brez odgovornosti za morebitno škodo, ki nastane zaradi tega, najprej prekine odvajanje odpadnih in padavinskih voda, in sicer tako, da se uporabniku prekine odtok iz notranje kanalizacije v javno kanalizacijo, in nato dobavo vode iz javnega vodovoda, v naslednjih primerih:
– če je zaradi stanja interne kanalizacije stavbe ali naprav v njej ogroženo obratovanje javne kanalizacije, proces čiščenja na komunalni čistilni napravi ali zdravje oziroma premoženje ljudi,
– če je kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo izveden brez soglasja izvajalca,
– če uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek ali če spremeni zmogljivosti svoje napeljave,
– če uporabnik onemogoča izvajalcu meritve količin in stopnje onesnaženosti odpadne vode ali pregled na kanalizacijskem priključku,
– če uporabnik svojevoljno spremeni izvedbo priključka,
– če uporabnik krši objavljene omejitve in druge ukrepe v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadne vode,
– če uporabnik z odvajanjem odpadne vode ogroža vodne vire ali oskrbo s pitno vodo.
(2) Prav tako mora uporabnik v primerih iz prejšnjega odstavka na poziv izvajalca prekiniti črpanje iz lastnih virov ali virov, pridobljenih na podlagi koncesije. Prekinjeno odvajanje odpadne in padavinske vode oziroma dobava vode iz javnega vodovoda velja za čas, do odprave vzroka prekinitve. Stroške prekinitve in ponovne priključitve plača uporabnik.
36. člen
(motnja delovanja sistema z obvezno objavo)
(1) Izvajalec ima pravico brez povračila škode povzročiti motnjo v delovanju sistema odvajanja odpadnih in padavinskih voda tudi v naslednjih primerih:
1. za čas izvedbe planiranih vzdrževalnih del na javni kanalizaciji,
2. za čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javne kanalizacije,
3. v primerih višje sile.
(2) Izvajalec mora o času trajanja prekinitve odvajanja odpadnih voda v primeru izvedbe planiranih vzdrževalnih del obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja pravočasno, in sicer praviloma en teden pred prekinitvijo za planirana vzdrževalna dela.
(3) V primerih iz tretje točke prvega odstavka lahko izvajalec postopa skladno s sprejetimi načrti ukrepov za navedene primere. V primerih krajših nepredvidljivih prekinitev (do treh ur) odvajanja odpadnih in padavinskih voda objava za izvajalca ni obvezna.
X. OBRAČUN ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE
37. člen
(plačevanje stroškov)
Uporabniki javne službe so dolžni redno plačevati stroške odvajanja in čiščenja odpadnih voda na podlagi izstavljenega računa izvajalca.
38. člen
(obračun na internem vodovodnem omrežju več uporabnikom)
V primerih, ko je na internem vodovodnem omrežju več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba vode z enim obračunskim vodomerom, se za obračun storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo dejavnost oskrbe s pitno vodo.
39. člen
(plačilo računa)
(1) Račun mora uporabnik plačati v roku 15 dni po izstavitvi.
(2) Uporabnik lahko izvajalcu pisno ugovarja na izdani račun v 10 dneh od dneva izdaje računa. Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost računa. Izvajalec je na tak ugovor dolžan pisno odgovoriti v 15 dneh od prejema ugovora in v tem času oziroma do rešitve ugovora ne sme začasno prekiniti dobave vode, po postopku določenem s tem in odlokom, ki ureja gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo.
(3) Kolikor izvajalec uporabnikov ugovor zavrne, ima slednji pravico do pritožbe, ki jo lahko v osmih dneh po prejemu izvajalčeve zavrnitve ugovora naslovi na župana, ki o njej tudi odloča. Vložena pritožba ne zadrži postopka začasne prekinitve dobave vode iz 40. člena odloka.
40. člen
(prekinitev dobave vode)
(1) Uporabniku, ki po preteku roka plačila, razen v primerih, ko je njegovemu ugovoru ugodeno, ne plača celotnega zneska po računu, izvajalec pošlje pisni opomin, s katerim ga opozori, da mu bo dobava vode na njegove stroške začasno prekinjena, če računa ne bo poravnal takoj.
(2) Če celotni znesek računa niti v 8 dneh po vročenem pisnem opominu z vsebino iz prvega odstavka tega člena ni plačan, lahko izvajalec začasno prekine dobavo vode.
XI. VARSTVO UPORABNIKOV
41. člen
(načini varstva pravic uporabnikov storitev javne službe)
Varstvo pravic uporabnikov storitev javne službe se zagotavlja zlasti z:
– dolžnostjo sklenitve pogodbe iz šestega odstavka 14. člena tega odloka, če so za to izpolnjeni pogoji;
– z možnostjo vložitve pritožb zoper odločitve izvajalca, ki jih ta izda pri izvajanju javnih pooblastil;
– z možnostjo vložitve ugovora zoper dejanja ali opustitve izvajalca, skladno z določbami tega odloka, naslovljenega na izvajalca;
– z ukrepi, določeni z zakonodajo o varstvu potrošnikov;
– z drugimi predpisi.
42. člen
(kontrahirna dolžnost izvajalca)
(1) Uporabnik lahko v primeru, ko izvajalec krši dolžnost sklenitve pogodbe z uporabnikom, ki mu ta pravica pripada, zahteva od pristojnega organa izdajo odločbe, s katero ta odloči o njegovi pravici, za katero uporabnik meni, da je kršena, in naloži izvajalcu sklenitev te pogodbe ali drugo ustrezno ravnanje.
(2) Izvajalec mora ponuditi sklenitev ustrezne pogodbe v roku 3 dni od dokončnosti odločbe iz prejšnjega odstavka, sicer ga lahko pristojni organ v to prisili z ustreznimi sredstvi izvršbe.
XII. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
43. člen
(viri financiranja javne službe)
(1) Viri financiranja gospodarske javne službe so:
a) plačila uporabnikov za storitve javne službe,
b) plačilo stroškov za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje,
c) druga plačila uporabnikov za storitve javne službe in izvajanje javnih pooblastil (stroški projektnih pogojev, soglasij, smernic, mnenj …),
d) sredstva občinskega proračuna,
e) sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
f) druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih, komunalnih in padavinskih voda.
(2) Proračunsko financiranje javne službe se razmeji med lokalno skupnostjo in državo na način, ki ga določa zakon.
(3) Obveznosti po virih iz točk a), b) in c) prvega odstavka tega člena se uporabnikom zaračunavajo po tarifi, ki jo na pobudo izvajalca in na predlog župana v obliki predpisa sprejme občinski svet ali svet ustanoviteljic. Izvajalec je pripravljeni predlog tarife dolžan uskladiti z občinsko upravo, dolžan pa je tudi sodelovati pri njegovi obravnavi na občinskem svetu oziroma svetu ustanoviteljic.
44. člen
(diferenciacija plačil uporabnikov za storitve javne službe)
(1) Plačila uporabnikov za storitve javne službe so izražena v eurih za porabljeni kubični meter vode. Plačila uporabnikov za storitve javne službe so lahko različna za različne kategorije uporabnikov ali za različne namene uporabe (gospodinjstvo, ostali negospodinjski nameni, posebne kategorije gospodarskih subjektov).
(2) V primeru, da uporabnik uporablja storitve javne službe za različne namene uporabe, se njegova plačila za storitve javne službe obračunavajo po tarifi, ki je višja, in sicer do ureditve ločenega obračunavanja odvajanja in čiščenja odpadne vode za dejavnosti z nižjo tarifo.
(3) Za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja, ki imajo urejeno skupno odvajanje odpadnih voda, predstavlja plačilo (v smislu točke a) prvega odstavka 43. člena tega odloka) izvajalcu gospodarske javne službe za naslednje storitve:
– redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v KČN,
– prevzem blata iz MKČN pri uporabniku storitev in njegovo obdelavo najmanj enkrat na štiri leta,
– prve meritve in obratovalni monitoring oziroma izdelavo ocene obratovanja male komunalne čistilne naprave za male komunalne čistilne naprave iz prejšnje alineje v skladu s predpisom, ki določa emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN in
– izdajo potrdil in strokovnih ocen v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
(4) Kolikor je storitve iz prve, druge in tretje alineje prejšnjega odstavka potrebno opraviti v pogostejših časovnih intervalih, kot so opredeljeni v prejšnjem odstavku, je izvajalec gospodarske javne službe vsako nadaljnjo izvedbo teh storitev upravičen zaračunati po tarifi, pripravljeni v skladu s 43. členom tega odloka. Ne glede na to, ali je storitev iz tretjega odstavka naročena, jo je uporabnik (iz tretjega odstavka) dolžan plačati.
45. člen
(plačilo stroškov izvedbe priključitve na javno kanalizacijsko omrežje)
(1) Ob priključitvi na kanalizacijsko omrežje je uporabnik dolžan plačati tudi stroške izvedbe priključitve na kanalizacijsko omrežje, kolikor ti stroški niso poravnani s komunalnim prispevkom.
(2) Stroški izvedbe priključitve iz prvega odstavka tega člena se uporabniku zaračunajo na podlagi tarife, ki jo na obrazložen predlog izvajalca določi občinski svet ali svet ustanoviteljic, vsebujejo pa predvsem stroške uporabljenega materiala ter pripravljalnih in izvedbenih del za priključitev uporabnika na kanalizacijsko omrežje. Stroški izvedbe priključitve se lahko glede na zahtevnost izvedbe priključka razlikujejo.
(3) Stroške priključitve iz prvega in drugega odstavka tega člena uporabniku, ki se priključi na kanalizacijsko omrežje, zaračuna izvajalec z računom, glede katerega smiselno veljajo določila 39. in 40. člena tega odloka.
46. člen
(druge storitve javne službe)
(1) Druge storitve javne službe so tiste, ki so skladno s tem odlokom in drugimi predpisi, ki določajo vsebino javne službe, tako tudi določene v tarifi javne službe in jih lahko opravlja samo izvajalec (na primer: trajni in začasni priklop in odklop priključka, izdajanje soglasij v okviru javnih pooblastil in podobno).
(2) Tarifa storitev iz prvega odstavka mora biti za enak obseg storitev enaka za vse uporabnike, ne glede na vrsto uporabnika ali njegovo lokacijo.
XIII. OBVEZNOSTI IZVAJALCA IN UPORABNIKOV
47. člen
(programi javne službe, poročanje)
(1) Izvajalec je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa javne službe za prihodnje leto in ga skupaj z devetmesečnim poročilom o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe, najkasneje do 15. 11. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni program sprejme občinski svet oziroma svet ustanoviteljic.
(2) Najkasneje v roku šestih mesecev po pričetku izvajanja gospodarske javne službe po tem odloku mora izvajalec pripraviti in pristojnemu organu predložiti predlog dolgoročnega plana javne službe za obdobje naslednjih petih let, ki mora obsegati tudi vizijo izgradnje infrastrukture. Kasnejše predloge dolgoročnih planov je izvajalec dolžan pripravljati vsakih pet let, za obdobje naslednjih petih let. Dolgoročni plan, kot tudi njegove morebitne spremembe, sprejme občinski svet oziroma svet ustanoviteljic.
(3) Izvajalec je dolžan najkasneje do 28. 2. vsakega naslednjega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v preteklem letu.
48. člen
(obveznosti izvajalca)
Izvajalec ima pri izvajanju gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda naslednje obveznosti:
1. skrbi za normalno delovanje ter vzdrževanje in obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije ter čistilnih naprav, ki so v njegovem upravljanju,
2. skrbi za meritve in obračun odvedene in očiščene odpadne vode,
3. redno kontrolira sestav odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za predčiščenje industrijske odpadne vode ter pregleduje dnevnik obratovanja le-teh,
4. obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih ob motnjah ali prekinitvah odvajanja odpadnih in padavinskih voda neposredno ali prek sredstev javnega obveščanja,
5. vodi kataster objektov in naprav javne kanalizacije ter redno usklajuje kataster,
6. izdaja soglasja in omogoča priključitev na javno kanalizacijo,
7. dolžan je pisno obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo,
8. nadzira gradnjo objektov in naprav javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov,
9. sistematično pregleduje objekte in naprave javne kanalizacije ter priključnih jaškov,
10. izdela načrt ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile (36. člen),
11. organizira odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode v primeru višje sile ter o tem poroča pristojnim občinskim službam,
12. pripravlja predloge za načrtovanje, planiranje obnove, širitve in dopolnitve kanalizacijskega sistema, skladno s predpisi, ki urejajo investicije v infrastrukturo,
13. kontrolira in izvaja praznjenje greznic,
14. vzpostavi in vodi evidenco uporabnikov z individualnimi greznicami, na podlagi katere pripravlja plan za redno praznjenje,
15. kontrolira vodotesnost kanalov in bazenov,
16. pristojnemu organu v rokih iz 47. člena tega odloka predloži predlog letnega ter dolgoročnega progama izvajanja javne službe, ki je predmet tega odloka, ter poročilo o poslovanju in izvajanju javne službe.
49. člen
(obveznosti uporabnika)
(1) Uporabnik javne kanalizacije ima naslednje obveznosti:
1. na javno kanalizacijo se lahko priključi le s soglasjem izvajalca,
2. na že zgrajeno javno kanalizacijo se mora priključiti najkasneje v 12 mesecih po izgradnji le-te in hkrati opustiti obstoječo greznico skladno z navodili izvajalca,
3. spremeniti kanalizacijski priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne ali padavinske vode,
4. zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije, skladno s projektno dokumentacijo in Tehničnim pravilnikom,
5. redno vzdrževati interno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami, kanalizacijskim priključkom in lokalno čistilno napravo ter voditi dnevnik obratovanja posamezne interne čistilne naprave v skladu s predpisi,
6. omogočiti izvajalcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode v vsakem času, tudi izven obratovalnega časa,
7. odpadne vode, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, ne sme pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), ali drugače ravnati v nasprotju s pravilnikom, ki ureja dejavnost gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,
8. redno oziroma po potrebi naročiti praznjenje greznic in izvajati vzdrževalna dela,
9. odvajati v javno kanalizacijo samo takšno odpadno vodo, ki ne prekoračuje predpisanih parametrov,
10. prijaviti izvajalcu vsako spremembo količine in kvalitete odpadne komunalne in padavinske vode,
11. redno plačevati prejete račune za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,
12. pisno obveščati izvajalca o lastninskih in drugih spremembah v zvezi s priključitvijo na javno kanalizacijo,
13. javiti vsako opaženo nepravilnost na objektih in napravah javne kanalizacije izvajalcu,
14. pridobiti soglasje izvajalca pri predelavi kanalizacijskega priključka,
15. ne dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek brez soglasja izvajalca,
16. odgovarja za škodo, povzročeno na javni kanalizaciji, lastnem ali tujem kanalizacijskem priključku, ki jo povzroči s svojim ravnanjem, prekomernim odvajanjem vode brez soglasja izvajalca in neustrezno uporabo.
(2) Uporabnik sme odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo samo na način, ki ne poslabšuje pogojev odvajanja drugih uporabnikov.
50. člen
(obveznosti pri odvajanju industrijskih vod)
Pri odvajanju industrijskih odpadnih vod ima uporabnik javne kanalizacije še naslednje obveznosti:
1. v roku 12 mesecev od začetka odvajanja industrijske odpadne vode urediti kontrolno merilno mesto na izpustu odpadne vode v javno kanalizacijo, skladno z veljavnimi normativi,
2. v skladu s predpisi kontrolirati sestavo odpadne industrijske vode in rezultate enkrat mesečno posredovati izvajalcu,
3. pridobiti soglasje izvajalca za povečanje odvajanja dogovorjene količine vode.
51. člen
(obveznosti drugih subjektov)
(1) Investitorji oziroma izvajalci gradbenih, vzdrževalnih, rekonstrukcijskih in drugih del pri vseh posegih v prostor ter izvajalci drugih omrežij (na primer: električno omrežje, telefon, plinovod, toplovod in podobno) morajo pred oprav-ljanjem del na svojih objektih in napravah, ki bi lahko imela za posledico motnje pri odvajanju odpadne vode ali poškodbe na infrastrukturi po tem odloku, o nameravanem pričetku del obvestiti izvajalca.
(2) V primeru, ko do poškodb vseeno pride, morajo investitorji oziroma izvajalci to nemudoma sporočiti izvajalcu javne kanalizacije in mu poravnati stroške popravila.
52. člen
(oprostitev odgovornosti izvajalca za škodo)
Izvajalec ne odgovarja za škodo zaradi izlivov iz javne kanalizacije, do katerih pride v naslednjih primerih:
– zaradi naravnih in drugih nesreč,
– ko niso zagotovljeni pogoji za ureditev vodotokov in zalednih voda,
– ko priključitev stavbe ali površine na javno kanalizacijo ni izvedena v skladu z izdanim soglasjem.
XIV. NADZOR
53. člen
(organi nadzora)
(1) Nadzor nad izvajanjem javne službe opravlja organ občinske uprave, pristojen za gospodarske javne službe.
(2) Nadzor nad izvajanjem odloka v delu, ki se nanaša na prepovedana dejanja, opredeljena kot prekršek, izvaja občinska inšpekcija.
(3) Pooblaščeni delavci izvajalca so dolžni o kršitvah določil tega odloka takoj obveščati pristojne organe iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena ter ugotovljene kršitve dokumentirati.
XV. KAZENSKE DOLOČBE
54. člen
(dolžnost plačevanja stroškov po poteku rokov za priključitev)
Po poteku leta dni od roka iz prvega odstavka 14. člena oziroma 60. člena tega odloka se uporabniku začnejo zaračunavati stroški po tarifi, ki velja za odvajanje v javno kanalizacijsko omrežje, in sicer ne glede na to, ali je bila priključitev na javni kanalizacijski sitem izvedena ali ne, in ne glede na to, ali je bila priključitev izvedena pravilno in zakonito. Razlogi, ki onemogočajo priključitev na javno kanalizacijo in ki niso na strani izvajalca, uporabnika ne opravičujejo dolžnosti plačila.
55. člen
(prekrški izvajalca)
(1) Z globo 1.200 EUR se kaznuje izvajalec, če:
1. ne zagotovi izvajanja določil iz prvega do tretjega odstavka 3. člena,
2. ne vodi katastra kanalizacijskega omrežja, kot to določa prvi odstavek 7. člena odloka,
3. priključi objekt, ki ni legalno zgrajen, kot to prepoveduje četrti odstavek 14. člena,
4. z uporabnikom ne sklene pogodbe iz šestega odstavka 14. člena, kljub temu, da so izpolnjeni pogoji iz 42. člena,
5. ne dopusti priključitve, kot to določa prvi odstavek 15. člena,
6. ne izvaja nadzora nad deli pri graditvi objektov javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov, kot to določa drugi odstavek 16. člena,
7. ne evidentira uporabnika, kot to določa tretji odstavek 16. člena,
8. ne izpolnjuje predpisanih obveznosti iz drugega, tretjega ali petega odstavka 34. člena,
9. ne zahteva prekinitve odvajanja odpadnih voda v javno kanalizacijo oziroma dobave vode v primerih, kot to določa prvi odstavek 35. člena,
10. če uporabniku prekine odvajanje odpadnih voda v javno kanalizacijo ali dobavo vode, pa za to niso podani razlogi iz prvega odstavka 35. člena,
11. ne odpravi prekinitve odvajanja odpadnih voda v javno kanalizacijo oziroma dobave vode takoj po odpravi vzroka za prekinitev, kot to določa drugi odstavek 35. člena,
12. povzroči motnjo odvajanja odpadnih voda brez predhodnega obvestila uporabnikom (drugi odstavek 36. člena) in je zato povzročena škoda,
13. ne izpolnjuje katere od obveznosti, navedene v 48. členu tega odloka.
(2) Z globo 400 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba izvajalca.
56. člen
(prekrški uporabnikov)
(1) Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek fizična oseba, če:
1. objekte in naprave iz prvega odstavka 11. člena ne vzdržuje, kot je to določeno v tretjem odstavku 11. člena,
2. se ne priključi na javno kanalizacijo v roku, kot ga določa prvi odstavek 14. člena oziroma 60. člen,
3. ne uporablja javne kanalizacije, kot to določa sedmi odstavek 14. člena,
4. ne vgradi obračunskih vodomerov (merilnih naprav), kot to določa drugi odstavek 22. člena,
5. brez podlage v četrtem odstavku 24. člena ne izvede merilnega mesta, če to od njega zahteva drugi odstavek 24. člena, ali ravna z merilnim mestom v nasprotju z določili tretjega odstavka 24. člena,
6. v javno kanalizacijo izpušča tako industrijsko odpadno vodo, ki prekoračuje vrednosti emisij snovi in toplote, ki jih določajo predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, in ravna v nasprotju z 28. členom,
7. ne zagotovi meritev stopnje onesnaženosti industrijske odpadne vode iz prvega odstavka 29. člena,
8. v primeru potrebe po posebni pogodbi iz 30. člena ne sklene posebne pogodbe z izvajalcem,
9. ne obvešča izvajalca, kot je določeno v 31. členu,
10. padavinsko vodo brez soglasja izvajalca odvaja v javni kanalizacijski sistem oziroma jo odvaja na ceste ali ostale javne površine (32. člen),
11. na območjih, kjer ni zgrajenih sistemov javne kanalizacije, ne zgradi lastnega objekta za čiščenje odpadnih voda in ne izvede ukrepov, kot to določa 33. člen,
12. ne zagotovi rednega čiščenja in vzdrževanja lastnih objektov za čiščenje odpadnih voda, kot to določajo prvi, drugi in tretji odstavek 34. člena,
13. ne izpolnjuje katere od obveznosti, ki so navedene v 49. členu tega odloka,
14. ne posreduje izvajalcu podatkov za obračun odpadne vode, kot to določa 62. člen.
(2) Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, z globo 1.400 EUR.
(3) Odgovorna oseba pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika posameznika se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo 400 EUR.
57. člen
(drugi prekrški)
(1) Z globo 1.200 EUR se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, če:
1. ne prenese objektov in naprav v upravljanje izvajalcu (prvi odstavek 21. člena),
2. pred opravljanjem del na svojih objektih in napravah, ki bi lahko imela za posledico motnje pri odvajanju odpadne vode ali poškodbe infrastrukture po tem odloku, o nameravanem pričetku del ne obvesti izvajalca (prvi odstavek 51. člena),
3. Nepooblaščeno uporablja javno kanalizacijo.
(2) Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Posameznik se za prekršek iz prvega odstavka kaznuje z globo 400 EUR.
XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
58. člen
(uskladitev katastra komunalnih naprav)
Kataster komunalnih naprav iz prvega odstavka 7. člena tega odloka mora izvajalec z dejanskim stanjem uskladiti najkasneje v dveh letih po uveljavitvi tega odloka.
59. člen
(Tehnični pravilnik)
Predlog Tehničnega pravilnika iz 8. člena tega odloka izvajalec v sodelovanju s pristojnim organom pripravi najkasneje v 12 mesecih po uveljavitvi tega odloka.
60. člen
(priključitev objektov na javno kanalizacijo)
Objekte, ki kljub možnosti priključitve na dan uveljavitve tega odloka še niso priključeni na javno kanalizacijo, je treba priključiti na javno kanalizacijo v roku dvanajstih mesecev po uveljavitvi tega odloka, razen izjem iz drugega in tretjega odstavka 14. člena tega odloka.
61. člen
(začetek izvajanja dejavnosti)
Dejavnosti javne službe iz 2. in 3. točke tretjega odstavka 3. člena odloka začne izvajalec izvajati takoj po pridobitvi tehničnih možnosti za njihovo izvajanje, vendar najkasneje v roku dveh let od uveljavitve tega odloka.
62. člen
(medsebojni sporazumi med uporabniki)
(1) Uporabniki so medsebojne sporazume iz drugega odstavka 26. člena tega odloka dolžni skleniti in jih izvajalcu javne službe posredovati v dvanajstih mesecih.
(2) V času uveljavitve tega odloka že obstoječih medsebojnih sporazumih iz drugega odstavka 26. člena tega odloka, so uporabniki dolžni pisno obvestiti izvajalca javne službe najpozneje v enem mesecu od uveljavitve tega odloka.
63. člen
(prilagoditev odvajanja)
Odvajanje komunalne odpadne vode v obstoječe greznice je treba prilagoditi v odvajanje v kanalizacijo ali neposredno v malo komunalno čistilno napravo ali nepretočno greznico v rokih v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi iz malih komunalnih čistilnih naprav.
64. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o uporabi kanalizacije, opravljanju kanalizacijskih storitev, o projektiranju in gradnji kanalizacije na območju Občine Sežana (Uradne objave, št. 3/75).
65. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-01/2009
Komen, dne 17. marca 2010
Župan
Občine Komen
Uroš Slamič l.r.