Številka: Up-287/07-15

Datum: 22. 4. 2009

Senat Ustavnega sodišča je v postopku odločanja o ustavni pritožbi, ki jo je vložil Franc Stopnišek, Koper, ki ga zastopa odvetniška družba Matoz, o. p., d. n. o., Divača, na seji 22. aprila 2009

Sklep Vrhovnega sodišča št. I Ips 448/2006 z dne 21. 12. 2006 se razveljavi in se zadeva vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.

1. Z izpodbijanim sklepom je Vrhovno sodišče kot prepozno zavrglo zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je pritožnikov zagovornik vložil zoper pravnomočni sklep o podaljšanju pripora po vložitvi obtožnice. V sklepu se je oprlo na tretji odstavek 421. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – v nadaljevanju ZKP), po katerem sme zagovornik vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti v osmih dneh od dneva, ko je obdolženec prejel pravnomočno sodno odločbo, če gre za odločbo iz četrtega odstavka 420. člena ZKP.
2. Pritožnik zatrjuje kršitev 25. in 29. člena Ustave. Nasprotuje stališču Vrhovnega sodišča, da se rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti šteje od dneva, ko je obdolženec prejel pravnomočno sodno odločbo. Sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča št. Up-293/97 z dne 12. 2. 1998 (OdlUS VII, 101) in navaja, da nezmožnost priprtega za lastno obrambo, ki se v primeru obvezne obrambe predpostavlja, zahteva najmanj to, da ima njegov zagovornik enake dejanske možnosti pritožbe, od katerih je že po Ustavi na prvem mestu vročitev pisne in obrazložene sodne odločbe. V nasprotnem primeru naj bi ostali tako pravica priprtega, da se pritoži, kot pravica priprte osebe do obvezne obrambe le na deklarativni ravni. Zato pritožnik meni, da osemdnevnega roka za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče razlagati tako, da začne ta rok teči z vročitvijo sodne odločbe obdolženemu. Pritožnik še pojasnjuje, da se sodne odločbe vročajo priprtim obdolžencem prej kot njihovim zagovornikom, zaradi česar je verjetno, da se sodna odločba vroči zagovorniku šele po izteku roka za vložitev pravnega sredstva, če se rok šteje od vročitve obdolžencu.
3. Senat Ustavnega sodišča je s sklepom št. Up-287/07 z dne 16. 2. 2009 ustavno pritožbo sprejel v obravnavo. O sprejeti ustavni pritožbi je bilo na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) obveščeno Vrhovno sodišče.

4. Pritožnik izpodbija sklep Vrhovnega sodišča, ki je procesne narave. V njem se je Vrhovno sodišče pri utemeljevanju odločitve o zavrženju zahteve za varstvo zakonitosti oprlo na tretji odstavek 421. člena ZKP.
5. Ustavno sodišče je že presojalo ustavnost tretjega odstavka 421. člena ZKP v delu, ki se nanaša na tek roka za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločbo o odreditvi ali podaljšanju pripora (tj. odločbo iz četrtega odstavka 420. člena ZKP). Z odločbo št. U-I-96/06 z dne 14. 2. 2008 (Uradni list RS, št. 21/08) je ugotovilo, da je tretji odstavek 421. člena ZKP v delu, v katerem določa, da se rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper odločbo iz četrtega odstavka 420. člena tega zakona šteje od dneva, ko je obdolženec prejel pravnomočno sodno odločbo, v neskladju z 29. členom Ustave. Zakonodajalcu je določilo rok šestih mesecev, v katerem mora odpraviti ugotovljeno neskladje. Določilo je tudi način izvršitve odločbe, po katerem se do odprave ugotovljenega neskladja rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper odločbe iz četrtega odstavka 420. člena ZKP šteje v skladu s četrtim odstavkom 120. člena tega zakona. Ker izpodbijani sklep Vrhovnega sodišča temelji na določbi, za katero je Ustavno sodišče ugotovilo, da je v neskladju z 29. členom Ustave, krši pritožnikovo pravico iz 29. člena Ustave.
6. Ustavno sodišče je o enakem ustavnopravnem primeru že odločilo. Z odločbo št. Up-304/06 z dne 20. 11. 2008 (Uradni list RS, št. 116/08) je ustavni pritožbi ugodilo. Ker so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 59. člena ZUstS, je odločbo o tej ustavni pritožbi sprejel senat Ustavnega sodišča. Senat je izpodbijani sklep Vrhovnega sodišča razveljavil in zadevo vrnil temu sodišču v novo odločanje. Ker je izpodbijani sklep razveljavil že zaradi ugotovljene kršitve 29. člena Ustave, se ni spuščal v presojo navedb o drugih kršitvah človekovih pravic.

7. Senat je to odločbo sprejel na podlagi tretjega odstavka 59. člena ZUstS v sestavi: namestnik predsednika senata dr. Ernest Petrič ter člana Jasna Pogačar in dr. Ciril Ribičič. Odločbo je sprejel soglasno.