Vaše trenutno stanje
- Zahtevano
- Analitika
- Oglaševanje
Prikaži podrobnosti
KAPUCINSKO PREDMESTJE I – 1. FAZA
BESEDILO OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA
1. Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OLN
Ureditveno območje OLN KAPUCINSKO PREDMESTJE I – 1. FAZA
obsega večinoma že pozidan, degradiran (identitetno
nerazpoznavna in moteča urbana in arhitekturna ureditev,
ekstenzivna pozidava, nizka gostota) osrednji del Škofje Loke
med Kidričevo cesto, Šolsko ulico, območjem večstanovanjske
blokovne gradnje na severu in severovzhodu ter območjem hotela
in poslovnega objekta ob hotelu.
Površina obravnavanega območja znaša 2,636 ha. Območje se
nahaja v celoti v k. o. Škofja Loka.
Območje OLN KAPUCINSKO PREDMESTJE I – 1. FAZA je razdeljeno
na več morfoloških celot, ki obsegajo:
1. morfološka celota S1 obsega območje enodružinskega
stanovanjskega objekta z dostopno potjo do večstanovanjskega
objekta;
2. morfološka celota S2 obsega območje enodružinskega
stanovanjskega objekta ob Šolski ulici;
3. morfološka celota TO obsega območje trgovskega objekta s
parkirno hišo v treh kletnih etažah in delu pritličja;
4. morfološka celota PO obsega območje predvidenih poslovnih
objektov in podzemno garažno hišo v do štirih etažah;
5. morfološka celota C1 obsega območje dostopne ceste do
trgovskega objekta, ki je hkrati napajalna cesta za dostavo do
novih poslovnih objektov z garažno hišo in trgovskega objekta z
garažno hišo;
6. morfološka celota C2 obsega območje Šolske ulice urejene
kot mestna aleja primarno za peš promet in kolesarje (možen
urgentni promet, dostop za stanovalce obstoječih objektov in
dostavo);
7. morfološka celota T obsega del trga, ki ga omejuje na
jugu trasa prestavljene Kidričeve ceste, na severu pa objekti
obravnavanega območja, ki segajo do predvidene gradbene linije.
Ureditve območja obdelave obsegajo:
– Odstranitve nekaterih obstoječih objektov.
– Ureditev motornega prometa s poudarkom na ureditvi nove
napajalne ceste med Kidričevo cesto in novim trgovskim
objektom. Nova napajalna cesta služi za dovoz do trgovskega
objekta (dostava in parkiranje) in do podzemnih garaž
poslovnega objekta. Šolska ulica služi za motorni promet za
potrebe urgence, časovno omejene dostave, kolesarski promet in
dostop stanovalcem do obstoječih objektov ter do pokopališča.
– Ureditev peš prometa s poudarkom na prehodnosti območja za
pešce in ureditvi Šolske ulice kot peš aleje.
– Pozidava nepozidanega dela območja z odstranitvijo treh
objektov z namenom intenziviranja izrabe, izgradnje poslovnih
objektov in postavitve dopustnih enostavnih objektov.
– Obstoječim objektom, ki se ohranjajo, omogočiti spremembe
namembnosti v skladu s predvideno funkcijo območja, možnosti
odstranitve in gradnje nadomestnih objektov, možnosti
dograditve in postavitev enostavnih objektov.
– Ureditev čim večjega števila parkirišč v podzemnih
garažah, ki naj služijo potrebam obstoječih in novozgrajenih
objektov na območju z zagotovitvijo dodatnih javnih parkirnih
mest.
– Ureditev zelenih površin, predvsem predvidenih drevoredov
in zelenih površin v okolici objektov.
– Ureditev komunalne infrastrukture na celotnem obravnavanem
območju.
1.1 Prostorske usmeritve urbanistične zasnove za območje OLN
kapucinsko predmestje I – 1. faza
Na območju Občine Škofja Loka veljajo Spremembe in
dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine
Škofja Loka od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega plana
Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni
list RS, št. 103/04, 103/05, 121/05, 17/06), v nadaljevanju
prostorski plan, katerih sestavni del je urbanistična zasnova
za mesto Škofja Loka. Spremembe in dopolnitve so bile sprejete
v septembru 2004.
Usmeritve urbanistične zasnove, ki se nanašajo na
obravnavano območje, so:
1. prenova mestnega jedra,
2. reurbanizacija novega središča, opuščenih zemljišč
vojašnice in drugih neustrezno izkoriščenih zemljišč.
Sočasno s prenovo se izboljšuje mirujoči promet na obrobju
mestnega jedra, tako da se omogoči njegova boljša dostopnost.
Parkirišča za potrebe mestnega jedra se zagotavlja sočasno z
urejanjem območja na obrobju mestnega jedra.
Reurbanizacija neustrezno izrabljenih mestnih območij.
Opuščena zemljišča vojašnice in neustrezno izrabljene
površine med Kidričevo in Partizansko cesto so primerne za
nadaljnji razvoj mestotvornih dejavnosti.
Območje med Kidričevo, Partizansko in Šolsko ulico je
primerno tudi za trgovske programe, saj bi na ta način
dopolnjevali in razširili pestrost ponudbe središča mesta.
Pomembna je sočasnost in kakovost prometnega urejanja, z
novim urejanjem se deloma uredi tudi primanjkljaj parkirišč
obstoječe poselitve (stolpnice in bloki ob Partizanski ulici,
centralne dejavnosti ob Kidričevi ulici).
Primarne smeri peš prometa (nove in planirane) so: mestno
jedro – novo središče ob Kidričevi – Šolska ulica mimo mestnega
pokopališča do območja vojašnice – Kamnitnik – stanovanjsko
naselje severno od Kamnitnika – nadaljevanje v rekreacijsko
območje ob Suhi.
2. Ureditveno območje
Ureditveno območje obsega del plansko določenega območja
urejanja SKL MS 07 (območje mestnega urbanega središča) –
KAPUCINSKO PREDMESTJE I – 1. faza in vplivno območje
lokacijskega načrta, ki obsega območje gradnje nove napajalne
ceste (ali dostopne ceste do območja trgovskega objekta) med
Kidričevo in novim trgovskim objektom z njenim vplivnim
območjem in območje prometnega priključevanja na Kidričevo
cesto.
2.1 Obseg območja urejanja
Območje obdelave OLN obsega skupaj 2,6360 ha.
Območje obdelave obsega naslednje parcele ali dele parcel:
72/6, 72/11, 72/12, 72/13, 72/14, 54/4, 54/3, 56/1, 56/2, 56/3,
56/4, 56/5, 54/1, *379, 47/3, *357, 47/1, 46/8, 46/4, 46/10,
46/7, 46/9 28/3, 28/2, 29/5, 29/2, 29/4, 1108, 1109, 1069,
1034, 102/3, 88 vse k.o. Škofja Loka.
Vplivno območje obsega parcele k.o. Škofja Loka:
Vplivno območje za čas gradnje:
– Ceste: 1108, 88, 1034, 29/1, 29/4, 1039/1, 1035/3, 1108
– Kanalizacija: 1034, 72/15, 72/16, 72/12
– Vodovod: 88, *1104, 1108, 1035/3, 1039/1, 1034, 29/4,
29/1, 72/2, 72/15, 72/16
– El. omrežje: 88, *674
– Plinovod 88
Vplivno območje za čas gradnje:
1034, 29/1, 29/4, 1039/1, 1035/3, 72/22, 72/20, 72/7
Vplivno območje za čas obratovanja:
1034, 29/1, 29/4, 1039/1, 1035/3
Ureditveno območje OLN je prikazano na geodetskem načrtu z
združeno vsebino topografskega in katastrskega načrta, in sicer
na karti:
+------------+-------------------------------+-----------------+
|list 2 |Načrt ureditvenega območja z |merilo 1:500 |
| |načrtom parcelacije | |
+------------+-------------------------------+-----------------+
Vplivna območja so prikazana na geodetskem načrtu z združeno
vsebino topografskega in katastrskega načrta, in sicer na
karti:
+------------+-------------------------------+-----------------+
|list 3 |Načrt umestitve načrtovane |merilo 1:500 |
| |ureditve v prostor s prikazom | |
| |vplivov in povezav s sosednjimi| |
| |območji | |
+------------+-------------------------------+-----------------+
3. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
3.1 Opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi
območji
Za izvedbo načrtovane ureditve so potrebni priključki na
gospodarsko javno infrastrukturo izven sklenjenega območja
ureditvenega načrta.
Vplivi in povezave s sosednjimi območji obsegajo izgradnjo
napajalne ceste in njenih priključkov na Kidričevo cesto.
Napajalna cesta se bo navezovala na Kidričevo cesto. Z njeno
izgradnjo se bo pričelo po končani rekonstrukciji Kidričeve
ceste s predvidenim križiščem, na katerega se navezuje
predvidena napajalna cesta. Kolikor se bo gradnja objektov
znotraj OLN pričela pred rekonstrukcijo Kidričeve ceste, je
potrebno pred pričetkom gradnje in uporabe objektov ustrezno
urediti križišča oziroma priključke na državno Kidričevo cesto
v skladu s predhodno pridobljenimi pogoji in soglasjem DRSC k
projektnim rešitvam.
Ureditev Šolske ulice kot povezovalne ulice s sosednjimi
območji. Z ureditvijo Šolske ulice se prične po končani
izgradnji Kidričeve ceste.
Vplivna območja so prikazana na geodetskem načrtu z združeno
vsebino topografskega in katastrskega načrta, in sicer na
karti:
+------------+-------------------------------+-----------------+
|list 3 |Načrt umestitve načrtovane |merilo 1:500 |
| |ureditve v prostor s prikazom | |
| |vplivov in povezav s sosednjimi| |
| |območji | |
+------------+-------------------------------+-----------------+
3.2 Opis rešitev načrtovanih objektov in površin
Obravnavano območje se uredi celovito z ureditvijo motornega
prometa, peš prometa, zelenih površin, odstranitvijo posameznih
objektov in pozidavo območij, ki niso pozidana dovolj
intenzivno, ob ohranjanju prehodnosti območja predvsem z vidika
peš povezav. Območje se pozida ob odstotku pozidanosti, ki
odgovarja izrabi mestnega središča.
Predviden faktor pozidanosti je 50% in faktor intenzivnosti
izrabe zemljišča 2,05.
Odstranijo se: objekt obstoječe tržnice in dva poslovna
objekta, ki ležita na trasi oziroma vzdolž trase predvidene
napajalne ceste.
Predvidena napajalna cesta se uredi za potrebe predvidenega
prometa za dostavo in osebni motorni promet z možnostjo
kolesarskega prometa na vozišču in pločnikom.
Cesta se uredi kot dvosmerna cesta širine 5,00 m s
potrebnimi razširitvami in enostranskim pločnikom širine 1,60
m.
Z gradnjo ceste in z gradnjo na območju Kapucinsko
predmestje I, 1. faza se bo pričelo po končani rekonstrukciji
Kidričeve ceste in ustrezni ureditvi križišč. V nasprotnem
primeru je treba pred začetkom gradnje in uporabe objektov
ustrezno urediti križišča oziroma cestne priključke z državno
cesto, za kar je treba predhodno pridobiti pogoje in soglasje
Direkcije RS za ceste.
Trasa rekonstruirane Kidričeve ceste je informativna,
določeno je območje rekonstrukcije, ki mora dopuščati možnost
izgradnje krožišča na območju, kjer se napajalna cesta
priključuje na Kidričevo cesto. Trasa, ki se bo sprejela, bo
veljala tudi na območju OLN Kapucinsko predmestje I., 1. faza.
Šolska ulica se uredi kot mestna promenada z dvostranskim
drevoredom in je primarno namenjena povezavi starega mestnega
jedra Škofje Loke in celotnega mestnega središča s
stanovanjskimi območji in rekreacijskim zaledjem Kamnitnika.
Primarno je namenjena peš in kolesarskemu prometu.
Glede na obstoječe objekte, ki se napajajo iz Šolske ulice,
bo motorni promet po njej možen za stanovalce in časovno
omejeno dostavo do poslovnega objekta PO1 in objektov, ki se
nahajajo znotraj območja Kapucinsko predmestje II ter za
urgenco. Dostop do pokopališča bo dovoljen do izgradnje dostopa
s severne strani.
Na območju obstoječe tržnice z vrtički v zaledju se zgradi
nov trgovski objekt, z garažnim delom, ki delno služi tudi
javnemu parkiranju.
Trgovski objekt obsega moderno samopostrežno trgovino z
lokali v nadstropju. Vhod v objekt je iz Šolske ulice. Garažna
hiša v štirih etažah je dostopna z nove dostopne ceste.
Koristne površine celotnega objekta brez garažnega dela
znašajo cca 5300 m2. Predvidenih je 566 parkirnih mest v
podzemni garaži, od tega 344 namenjenih javnim parkiriščem.
Nova (nadomestna) tržnica, koristne površine cca 1200 m2, se
uredi v pritličju novega trgovskega objekta.
Južno od trgovskega objekta se ob objektu PO5 uredi dostop
do parkirišč na platoju ob objektu PO5 ter povezovalno pešpot
med novo povezovalno cesto in Šolsko ulico.
Severno od trgovskega objekta se uredi povezovalno pešpot in
kolesarsko pot, ki nadomesti obstoječe neurejene peš povezave
na območju. Pešpot se naveže na obstoječe pešpoti iz smeri
območja blokovne gradnje na severu in novo pešpot in kolesarsko
pot ob novi napajalni cesti. Ob pešpoti se zasadi drevored.
Južno od območja trgovskega objekta se na nepozidanem delu
(po odstranitvi objektov) zgradi štiri poslovne objekte.
Objekti sledijo gradbenim linijam, ki jih nakazujejo
obstoječi objekti.
Višine predvidenih objektov ne presegajo višine obstoječih
objektov in so od P+2 do P+3, oziroma ne presegajo predpisane
maksimalne višinske kote za posamezen objekt.
Vzhodno od objekta PO1 se zgradita objekta PO2 in PO3
gabarita P+2, namenjena poslovni dejavnosti. Objekt PO2
konzolno sega do gradbene linije, ki jo tvori linija, ki
povezuje poslovni objekt (Transturist) in fasado Name.
Nivo pritličja je namenjen predvsem pešcem in je urejen brez
arhitektonskih ovir. Glede na višinsko razgibanost terena so za
premostitev posameznih nivojev predvidene rampe. Rampa med
objektom PO1 in PO2 omogoča dostop za urgentna vozila.
Poslovni objekt PO1 se lahko odstrani in zgradi nadomestni
objekt. Dovoljena je rekonstrukcija celotnega objekta, ni
dovoljena rekonstrukcija po delih. Ob rekonstrukciji se objekt
dozida na jugu in vzhodu do nove gradbene linije. Razširi se
severni krak objekta. Rekonstruira se kot celota, delne rešitve
niso sprejemljive.
V liniji objekta SPO1 (knjižnica) je predvidena gradnja
poslovnega objekta PO4 (višinski gabarit P+3), ki je v
pritličju povezan z objektom SPO1 z nadstrešnico ali etažo v
prvem nadstropju.
V liniji stanovanjskega objekta, ki se ohranja, je
predvidena gradnja poslovnega objekta PO5 višinskega gabarita
P+3.
Za novogradnjo oziroma rekonstrukcijo vsakega objekta je
potrebno predhodno izdelati idejno arhitekturno zasnovo, ki jo
potrdi strokovna komisija, imenovana s strani Občine Škofja
Loka. Komisija je dolžna o predloženi idejni zasnovi odločiti
najkasneje v 30 dneh. Sprejeta in potrjena idejna zasnova je
podlaga za izdelavo PGD projekta.
Pod predvidenimi objekti se zgradi podzemna garaža v do
štirih etažah, ki zagotavlja potrebna parkirna mesta za
obstoječe in predvidene objekte na območju (najmanj 509 PM, od
tega je 133 PM namenjenih javnim parkiriščem).
Del parkirišč se zagotovi tudi na nivoju parterja med
objektoma PO4 in PO5 (19 PM).
Celotno območje je prehodno za pešce in kolesarje in bo
zgrajeno brez arhitektonskih ovir.
Načrtovane ureditve so prikazane na geodetskem načrtu z
združeno vsebino topografskega in katastrskega načrta, in sicer
na kartah:
+--------------+-----------------------------+-----------------+
|list 4.1 |načrt lege objektov na |merilo 1:1000 |
| |zemljišču s tehničnimi | |
| |elementi za zakoličbo | |
| |objektov | |
+--------------+-----------------------------+-----------------+
|list 4.2. |načrt lege objektov na |merilo 1:500 |
| |zemljišču, prikaz višinske | |
| |ureditve | |
+--------------+-----------------------------+-----------------+
|list 4.3. |načrt lege objektov na |merilo 1:500 |
| |zemljišču, razporeditev | |
| |zelenih površin | |
+--------------+-----------------------------+-----------------+
3.3 Opis rešitev, lokacijski pogoji in usmeritve za
projektiranje in gradnjo za posamezne morfološke celote
3.3.1 Morfološka celota S1
Območje enodružinskega stanovanjskega objekta z gospodarskim
pomožnim objektom in dostopno cesto do večstanovanjskega
objekta na vzhodu.
V območju so dovoljene naslednje ureditve in gradnje:
– vzdrževanje in rekonstrukcija obstoječih objektov,
– odstranitev obstoječih objektov, gradnja nadomestnega
objekta na mestu obstoječega stanovanjskega objekta je
dovoljena do 40% pozidanosti gradbene parcele. Vplivno območje
objekta ne sme segati preko meja gradbene parcele. Obstoječa
gradbena linija na severu ter proti Šolski ulici je obvezna.
Višinski gabarit je maksimalno P+1. Dovoljena je gradnja kleti.
Namembnost nadomestnega objekta naj bo stanovanjska
(enostanovanjski ali večstanovanjski objekt), poslovna ali
kombinacija obeh.
Gradnja nadomestnega objekta na mestu gospodarskega objekta
ni dovoljena.
Postavitev enostavnih objektov:
Na vseh zunanjih površinah na gradbeni parceli objekta je
dovoljena postavitev urbane opreme ter prometnih in drugih
infrastrukturnih enostavnih objektov.
Dovoljena je postavitev pomožnega objekta za lastne potrebe
v okviru dovoljene pozidanosti gradbene parcele.
Dovoljena je sprememba namembnosti objekta ali dela objekta
za potrebe poslovnih dejavnosti.
Obstoječa dostopna cesta do večstanovanjskih objektov se
ureja v obstoječih parcelnih mejah.
3.3.2 Morfološka celota S2
Območje enodružinskega stanovanjskega objekta s pomožnim
gospodarskim objektom.
V območju so predvidene naslednje ureditve in gradnje:
Vzdrževanje in rekonstrukcija, spremembe namembnosti dela
ali celotnega objekta za potrebe poslovne dejavnosti.
Parkirišča se zagotovi na gradbeni parceli.
Postavitev enostavnih objektov:
Na vseh zunanjih površinah na gradbeni parceli objekta je
dovoljena postavitev urbane opreme ter prometnih in drugih
infrastrukturnih enostavnih objektov.
Dovoljena je postavitev pomožnih objektov za lastne potrebe.
3.3.3 Morfološka celota TO
Obsega območje predvidenega trgovskega objekta s pokrito
tržnico in s parkirno hišo v do štirih etažah, ureditvami
pešpoti, dostopnega platoja s Šolske ulice, predvidenega
drevoreda, dostopnega platoja za dostavo, dostopa v garažne
etaže in drugih zunanjih površin.
Iz Šolske ulice je dovoljen dostop za kupce trgovskega
objekta in tržnice. Dostava in dostop do garažnih etaž pa je
dovoljena izključno z nove dostopne ceste.
Odstranitev objekta obstoječe tržnice z nadstreški v
tlorisnem gabaritu 27,30 m x 37,70 m. Objekt je pritličen.
Gradnja novega trgovskega objekta, ki obsega:
Nadstropje: Trgovina – hipermarket cca 1900 m2
prodajnih površin
Lokali cca 1200 m2 prodajnih površin
Spremljajoči prostori in komunikacije
cca 1000 m2
Pritličje: Tržnica cca 1200 m2 koristnih površin
Garaža min. 74 PM
Spremljajoči prostori in komunikacije
1. klet: Garaža min. 164 parkirnih mest
Spremljajoči prostori in komunikacije
2. klet: Garaža min. 164 parkirnih mest
Spremljajoči prostori in komunikacije
3. klet: Garaža min. 164 parkirnih mest
Spremljajoči prostori in komunikacije
Obvezna je izgradnja 2 kleti, 3. klet pa je dovoljena.
5% parkirnih prostorov je predvideno za invalide.
Objekt obsega cca 5300 m2 koristnih površin, od tega
namenjenih prodajnim površinam 4300 m2 in mora zagotoviti za
lastne potrebe najmanj 258 parkirnih mest (na 100 m2 koristne
prodajne površine 6 PM – občinsko nakupovalno središče). Za
lastne potrebe trgovskega objekta se nameni parkirišča v
pritličju in 1. kleti.
V 2. in 3. kleti je 328 PM (164 parkirnih mest v vsaki) in
so namenjena predvsem javnim parkiriščem.
V nočnem času je na vseh parkirnih mestih dovoljeno
parkiranje za stanovalce iz bližnjih večstanovanjskih objektov.
Dovoljena je povezava garažne etaže z garažnim objektom v
morfološki celoti PO za peš in motorni promet.
Velikost objekta:
Za vse navedene dimenzije velja toleranca –5%.
Maksimalni gabariti objekta nadstropja 87,70 m x 47,35 m.
Maksimalni gabariti pritličja in kleti 104,00 x 50,50 m.
Objekt v kleti sega za 5,20 m izven gradbene linije proti
Šolski ulici in 10,50 m proti dostopni cesti ter za 1,50 m na
vsako stran objekta.
Objekt v delu ob Šolski ulici v širini 21,00 m in dolžini
47,35 m lahko obsega še prvo nadstropje do višine objekta
maksimalno 12,10 m nad koto 0,00.
Na SV delu objekta, kjer je predvidena dostava, se uredi
potrebne nadstreške.
Pritličje objekta sega obvezno do gradbene linije, ki jo
definira SZ rob objekta SPO1 in poteka vzporedno z Šolsko
ulico.
Kota pritličja trgovskega objekta znaša ±0,00 = 356,90
m.n.v. (nivo tržnice in dovozne ceste v garaže).
Kota nadstropja – nivo trgovskega dela – dostop iz Šolske
ulice je na koti 360,40 m.n.v., oziroma koti +3,50 m.
Maksimalna višina objekta – strehe znaša 12,10 m nad koto
±0,00 = 356,90 m.n.v. objekta.
Objekt je pokrit z ravno streho, razen na delu, kjer se v
pritličju nahaja hall in je predviden svetlobnik širine 10,50 m
v celotni širini objekta. Svetlobnik je oblikovan kot enokapna
streha z najvišjo višino nad koto ±0,00 = 356,90 m.n.v. objekta
12,10 m.
Fasada objekta naj bo razgibana.
Za novogradnjo trgovskega objekta je potrebno predhodno
izdelati idejno arhitekturno zasnovo, ki jo potrdi strokovna
komisija, imenovana s strani Občine Škofja Loka. V strokovno
komisijo se imenuje tudi predstavnik Krajevne skupnosti
Kamnitnik. Komisija je dolžna o predloženi idejni zasnovi
odločiti najkasneje v 30 dneh. Sprejeta in potrjena idejna
zasnova je podlaga za izdelavo PGD projekta.
Lega objekta v prostoru:
Objekt v 1. in 2. nadstropju obvezno sledi gradbeni liniji,
označeni v grafični prilogi:
Odmik trgovskega objekta od objekta SO1 znaša minimalno
12,30 m.
Odmiki od objektov na severu: 12,10 m od stanovanjskega
objekta na parceli 72/22 k.o. Škofja Loka in 17,60 m od
stanovanjskega objekta na parceli 72/7 k.o. Škofja Loka. Odmik
od pomožnega objekt ob objektu SO2 znaša 6,35 m.
Odmik od objekta PO5 je minimalno 12,60 m.
Vsi odmiki veljajo za gabarite nadstropja TO.
Postavitev enostavnih objektov:
Na vseh zunanjih površinah na gradbeni parceli objekta je
dovoljena postavitev urbane opreme infrastrukturnih in
prometnih enostavnih objektov.
Druge ureditve:
Območje med objektom in Šolsko ulico je tlakovano, zgradi se
dostop na tržnico na nivoju pritličja.
Povezava med objektom in Šolsko ulico bo oblikovana kot
javni prostor, višinske razlike med Šolsko ulico in vhodom v
pritličje bodo oblikovane kot rampe oziroma kot stopnišče med
Šolsko ulico in TO.
Obstoječa drevesa na tem delu se odstranijo in nadomestijo z
novim drevoredom, ki bo z drevoredom na ostalem delu Šolske
ulice tvoril celoto. (Enaki tip dreves v celi potezi.)
Ob predvideni pešpoti in kolesarski poti širine min. 2,00 m
na SV robu območja, ki nadomešča obstoječe peš povezave
območja, se zasadi drevored.
Ravno tako se na JZ robu območja TO uredi povezovalno pešpot
širine min. 1,20m.
Ob pešpoti se uredi zelene površine in zasadi čimveč
visokodebelne vegetacije, kjer za to obstaja prostorska
možnost.
V pasu proti večstanovanjskim objektom na severu se v
celotni dolžini gradbene parcele trgovskega objekta zagotovi
zelena bariera, ki se na vzhodnem delu razširi.
3.3.4 Morfološka celota PO
Območje obsega danes območje obstoječih objektov: poslovnega
objekta PO1, stanovanjsko poslovnega objekta SPO1, območje
obstoječih parkirišč ter dveh objektov ob predvideni dostopni
cesti, ki se odstranita.
Predvidene ureditve:
Odstranitev dveh objektov;
Gradnja novih poslovnih objektov z garažno hišo, ki se
zgradi na območju pod novo predvidenimi objekti in javnimi
površinami na jugu;
Rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječih objektov;
Gradnja enostavnih objektov za potrebe infrastrukture in
prometa;
Postavitev urbane opreme, začasnih objektov (gostinskih
vrtov in nadstreškov) in obeležij;
Ureditev zelenih površin;
Ureditev ločenega zbiranja odpadkov ob cesti do parkirišč ob
objektu PO5.
Odstranitve objektov:
Odstranitev objekta na mestu predvidenega objekta PO5,
horizontalnega gabarita:
8,80 m x 15,40 m, višine P+1.
Odstranitev poslovnega objekta na mestu predvidenega objekta
PO3, horizontalnega gabarita 26,55 m x 9,20 m, višina P+1.
Gradnja objektov:
Za gradnjo vseh objektov velja za vse dimenzije toleranca –
5%.
OBJEKT PO1
Namembnost objekta je poslovna. Del objekta je možno urediti
kot hotel.
Obstoječi objekt se ohranja in vzdržuje, lahko se odstrani
in zgradi nadomestni objekt v predvidenih gabaritih. Enako
velja za velikost objekta ob rekonstrukciji.
Objekt se rekonstruira kot celota (ni dovoljena
rekonstrukcija po delih), fazna izgradnja ni dovoljena, in
sicer tako, da se poveča na naslednji način:
Upošteva se gradbena linija ob Šolski ulici in gradbena
linija, ki je oddaljena 11,50 m od gradbene linije, ki jo
tvorita objekta PO2 in PO4.
Na severu objekt omejuje obstoječa gradbena linija, na J pa
gradbena linija trga.
Širina severozahodnega kraka je 12,00 m.
Širina vzhodnega dela objekta je največ 14,60 m. Nad vhodi v
lokale se lahko zgradi nadstreške do maksimalne širine 3,00 m.
Širina južnega kraka je največ 10,00 m.
Višina rekonstruiranega ali novozgrajenega objekta – višina
venca je 15,10 m nad izhodiščno koto pritličja (±0,00 = 353,70
m.n.v.). Maksimalna višinska kota je zgornja kota vključno z
vsemi inštalacijami, prezračevalnim sistemom in označevalnimi
napisi. Južni krak, ki se prizida, ima maksimalno višinsko koto
12,10 m nad izhodiščno koto pritličja (±0,00 = 353,70 m.n.v.).
Streha rekonstruiranega ali nadomestnega objekta bo ravna
ali v minimalnem naklonu skrita za rob venca.
Objekt bo oblikovan sodobno s fasado v kombinaciji stekla,
kovine in fasadnih oblog. Fasada mora biti oblikovana enotno za
ves objekt. Konzolna gradnja ni možna. Na fasado ni dovoljeno
postavljati vidnih enot prezračevalnega sistema in inštalacij.
Za obnovo ali novogradnjo objekta PO1 je potrebno predhodno
izdelati idejno arhitekturno zasnovo, ki jo potrdi strokovna
komisija imenovana s strani Občine Škofja Loka. Komisija je
dolžna o predloženi idejni zasnovi odločiti najkasneje v 30
dneh. Sprejeta in potrjena idejna zasnova je podlaga za
izdelavo PGD projekta.
Ureditve:
Zasnova obstoječe zelenice pred objektom ob Šolski ulici se
ohranja in zelenice ni dovoljeno spreminjati v parkirne
površine.
Garažna hiša
Na celotnem območju, ki ga tvorijo objekti PO2, PO3, PO4 in
PO5, se pod objekti zgradi do štirietažni garažni objekt
maksimalnega horizontalnega gabarita 116,50 m x 58,00 m. Za vse
gabarite velja toleranca –5%. Dvoetažna garažna hiša se zgradi
tudi pod delom objekta PO1 oziroma pod celotnim objektom PO1 v
primeru novogradnje. Na delu parcele 47/3 k.o. Škofja Loka se
garažni objekt ne zgradi.
Garažni objekt je do štirietažen.
V 1. kleti je objekt krajši za 23,00 m, del v dolžini 24,00
m je namenjen gradnji poslovnega dela kot del objektov PO2 in
PO3 z vmesno pasažo – rampo.
Garaže imajo predviden uvoz z nove napajalne ceste na nivoju
353,40 m.n.v.
Izhodiščna kota pritličja za območje PO je ±0,00 = 353,70
m.n.v.
Število parkirnih mest v 1. kleti 57 PM, od tega 5% za
invalide, v 2. in 3. kleti – v vsaki po 163 parkirnih mest, v
4. kleti pa 126 PM, od tega 5% parkirnih prostorov za invalide.
Garažni objekt obsega skupaj najmanj 509 parkirnih mest.
Dostop do garažne hiše za potrebe dostave in parkiranja
območja poslovnih objektov je izključno z nove dostopne ceste.
Dovoljena je povezava garažne etaže z garažnim objektom v
morfološki celoti TO za peš in motorni promet in do garažne
hiše pod objektom PO1.
Zagotovitev potrebnih parkirnih mest za posamezne objekte:
Objekta PO2 in PO3 obsegata do cca 2130 m2 neto koristnih
poslovnih površin, kar po normativu 1 PM na 30 m2 koristne
površine pomeni, da je za njune potrebe v garažnem objektu
potrebno zagotoviti skupaj 71 parkirnih mest.
Ob rekonstrukciji ali nadomestni gradnji je za objekt PO1,
ki bo obsegal cca 5600 m2 koristnih površin, potrebno v
garažnem objektu zagotoviti po normativu 1 PM na 30 m2 koristne
površine – 187 parkirnih mest.
Objekta PO4 in PO5 obsegata neto koristnih poslovnih površin
cca 1440 m2 vsak in je po normativu 1PM na 30 m2 koristne
površine potrebno za njune potrebe v garažnem objektu
zagotoviti po 48 parkirnih mest za vsakega, skupaj 96 PM.
Objekt SPO1 obsega cca 935 m2 koristnih površin in je po
normativu 1 PM na 30 m2 koristne površine potrebno za njegove
potrebe zagotoviti 31 PM. 9 PM ima zagotovljenih ob vhodu v
objekt za stanovalce. Za objekt SPO1 v garažni hiši potrebno
zagotoviti 22 parkirnih mest.
Za potrebe objektov v morfološki celoti je potrebno
zagotoviti v garažni hiši 376 parkirnih mest.
Ostala parkirna mesta (133 PM od 509 PM) služijo kot javna
parkirišča.
OBJEKT PO2, PO3
Namembnost objekta je poslovna.
Višina objektov je P+2.
Objekt tlorisnih dimenzij 30,00 m x 33,00 m je v pritličju
sestavljen iz dveh delov, ki je vsak širine 12,00 m in dolžine
33,00 m. Med njima se oblikuje pasaža širine 6,00 m namenjena
prehodu pešcev iz nivoja 353,70 m.n.v. na nivo +3,20 m.
V nadstropju je objekt celovit in ima dodan konzolni del
objekta, ki sega v širini objekta PO2 12,00 m do predvidene
gradbene linije ob trgu na jugu.
Lega objekta:
Zahodni rob objekta leži vzporedno z objektom PO1 in je
odmaknjen 11,50 m od predvidene vzhodne stranice obstoječega
objekta PO1. Na severu leži ob gradbeni liniji, ki je
nadaljevanje gradbene linije objekta PO1.
Za objekt je potrebno predhodno izdelati idejno arhitekturno
zasnovo, ki jo potrdi strokovna komisija imenovana s strani
Občine Škofja Loka. Komisija je dolžna o predloženi idejni
zasnovi odločiti najkasneje v 30 dneh. Sprejeta in potrjena
idejna zasnova je podlaga za izdelavo PGD projekta.
Objekt obsega tudi klet, in sicer v širini 12,00 m – širine
objekta PO2 in PO3 in v dolžini 19,00 m od roba objekta na
jugozahodu proti garažam.
OBJEKT PO4
Namembnost objekta je poslovna. Do 50% površin objekta se
lahko nameni stanovanjem. Pritličje mora biti v celoti
namenjeno poslovnim dejavnostim.
Lega objekta:
Objekt na SZ leži ob gradbeni liniji, ki jo tvorijo objekt
PO2 in je oddaljena 9,00 m od gradbene linije, ki jo tvorijo
objekt SPO1 in PO1.
Tlorisna dimenzija objekta 30,00 m x 12,00 m. Objekt je z
ravno streho povezan z objektom SPO1.
Povezavo predstavlja zgolj streha ali pa gabarit v širini in
višini prvega nadstropja objekta PO4.
Višinski gabarit objekta P+3N.
Kota pritličja bo na koti +3,20 m nad izhodiščno koto
pritličja za območje PO, ki je ±0,00 = 353,70 m.n.v.
Višina venca bo na koti 16,70 m nad izhodiščno koto
pritličja (±0,00 = 353,70 m.n.v.).
Streha objekta bo ravna ali v minimalnem naklonu skrita za
rob venca.
Za objekt je potrebno predhodno izdelati idejno arhitekturno
zasnovo, ki jo potrdi strokovna komisija imenovana s strani
Občine Škofja Loka. Komisija je dolžna o predloženi idejni
zasnovi odločiti najkasneje v 30 dneh. Sprejeta in potrjena
idejna zasnova je podlaga za izdelavo PGD projekta.
Fasada objekta bo oblikovana v kombinaciji stekla, kovine in
fasadnih oblog.
OBJEKT PO5
Namembnost objekta je poslovna. Do 50% površin objekta se
lahko nameni stanovanjem. Pritličje mora biti v celoti
namenjeno poslovnim dejavnostim.
Lega objekta:
Objekt na SV leži 6,5 m oddaljen od gradbene linije, ki jo
tvorijo objekti PO4 in PO3 proti zahodu in 17,60 m od objekta
PO4 proti severu.
Maksimalna tlorisna dimenzija objekta 30,00 m x 12,00 m.
Gabarit objekta v pritličju se skrajša proti zahodu za 6,5
m.
Višinski gabarit objekta P+3N.
Kota pritličja bo na koti +3,20 m nad izhodiščno koto
pritličja za območje PO, ki je ±0,00 = 353,70 m.n.v.
Višina venca bo na koti 16,70 m nad izhodiščno koto
pritličja.
Streha objekta bo ravna ali v minimalnem naklonu skrita za
rob venca.
Za objekt je potrebno predhodno izdelati idejno arhitekturno
zasnovo, ki jo potrdi strokovna komisija imenovana s strani
Občine Škofja Loka. Komisija je dolžna o predloženi idejni
zasnovi odločiti najkasneje v 30 dneh. Sprejeta in potrjena
idejna zasnova je podlaga za izdelavo PGD projekta.
Fasada objekta bo oblikovana v kombinaciji stekla, kovine in
fasadnih oblog.
OBJEKT SPO1
Namembnost objekta je poslovno stanovanjska. Ob spremembi
namembnosti se do 50% površin objekta lahko nameni stanovanjem.
Objekt je obstoječ, višinskega gabarita P+3.
Prvi dve etaži sta namenjeni izključno poslovnim
dejavnostim.
Ob rekonstrukciji ali nadomestni gradnji velja, da se objekt
zgradi v obstoječih tlorisnih dimenzijah višinskega gabarita in
višin dovoljenih za objekt PO4.
Zunanje ureditve območja PO:
Prehod med objektoma PO2 in PO1 služi pešcem, kolesarjem in
urgenci.
Na tem delu je prepovedano postavljati ovire in urbano
opremo.
Plato med objekti PO4 in PO5 služi ureditvi parkirnih
površin, in sicer se uredi na tem delu do 19 PM. Parkirišča so
javna in namenjena obiskovalcem poslovnih objektov.
Zunanje površine na gradbeni parceli objekta SPO1 se uredijo
kot utrjene za dostavo in dostop do stanovanj, zelene površine
ter 9 parkirišč pa za obstoječa stanovanja.
3.3.5 Morfološka celota C1
Območje napajalne ceste, ki se priključi na Kidričevo cesto.
Predviden je priključek za parkirišča pred poslovnim
objektom in hotelom izven ureditvenega območja OLN.
Cesta poteka na skrajnem vzhodnem robu območja do
predvidenega trgovskega objekta, kjer je predviden priključek
za garaže in za dostavo do trgovskega objekta. Od nje je
predviden odcep za dostop v garažni objekt pod poslovnimi
objekti in dostop do parkirišč na območju za poslovnim objektom
PO5.
Cesta je širine 5,00 m z enostranskim pločnikom širine 1,60
m.
Cesta ni povezana z dostopno cesto do stanovanjskih objektov
ob Partizanski cesti.
V morfološki celoti so dovoljene ureditve in gradnja ceste s
priključki, ureditve zelenih in tlakovanih površin.
Postavitev enostavnih objektov:
Na vseh zunanjih površinah na gradbeni parceli objekta je
dovoljena postavitev urbane opreme ter prometnih in drugih
infrastrukturnih enostavnih objektov.
3.3.6 Morfološka celota C2
Območje Šolske ulice, ki je predvidena kot urejena pešpot
širine 5,00 m. Cesta naj se namenu primerno tlakuje, uredi se
javna razsvetljava. Predvidena je za urgentni promet, dostop
stanovalcev do obstoječih stanovanj in za časovno omejeno
dostavo.
Pokopališče bo dostopno tudi s severne strani.
Na obeh straneh se zagotovi zasaditev drevoreda od Kidričeve
ceste do pokopališča.
Na območju je dovoljena postavitev naslednjih enostavnih
objektov:
Urbane opreme, obeležij, prometne opreme, prometnih in
infrastrukturnih enostavnih objektov.
3.3.7 Morfološka celota T
Območje trga, ki ga omejuje predvidena trasa prestavitve
Kidričeve ceste na jugu, na severu predvideni poslovni objekti.
Predvidene ureditve:
Območje se uredi za potrebe javnih peš površin, dovoljen
promet za potrebe urgence.
Dovoljena je
– gradnja enostavnih objektov za potrebe infrastrukture in
prometa;
– postavitev urbane opreme, začasnih objektov (gostinskih
vrtov in nadstreškov), začasnih objektov za prireditve in
obeležij.
Ureditev zelenih površin – po južnem robu se zasadi
drevored.
Lokacijski podatki so prikazani na geodetskem načrtu z
združeno vsebino topografskega in katastrskega načrta, in sicer
na kartah:
+-------------+----------------------------+-------------------+
|list 4.2. |načrt lege objektov na |merilo 1:500 |
| |zemljišču, prikaz višinske | |
| |ureditve | |
+-------------+----------------------------+-------------------+
|list 4.1 |načrt lege objektov na |merilo 1:1000 |
| |zemljišču s tehničnimi | |
| |elementi za zakoličbo | |
| |objektov | |
+-------------+----------------------------+-------------------+
3.4 Ureditve javnih, zelenih in odprtih površin
Ureditev javnih in zelenih površin je opisana v okviru
ureditve posameznih morfoloških celot.
Prikazi prostorske ureditve načrt lege objektov na
zemljišču, razporeditev zelenih površin in prikazi javnih
površin so vsebina naslednjih grafičnih prilog:
+-------------+----------------------------+-------------------+
|list 1.1 |načrt namenske rabe – |merilo 1:1000 |
| |prikaz javnih površin | |
+-------------+----------------------------+-------------------+
|list 4.3. |načrt lege objektov na |merilo 1:500 |
| |zemljišču, razporeditev | |
| |zelenih površin | |
+-------------+----------------------------+-------------------+
4. Zasnova projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne
in druge gospodarske infrastrukture in obveznost priključevanja
objektov nanjo
4.1 Zasnova projektnih rešitev prometne infrastrukture –
motorni promet
4.1.1. Napajalna cesta
Cesta poteka po vzhodnem robu ureditvenega območja OLN.
Poleg priključka na Kidričevi cesti so na levi strani vozišča
predvideni uvozi do novih objektov (garaž in trgovskega
objekta) ter parkirišč med objektoma PO4 in PO5, na desni
strani pa do obstoječega parkirišča in hotela.
Cesta je namenjena osebnemu prometu, dovozu s tovornimi
vozili in kombiji do trgovskega objekta in kolesarjem.
Cesta se zaključi z obračališčem namenjenim tovornim in
osebnim vozilom.
Širina dovozne ceste je 5,00 m. V krivinah je vozišče
razširjeno za srečanje dvoosnega tovornjaka in osebnega vozila,
s prevoznostjo tudi za vlačilec. Vozišče se zaključuje z
dvignjenim robnikom.
Ob desnem robu priključne ceste bo zgrajen pločnik v širini
1,60 m, ob njem je predvidena berma v širini 0,30 m, nasipne
brežine pa bodo izvedene v naklonu 1:1,5 ter zatravljene.
Višinski potek priključne ceste je prilagojen niveleti
Kidričeve ceste in predlogu višinske postavitve novo
predvidenih objektov. Maksimalni vzdolžni nagib je 6,5%, vendar
na relativni kratki razdalji cca 20 m.
Z gradnjo ceste in z gradnjo na območju Kapucinsko
predmestje I, 1. faza se bo pričelo po končani rekonstrukciji
Kidričeve ceste in ustrezni ureditvi križišč. V nasprotnem
primeru je treba pred začetkom gradnje in uporabe objektov
ustrezno urediti križišča oziroma cestne priključke z državno
cesto, za kar je treba predhodno pridobiti pogoje in soglasje
Direkcije RS za ceste.
Trasa rekonstruirane Kidričeve ceste je informativna,
določeno je območje rekonstrukcije, ki mora dopuščati možnost
izgradnje krožišča na območju, kjer se napajalna cesta
priključuje na Kidričevo cesto. Sprejeta trasa rekonstruirane
Kidričeve ceste bo veljala tudi na območju OLN Kapucinsko
predmestje I 1. faza. Kolikor se bo gradnja objektov znotraj
OLN pričela pred rekonstrukcijo Kidričeve ceste, je potrebno
pred pričetkom gradnje in uporabe objektov ustrezno urediti
križišča oziroma priključke na državno Kidričevo cesto v skladu
s predhodno pridobljenimi pogoji in soglasjem DRSC k projektnim
rešitvam.
4.1.2. Šolska ulica
Šolska ulica bo služila le pešcem in kolesarjem ter dostavi,
urgenci oziroma dostopu do obstoječih objektov.
Trasa Šolske ulice poteka v pretežni meri v premi in s
konstantnim vzdolžnim nagibom cca 3,5%.
Širina vozišča je 5,00 m. Zaradi spremenjene funkcije ceste
(pešpot) je smiselno utrjene površine temu prilagoditi.
Predlagamo vgraditev tlakovanih pasov iz granitnih kock na
robovih vozišča in tlakovane mulde v osi vozišča.
Z ureditvijo Šolske ulice se bo pričelo po dokončani
izgradnji rekonstruirane Kidričeve ceste. Trasa rekonstruirane
Kidričeve ceste je informativna, določeno je območje
rekonstrukcije, ki mora dopuščati možnost izgradnje krožišča na
območju, kjer se napajalna cesta priključuje na Kidričevo
cesto. Trasa, ki se bo sprejela, bo veljala tudi na območju OLN
Kapucinsko predmestje I 1. faza.
4.2 Zasnova projektnih rešitev prometne infrastrukture –
kolesarski promet
Kolesarski promet se bo odvijal po Šolski ulici, po vozišču
nove napajalne ceste in nato po pešpoti do Partizanske ceste.
Kolesarjem in pešcem bosta služili prečni povezovalni
pešpoti severno in južno od trgovskega objekta.
Pred trgovskim objektom, ob glavnem vhodu in na območju PO
je potrebno urediti kolesarnico za parkiranje koles.
4.3 Zasnova projektnih rešitev mirujoči promet
Površine za mirujoči promet za trgovski objekt TO se
zagotavljajo v sklopu objekta. V objektu se uredijo tudi javna
parkirišča.
Površine za mirujoči promet za območje PO se zagotovijo v
sklopu garažnih kletnih etaž ter delno na nivoju ob objektu PO5
in ob objektu SPO1 – za stanovalce.
Objekti na območju S2 in S1 zagotovijo parkirna mesta na
svoji gradbeni parceli.
Prometna ureditev je prikazana na geodetskem načrtu z
združeno vsebino topografskega in katastrskega načrta, in sicer
na kartah:
+-------------+----------------------------+-------------------+
|list 4.2. |načrt lege objektov na |merilo 1:500 |
| |zemljišču, prikaz višinske | |
| |ureditve | |
+-------------+----------------------------+-------------------+
|list 4.1 |načrt lege objektov na |merilo 1:1000 |
| |zemljišču s tehničnimi | |
| |elementi za zakoličbo | |
| |objektov | |
+-------------+----------------------------+-------------------+
|list 4.4. |načrt lege objektov na |merilo 1:500 |
| |zemljišču, ureditev prometa | |
| |– situacija | |
+-------------+----------------------------+-------------------+
|list 4.4.1. |načrt lege objektov na |merilo 1:50 1:1000 |
| |zemljišču, ureditev prometa | |
| |– vzdolžni in prečni profili| |
+-------------+----------------------------+-------------------+
4.4 Zasnova energetske infrastrukture in telekomunikacij
4.4.1 Energetska infrastruktura
Morfološka celota TO
Za potrebe napajanja objekta je potrebno zgraditi samostojni
priključni nizkonapetostni kablovod, ki bo potekal od TP Hotel
Transturist do priključno merilne omarice (PMO). Lokacija
merilnega dela bo določena naknadno, glede na zahtevano moč in
vrsto odjema.
Zaradi izgradnje TO je potrebno prestaviti obstoječe
elektroenergetske vode, ki trenutno napajajo objekte SO1
(posredno tudi SPO1) in SO2.
Morfološka celota PO
Za napajanje PO2, PO3, PO4, PO5 je potrebno glede na
predvideno priključno moč napeljati ustrezen nizko napetostni
kabelski dovod iz TP Hotel Transturist. Priključno in merilna
mesta so predvidena za vsak PO posebej.
Objekt PO1 je že trenutno napajan s samostojnim kabelskim
dovodom iz TP Hotel Transturist. Zaradi predvidene gradnje
novih objektov, je obstoječi kabel potrebno umakniti tako, da
bo projektna rešitev obravnavala enovito napajanje PO1 na
način, kot ostale objekte.
Objekt SPO1
Elektroenergetska infrastruktura je obstoječa in je
lokacijsko ni potrebno spreminjati.
4.4.2. Javna razsvetljava
Na območju zazidalnega kompleksa je potrebno zgraditi novo
javno razsvetljavo (JR). Za ustrezno svetlobno pokritost
območja bodo svetilke razmeščene na 20–25 m razdaljah. Višine
stebrov, natančne lokacije ter ostale parametre bo določil
poseben projekt javne razsvetljave.
Dovodni del kabelske trase za javno razsvetljavo bo v trasi
od TP Hotel Transturist do prve energetske priključne omarice.
Ob tej omarici se predvidi tudi »prižigališče javne
razsvetljave«.
4.4.3. Telekomunikacije
Obstoječi vodi: telekomunikacijski kabel, ki poteka po
Šolski ulici mimo Name do obstoječe tržnice in starega sodišča
ter zgrajena kabelska kanalizacija, ki poteka po Kidričevi
cesti.
Nove objekte se priključi na obstoječe vode od koder je
možno zagotoviti potrebne kapacitete za vse nove objekte.
Zaradi neposredne bližine telefonske centrale Škofja Loka, ki
se nahaja ob avtobusni postaji, bo možno vključevati
najsodobnejše komunikacijske sisteme: telefonijo, hitri
internet in televizijo.
Priključki na posamezne objekte se bodo izdelali preko
novozgrajene kabelske kanalizacije in zaključili v omaricah, ki
bodo vzidane v stene posameznih objektov. Telekomunikacijsko
omrežje se bo lahko zgradilo z bakrenimi ali optičnimi kabli,
odvisno od želja uporabnikov.
4.5 Zasnova komunalne infrastrukture
4.5.1. Kanalizacija
Zaradi možnosti ponikanja bo potrebna geološko geomehanska
raziskava, ki bo definirala lokacijo ponikovalnic za čisto
vodo.
Značilne absolutne in relativne višinske kote
Višine so definirane s priključki na obstoječ kanalski
sistem. Ker so globine manjše od globine kleti se mora
odvodnjavanje izvesti temu primerno, po potrebi s črpališči.
Zbirnik predvidenih priključkov na gospodarsko javno
infrastrukturo s priključki
Priključki so predvideni na obstoječo komunalno
infrastrukturo.
Na področju je mešan sistem kanalizacije. Priključen je na
čistilno napravo Škofja Loka. Na trasi kanalizacije je pri
Tehniku predvidena gradnja zadrževalnega bazena deževnih vod.
Vse območje se odvodnjava gravitacijsko v mešan sistem
kanalizacije.
Sedanje stanje je tako, da so javne parkirne površine
odvodnjavane brez ustreznih lovilcev olj.
Kanalizacija v obravnavanem področju je močno obremenjena in
dotrajana. Kanalizacija nima zadostnih kapacitet, kar izhaja iz
generalne študije kanalizacijskega omrežja Škofje Loke. Zato ne
zagotavlja zadostnih kapacitet za dodatne količine odpadne
vode, padavinske vode in potencialnih novih priključkov.
Kritična situacija je pri odvodnjavanju streh in utrjenih
površin bodoče ureditve. Zaradi tega upravljavec predlaga
ločeno zbiranje, čiščenje in odvajanje meteornih vod.
Dodatne meteorne vode streh in utrjenih površin ter
drenažnih vod ni dovoljeno odvajati v obstoječo kanalizacijo.
Obvezno je pridobiti geološke podloge, po katerih se
ugotovi, kje se lahko ponikajo čiste vode s streh in očiščene
vode iz utrjenih površin preko lovilcev olj.
Pogoji priključitve
Vso kanalizacijo je potrebno predhodno v celoti pregledati s
TV kamero, posnetke pa predati upravljavcu.
V obstoječo javno kanalizacijo so lahko priključene le
odpadne vode, odvzete iz javnega vodovoda, ki so onesnažene do
stopnje, določene z zakonom oziroma do stopnje, določene v 16.
členu Pravilnika o odvajanju in čiščenju voda v Občini Škofja
Loka (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/1989).
Obvezna je gradnja vodotesnih kanalov in jaškov z obnovo
oziroma povečanjem profilov javne kanalizacije skladno z
generalno študijo kanalizacijskega sistema v Škofji Loki.
Vse obstoječe priključke se po potrebi glede na stanje
obnovi, popravi ali v celoti zamenja.
4.5.2. Vodovod
Zbirnik predvidenih priključkov na gospodarsko javno
infrastrukturo s priključki
Obstoječe javno vodovodno omrežje vseh obravnavanih območij
Kapucinskega predmestja sestavlja cca 500 m alkaten cevi, 600 m
duktil cevi, 1100 starih LŽ cevi in 1300 m salonitnih cevi.
Na obravnavanem področju je 20 javnih hidrantov.
Obstoječi objekti so vsi priključeni na javni vodovod.
Tlak v obravnavanem omrežju je 4,5 do 6 barov.
Primarni cevovod je v sredini nekdanje vojašnice iz salonita
O 250 mm.
Na obravnavanem območju med Kidričevo cesto, Šolsko ulico,
Cesto talcev in Partizansko cesto so vsi cevovodi dotrajani.
Grajeni so iz salonitnih in LŽ cevi.
Za vsak objekt je potrebno opredeliti količine in režim
odvzema vode iz javnega vodovoda tako za potrebe oskrbe s pitno
vodo kot tudi zagotavljanje požarne vode.
Vso novo potrebno komunalno infrastrukturo je potrebno
projektno reševati s hkratnim upoštevanjem po zamenjavi
obstoječe infrastrukture.
Pred posegi v prostor je potrebno zaradi dotrajanosti
zamenjati večino obstoječih vodovodnih cevi.
Širina služnostnega pasu za vzdrževanje je 2 x 1 m glede na
os cevovoda.
Os trase vodovoda mora biti predpisano odmaknjena od drugih
komunalnih vodov.
Za odjemna mesta velja, da se priključujejo na sekundarni
cevovod, vodomerni jaški pa se vgradijo zunaj objektov na
stalno dostopnem mestu.
4.6. Plinovod
V okviru ureditvenega območja OLN tangiramo na severni
strani objekta TO že zgrajeni sekundarni plinovod tlaka 100
mbar v skupni dolžini 60 m. V okviru zaščitnega pasu
sekundarnega plinovoda 100 mbar 2 x 3 m – glede na os
plinovoda, ni dovoljeno posegati z gradnjo objektov. Za območje
primarnega 4 barskega plinovovoda je zaščitni pas 2 x 5 m –
glede na os plinovoda.
Prav tako je v širini 1,0 m od osi plinovoda prepovedano
saditi rastline, ki imajo korenine globlje od 1 m.
Že priključeni objekti na plinovod:
– Na zahodni strani OLN ob Šolski ulici poteka sekundarni
plinovod oznake DC, dimenzije 225 mm in tlaka 100 mbar. Na
odcepnem mestu z oznako DC2 je odcep dimenzije PE 90, na
katerega so navezani objekti SPO1 in SO1. Puščen je odcep za
nadaljni razvod.
– Na severni strani je priključen objekt poleg SO2, ki ima
oznako odcepnega mesta DA2/1 PE 32.
Priključitev objektov na sekundarni plinovod 100 mbar:
– Na puščen plinovodni priključek na odcepu DC2 pri
obstoječem objektu SPO1 se priključi objekt PO4.
– Na sekundarni plinovod DC PE 225 se izvede pri začetku
aleje nov priključek na obstoječi plinovod. Iz tega
plinovodnega priključka se napajajo obstoječi objekt PO1,
njegov nov južni trakt, obstoječi severni trakt ter nova
objekta PO2 in PO3.
Na tak način se izkoristijo obstoječe rezerve v že zgrajenem
sekundarnem plinovodu. Poleg tega pa se priklopi izvedejo
relativno poceni in brez zaustavljanja delujočega plinovodnega
omrežja.
Priključitev objektov na primarni plinovod 4 bar:
Na SV tega ureditvenega prostora je na 4 barskem primarnem
plinovodu puščen plinovodni priključek oznake AD-2 DN 80. Iz
tega že pripravljenega priključka je mogoče oskrbovati s plinom
tlaka 4 bar vse večje porabnike v območju med Partizansko in
Kidričevo cesto.
Od priključnega mesta poteka plinovod vzporedno z novo cesto
do višine objekta PO5. Po novi dovozni cesti ob južnem delu TO
poteka 4 barski plinovod, ki napaja objekte TO in PO5. V
nadaljevanju je mogoče priključiti na ta plinovod še celoten
kompleks obstoječega hotela in obeh poslovnih hiš.
4.6.1. Opis idejne rešitve
Celotno področje je pokrito s plinovodnimi priključki.
Zemeljski plin se bo uporabljal v objektih za ogrevanje in za
pripravo tople sanitarne vode. Obstoja pa tudi realna tehnična
možnost, da se v bodoče uporabi tudi kot energent za eventualno
hlajenje poslovnih prostorov.
Vsi objekti, ki imajo predviden na objektu 4 barski
priključek, morajo imeti pred vstopom plinske inštalacije v
objekt v požarnih omaricah še vgrajene reducirne ventile za
zmanjšanje tlaka iz 4 bar na 100 mbar. Meritve porabe
zemeljskega plina se obdelujejo v nadaljnjih fazah obdelave
projektne dokumentacije.
Na območju je dolgoročno zadosti rezerve, zato v tem območju
ni potrebna vgradnja nobene merilno reducirne postaje na
magistralnem plinovodu.
4.7 Odpadki
Komunalni odpadki, ki nastajajo v sklopu posameznih
objektov, se zbirajo na posamezni gradbeni parceli.
Predvidi se prostor zbirno mesto za namestitev opreme za
njihovo odlaganje, in sicer ob novo predvideni napajalni cesti
za objekte PO2, 3,4 in 5 ter ob Šolski ulici za ostale objekte.
Trgovski objekt zbira odpadke na območju manipulacijskega
dvorišča.
Velikost zbirnega mesta mora biti primerna količini in vrsti
odpadkov. Zbirna mesta morajo biti utrjene površine dostopne za
vozila za zbiranje odpadkov in brez fizičnih ovir.
Na javnih površinah je potrebno predvideti opremo za
zbiranje odpadkov.
Na območju OLN sta locirani zbiralnici – ekološki otok (4
zabojniki za odlaganje ločeno zbranih odpadnih surovin, vsak z
razpoložljivim volumnom 3–5 m3) ob dostopni cesti na parkirišče
in ob dostopni cesti za tržnico.
Zbiralnici sta lahko nadzemni, postavljeni na utrjeni
površini, ali podzemni.
Tretje zbirno mesto se locira ob Šolski ulici na strani
lokacijskega načrta Kapucinsko predmestje II.
Nevarne odpadke se zbira in odvaža skladno z veljavnimi
predpisi.
Gradbeni odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih in
odstranitvi objektov, se zbirajo posebej glede na ostale
odpadke.
Način zbiranja, odvoza in končne oskrbe odpadkov mora biti
primeren glede na količine, vrste in lastnosti odpadkov.
Gradbene odpadke ni dovoljeno odlagati na odlagališče v
Dragi.
4.8. Obveznost priključevanja na komunalne vode
Vsi objekti na območju OLN se morajo obvezno priključiti na
novo zgrajeno omrežje komunalnih in energetskih vodov po
njihovi zgraditvi.
5. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave,
varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin
5.1 Rešitve in ukrepi za varovanje okolja
Tla
Omilitveni ukrepi
V času gradnje
Pred gradnjo na travnikih naj se ločeno odstrani rodovitna
plast humusa in ločeno začasno odloži do ponovne uporabe ob
rekultivaciji površin ali pa uporabi na drugih območjih.
V čim večji meri naj se za začasne prometne in gradbene
površine (začasna odlagališča) uporabijo obstoječe
infrastrukturne površine (ceste, parkirišča): te naj se
določijo v načrtu organizacije ureditve gradbišča, ki ga
izvajalec pripravi (in investitor potrdi) pred izvajanjem del.
Če bi v času odkopa ali v času gradnje prišlo do razlitja
olja ali goriva iz delovnega stroja na nevodotesno utrjena tla,
je kontaminirano zemljino potrebno takoj odstraniti.
Odstranjeno zemljino mora pooblaščena institucija preiskati v
skladu z zahtevami Pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list
RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03) preiskati institucija s
pooblastilom ministrstva, pristojnega za varstvo okolja.
Začasno odlagališče do dokončne določitve načina ravnanja s
kontaminirano zemljino mora biti na utrjeni ploščadi z lovilci
izlitih tekočin: tako površino, velikosti vsaj 100 m2, mora
izvajalec določiti v načrt organizacije ureditve gradbišča, ali
pa zagotoviti embalažo (sodi) za odkopano zemljino.
Med gradnjo naj izvajalec zagotovi zbiranje in
odstranjevanje odpadne embalaže hidroizolacijskih materialov.
Oskrba delovnih strojev in naprav z gorivom in morebitna
manjša vzdrževalna dela (dolivanje olja) morajo biti opravljena
na utrjenih površinah, opremljenih z lovilci olj. Te površine
morajo biti določene v načrtu organizacije ureditve gradbišča
(Pravilnik o tehničnih zahtevah za gradnjo in obratovanje
postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, Uradni list RS, št.
114/04).
Transportni in gradbeni stroji, ki se bodo uporabljali,
morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani.
V primeru nastanka komunalnih in padavinskih odpadnih voda
iz premičnih naprav je potrebno pred odvajanjem v vode očistiti
tako, da stopnja onesnaženosti ne presega mejnih vrednosti
opredeljenih v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št.
47/05). Zato je potrebno zgraditi bodisi ustrezne usedalnike,
izvajati nevtralizacijo ali s pomočjo druge ustrezne
tehnologije (na primer z uporabo tehnologije z najmanjšo možno
porabo vode) izpolniti zahteve iz navedenega predpisa.
V času gradnje
Meteorne površine z voznih površin (vse površine, kjer se
bodo premikala in zadrževala motorna vozila) naj bodo speljana
direktno preko lovilcev olj v meteorni kanalizacijski sistem.
Vozne in parkirne površine naj se vodotesno utrdijo (asfalt,
...) ogradijo z betonskimi robniki in nagnejo proti iztokom, ki
bodo opremljeni s peskolovi in lovilci olj.
Površine prostora, kjer bo potekalo polnjenje akumulatorjev
naj bodo kislinsko odporna (zglajen beton s kislinsko odpornim
premazom).
Površine prostora v trgovskem objektu, kjer bo potekalo
polnjenje akumulatorjev, naj bodo brez odtoka, oziroma mora
biti speljan v lovilni prostor, ki mora biti iz kislinsko
odpornega materiala, nepretočen in vodotesen.
Ob transportnih poteh, manipulativnih površinah v sklopu
trgovskega centra naj bodo na ustreznih mestih nameščene posode
z adsorbcijskim sredstvom, da se lahko nemudoma po morebitnem
razlitju hidravličnega olja, motornega olja, reduktorskega
olja, goriva, kisline akumulatorja itd., adsorbira in odstrani
s površine v posebno posodo od koder se kontaminirano
adsorbcijsko sredstvo preda pooblaščeni organzaciji za ravnanje
z nevarnimi odpadki. Adsorbcijsko sredstvo naj bo nameščeno
tudi v polnilnici akumulatorjev.
Lovilce olj (1x na mesec) in lovilce maščob (1x na teden)
naj se redno pregledujejo in po potrebi čistijo. Potrebno je
pregledovati tudi lovilce olj v garažah in na drugih voznih in
parkirnih površinah. O tem naj se vodi dnevnik.
V primeru, da se razlije ali razsuje škodljiva snov, je
treba onesnaženo zemljino takoj odstraniti in shraniti v posode
ter preiskati v skladu z zahtevami Pravilnika o ravnanju z
odpadki in glede na rezultate odložiti na primerno urejenem
odlagališču odpadkov, oziroma predati pooblaščenemu zbiralcu
nevarnih odpadkov v nadaljnjo predelavo.
Spremljanje kazalcev okolja (monitoring)
Spremljanje nepredvidenih dogodkov na gradbišču v gradbenem
dnevniku (razlitja snovi, okvare strojev) in poročilo o
ukrepih.
Nadzor nad uporabo goriv in olj v delovnih strojih in drugih
napravah (kraj polnjenja rezervoarjev).
Vodenje evidence odpadne embalaže hidroizolacijskih snovi.
Površinske vode
Omilitveni ukrepi
Glede na to, da bo tako v času gradnje kot v času
obratovanja nebistven vpliv na površinske vode, ni potrebnih
omilitvenih ukrepov.
Spremljanje kazalcev okolja (monitoring)
Glede na to, da ne bo neposrednega vpliva na površinske
vode, spremljanje kazalcev okolja za površinske vode ni
potreben.
Podzemne vode
Omilitveni ukrepi
V času gradnje
V čim večji meri naj se za začasne prometne in gradbene
površine (začasna odlagališča) uporabijo obstoječe
infrastrukturne površine (ceste, parkirišča): te naj se
določijo v načrtu organizacije gradbišča, ki ga izvajalec
pripravi (in investitor potrdi) pred izvajanjem del.
Če bi v času odkopa ali v času gradnje prišlo do razlitja
olja ali goriva iz delovnega stroja na nevodotesno utrjena tla,
je kontaminirano zemljino takoj odstraniti. Odstranjeno
zemljino mora pooblaščena institucija preiskati v skladu z
zahtevami Pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št.
84/98, 45/00, 20/01, 13/03) preiskati institucija s
pooblastilom ministrstva, pristojnega za varstvo okolja.
Začasno odlagališče do dokončne določitve načina ravnanja s
kontaminirano zemljino mora biti na utrjeni ploščadi z lovilci
izlitih tekočin: tako površino, velikosti vsaj 100 m2, mora
izvajalec določiti v načrt organizacije ureditve gradbišča, ali
pa zagotoviti embalažo (sodi) za odkopano zemljino.
Med gradnjo naj izvajalec zagotovi zbiranje in
odstranjevanje odpadne embalaže hidroizolacijskih materialov.
Oskrba delovnih strojev in naprav z gorivom in manjša
vzdrževalna dela (dolivanje olja) morajo biti opravljena na
utrjenih površinah opremljenih z lovilci olj. Te površine
morajo biti določene v načrtu organizacije ureditve gradbišča
(Pravilnik o tehničnih zahtevah za gradnjo in obratovanje
postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, Uradni list RS, št.
114/04).
Transportni in gradbeni stroji, ki se bodo uporabljali,
morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani.
V času obratovanja
Meteorne vode z voznih površin (vse površine, kjer se bodo
premikala in zadrževala motorna vozila) naj bodo speljane preko
lovilcev olj v kanalizacijski sistem.
Vozne in parkirne površine naj se vodotesno utrdijo (asfalt,
...) ogradijo z betonskimi robniki in nagnejo proti iztokom, ki
bodo opremljeni s peskolovi in lovilci olj.
Lovilce olj (1x na mesec) in lovilce maščob (1x na teden)
naj se redno pregledujejo in po potrebi čistijo. Potrebno je
pregledovati tudi lovilce olj v garažah in na drugih voznih in
parkirnih površinah. O tem naj se vodi dnevnik.
V primeru, da se razlije ali razsuje škodljiva snov, je
treba onesnaženo zemljino takoj odstraniti in shraniti v posode
ter preiskati v skladu z zahtevami Pravilnika o ravnanju z
odpadki in glede na rezultate odložiti na primerno urejenem
odlagališču odpadkov, oziroma predati pooblaščenemu zbiralcu
nevarnih odpadkov v nadaljnjo predelavo.
Spremljanje kazalcev okolja (monitoring)
Ker na območju ni zavarovanih virov podzemnih voda,
monitoring ni potreben.
Narava
Omilitveni ukrepi
V času gradnje
Gradben poseg na območju naj poteka v smeri iz severa proti
jugu, tako da bo transportna pot omogočena iz smeri juga
oziroma iz glavne ulice (Kidričeva cesta).
Območje gradbišča naj bo proti severni, severovzhodni in
zahodni strani fiksno zagrajeno in naj se ne omogoča pristopa
iz Šolske ulice ali Partizanske ceste.
Med gradnjo naj bo hitrost vožnje po gradbišču omejena na 10
km/h.
Pred vožnjo po javnih cestah morajo tovorna vozila očistiti
kolesa, da se blato ne bo raznašalo po cestah v naseljih (ko se
posuši se začne prašiti).
Poskrbi naj se za redno čiščenje neposrednih zunanjih
dovoznih površin.
V primeru suhega vremena naj se pesek in zemljo na gradbišču
dodatno moči, da se v primeru vetrov ne bo prašilo po okolici.
Spremljanje kazalcev okolja (monitoring)
Vsi objekti na območju plana bodo ogrevani s pomočjo plina
ali pa z lahkim kurilnim oljem ELKO. Maksimalne dovoljene
emisije določene v 6. členu Uredbe o emisiji snovi v zrak iz
kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94, 51/98, 83/98,
105/00, 49/03). Emisije snovi (CO, NOx, prah, dim, saje) v zrak
bodo ob optimalni nastavitvi gorilcev, znotraj mejnih
vrednosti, ki jih določa omenjena citirana uredba. Ob normalni
nastavitvi bodo parametri globoko znotraj predpisov. Poleg tega
naj pooblaščena dimnikarska služba vsake 3 leta preveri
nastavitve peči in očisti poti dimnih plinov (Pravilnik o prvih
meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz
nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogoji za njegovo
izvajanje, Uradni list RS, št. 70/96, 71/00, 99/01, 17/03).
Hrup
Omilitveni ukrepi
V času gradnje
Pri gradnji naj izvajalec uporablja le mehanizacijo, ki je
označena z vidno in trajno oznako CE skladnosti z zajamčeno
ravnjo zvočne moči ter naj bo opremljena z ES izjavo o
skladnosti (Pravilnik o emisiji hrupa strojev, ki se
uporabljajo na prostem, Uradni list RS, št. 106/02).
Težja gradbena dela v sklopu postavitve trgovskega objekta
naj se začenjajo po osmi uri zjutraj in končajo najkasneje ob
18h popoldne.
V smeri proti severu naj se postavi gradbena ograja.
Med gradnjo objekta naj izvajalec del poskrbi, da bodo
tovorna vozila dostopala do gradbišča iz smeri juga oziroma iz
glavne ceste Škofja Loka–Železniki.
Gradben poseg na območju naj poteka v smeri iz severa proti
jugu, tako da bo transportna pot omogočena iz smeri juga
oziroma iz glavne ulice (Kidričeva cesta).
Območje gradbišča naj bo proti severni, severovzhodni in
zahodni strani fiksno zagrajeno in naj ne omogoča možnega
pristopa iz Šolske ulice ali iz Partizanske ceste.
Med gradnjo naj bo hitrost vožnje po gradbišču omejena na 10
km/h.
V času obratovanja
Izpuhi iz prezračevalnih sistemov naj bodo obrnjeni v smeri
proti jugu, oziroma naj bodo na južni strani strehe.
Fizično naj se prepreči dostop iz povezovalne ceste med
trgovskim centrom in Kidričevo ulico, na Partizansko cesto.
Spremljanje kazalcev okolja (monitoring)
Potrebno je izvesti prve meritve hrupa ob izgradnji
povezovalne ceste in nato izvajati občasen monitoring emisij
hrupa vsake tri leta (Pravilnik o prvih meritvah in
obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za
njegovo izvajanje, Uradni list RS, št. 70/96, 45/02) oziroma
kakor bo to določeno v okoljevarstvenem soglasju.
Odpadki
Omilitveni ukrepi
V času gradnje
Pri izvajanju gradbenih del, je potrebno nastale količine
gradbenih odpadkov ločevati v največji možni meri že pri samem
postopku nastajanja. Investitor mora skladno s 7. členom
Pravilnika o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih
delih (Uradni list RS, št. 3/03) zagotoviti, da izvajalci
gradbene odpadke oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov.
Pri rušitvah mora investitor zagotoviti načrt gospodarjenja
z gradbenimi odpadki, če iz projektne dokumentacije odstranitve
objekta sledi, da je površina tlorisa zunanjega oboda objekta
večja od 100 m2 (Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki nastanejo
pri gradbenih delih, Uradni list RS, št. 3/03).
Pri projektiranju rekonstrukcije ali odstranitve objektov in
pri projektiranju vzdrževalnih del je treba zagotoviti izdelavo
ocene tveganja za varnost in zdravje delavcev po predpisih o
varovanju delavcev pred azbestom, če odstranjevanje fasadnih
oblog, strešnih kritin in cevovodov iz azbest cementa, pri delu
na prostem, in skupna površina azbest cementnih plošč presega
1000 m2.
Ob vsaki predaji odpadkov, razen komunalnih pooblaščeni
organizaciji, naj skladno s Pravilnikom o ravnanju z odpadki
(Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03) pridobijo
evidenčni list, ki naj jih arhivirajo za dobo petih (5) let.
Po Pravilniku o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št.
84/98, 45/00, 20/01, 13/03; 19. člen) mora povzročitelj, pri
katerem v enem letu nastane več kot 150 t nenevarnih odpadkov,
izdelati Načrt gospodarjenja z odpadki.
Povzročitelj, pri katerem v enem letu nastane najmanj 5 kg
nevarnih in 10 t odpadkov v preteklem koledarskem letu, mora
Ministrstvu za okolje najkasneje do 31. marca tekočega leta
dostaviti poročilo o proizvedenih odpadkih in ravnanju z njimi
za preteklo koledarsko leto (Pravilnik o ravnanju z odpadki
(Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03; 23. člen)).
Gradbeni odpadki, ki niso onesnaženi z nevarnimi snovmi,
sodijo po Pravilniku o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št.
5/00, 43/04) med inertne odpadke in jih je dovoljeno odložiti
na odlagališču inertnih odpadkov. Na odlagališče za inertne
odpadke se lahko odlaga naslednje gradbene odpadke:
Neonesnažene zemljine,
Beton in armirani beton,
Opečni in drugi zidaki,
Malta in ometi,
Gramoz, pesek,
Steklo.
V času obratovanja
Na območju bo organizirano ločeno zbiranje odpadkov. Poleg
postavljenih ekoloških kontejnerjev se na območju postavi
manjše koše za ločeno zbiranje posameznih frakcij komunalnih
odpadkov.
Mešanice olja iz lovilcev olj (parkirišče, vozne površine)
je potrebno predati pooblaščeni organizaciji.
Menjavo izrabljenih hidravličnih olj naj izvaja pooblaščena
organizacija, ki bo sproti pripeljala sveže in odpeljala
izrabljeno olje. Podobno naj se ravna z akumulatorskimi
baterijami.
Odpadna jedilna olja je prepovedano mešati z drugimi
odpadki, jih odvajati v javno kanalizacijo, v greznice in
neposredno v vode in izpuščati v ali na tla.
Odpadna jedilna olja je prepovedano mešati z biološko
razgradljivimi odpadki, ki so namenjeni kompostiranju.
Nosilec živilske dejavnosti, ki upravlja kuhinjo, v kateri
se pripravi v letnem povprečju dnevo 20 ali več obrokov hrane
(v gostinskih obratih v sklopu objekta bo to zagotovo
izpolnjeno) mora zagotoviti, da se vsa odpadna jedilna olja, ki
nastanejo pri pripravi hrane, zberejo ločeno od drugih
odpadkov, se začasno shranjujejo v skladu s predpisi, ki
urejajo higieno živil, in oddajo zbiralcu odpadnih jedilnih
olj. O tem je potrebno pridobiti evidenčni list in ga hraniti
za dobo petih let.
Za ravnanje z odpadnimi jedilnimi olji je potrebno izdelati
načrt ravnanja z odpadnimi jedilnimi olji.
Spremljanje kazalcev okolja (monitoring)
Ob vsaki predaji odpadkov, razen komunalnih, pooblaščeni
organizaciji naj skladno s Pravilnikom o ravnanju z odpadki
(Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03) naj pridobijo
evidenčni list, ki naj jih arhivirajo vsaj za dobo petih (5)
let.
Po Pravilniku o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št.
84/98, 45/00, 20/01, 13/03; 19. člen) mora povzročitelj, pri
katerem v enem letu nastane več kot 200 kg oziroma 150 ton
nenevarnih odpadkov, izdelati Načrt gospodarjenja z odpadki.
Povzročitelj, pri katerem v enem letu nastane najmanj 5 kg
nevarnih in 10 t odpadkov v preteklem koledarskem letu, mora
Ministrstvu za okolje najkasneje do 31. marca tekočega leta
dostaviti poročilo o proizvedenih odpadkih in ravnanju z njimi
za preteklo koledarsko leto (Pravilnik o ravnanju z odpadki
(Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03; 23. člen)).
Kulturna dediščina
Omilitveni ukrepi
V času gradnje in obratovanja
Za posege na območje kulturne dediščine in v bližino
objektov kulturne dediščine je potrebno pridobiti mnenje
oziroma soglasje pristojne službe za varstvo kulturne
dediščine. Za vsak poseg na objektih in območjih kulturne
dediščine je potrebno skladno z določili Zakona o varstvu
kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) pridobiti
kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje
organizacije pristojne za varstvo kulturne dediščine.
Vsi posegi na območju morajo biti načrtovani tako, da ne
bodo ogroženi objekti in območja kulturne dediščine.
Glede na to, da OLN Kapucinsko predmestje 1. faza, meji na
območje arheološke dediščine je potrebno pred gradnjo objektov
ter javne gospodarske infrastrukture zagotoviti arheološke
raziskave na celotnem območju predvidenega posega. Prav tako je
v fazi odkopov zemljine in gradnje objektov potrebno zagotoviti
arheološki nadzor.
Zaradi možnosti poškodb doprsnih spomenikov v Aleji znanih
Škofjeločanov ter poškodbe Škofjeloškega in Vojaškega
pokopališča se transport mehanizacije in materiala med gradnjo
ne sme odvijati po Šolski ulici.
Zaradi preprečevanja prašenja ob izkopih in premeščanju
zemljine je potrebno njeno stalno močenje.
Zaradi zmanjšanja vplivov prometa ob delovanju omenjenega
območja, predvsem na Aleji znanih Škofjeločanov, je potrebno
ves servisni in dostavni promet (razen intervencij) speljati po
drugih poteh.
Območje ob Aleji znanih Škofjeločanov ter ob pokopališču
mora biti oblikovano tako, da kar v največji meri preprečuje
pojav namernega poškodovanja ali uničevanja objektov ter
predmetov kulturne dediščine – vandalizma (ustrezne
osvetljenost in oblikovanje prostora, na način, da ni privlačno
za zbiranje ljudi v nočnem času).
Vse morebitne poškodbe in spremembe na objektih kulturne
dediščine in v njihovi neposredni okolice, ki bi bile posledica
gradnje objektov, je potrebno sanirati oziroma vzpostaviti
prvotno stanje območja.
Spremljanje kazalcev okolja (monitoring)
Spremlja naj se stanje kulturnih objektov.
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami
Za zagotovitev optimalne požarne varnosti, morajo biti vsi
ukrepi požarne varnosti upoštevani v celoti v nadaljnjih fazah
projektiranja. Investitorji se lahko odločijo tudi za dodatne
ukrepe varstva pred požarom.
Zaklanjanje: Za vse objekte je potrebna ojačitev prve plošče
nad kletjo.
Dovozne poti za intervencijska vozila se predvidi po
dovoznih poteh (tangencialnih, prečnih, distribucijskih ter
dostavnih cest in poteh) do posameznega objekta, ki se bodo
navezovale na dovozno cesto do ureditvenega področja.
Povezovalne ceste bodo oboje-smerne in s tem bodo omogočale
večjo propustnost vozečih vozil. Kraki povezovalnih cest v
obravnavanem predelu bodo omogočali s predvidenimi posameznimi
odcepi dostop do posameznih objektov v sklopu ureditvenega
območja. Prostori za intervencijska vozila morajo omogočati
oddaljenost od objekta vsaj 6 m. Glede na določila standarda
(SIST DIN 14090) je potrebno predvideti dostopne poti do
objekta širine vsaj 3,0 m, kar zadostuje za gasilska vozila do
širine 2,5 m. Za prehode skozi podvoze (skozi zgradbo) je
potrebno zagotoviti svetlo višino podvoza 3,5 m. Dovozi za
intervencijske enote so zaradi lege objekta in načrtovanih
komunikacij možni z več strani objekta. Zunanji polmer ovinka
na dovozni poti mora biti najmanj 10,5 m, najmanjša širina poti
v ovinku je odvisna od zunanjega polmera (glej tabelo
standarda) in se mora začeti že 11 m pred ovinkom. Vzdolžni
naklon dovoznih poti je lahko do 10%. Spremembe naklona je
potrebno izvesti s polmerom najmanj 15 m. Ureditev dovoznih
poti mora biti za osno obremenitev 100 kN (10 t). Dovozi so
lahko zaprti s stebrički, verigami, vrati ali kako drugače, le
da morajo biti ključavnice take, da se dajo odpreti s ključem
za hidrante ali da jih je mogoče brez težav hitro prerezati.
Z izgradnjo posameznih objektov je potrebno zagotoviti
dostop z intervencijskimi vozili vsaj z dveh strani objekta. V
primeru, da je dostopna pot samo z ene strani objekta, objekt
ne sme biti globlji od 20 do 25 m. Če je dostop z dveh strani,
globina objektov ne sme znašati preko 50 m.
6.1 Organizacijski ukrepi varstva pred požarom
Pozidava mora zagotavljati pogoje za varen umik ljudi in
premoženja, zadostne prometne in delovne površine za
intervencijska vozila ter zadostne vire za oskrbo z vodo za
gašenje. Zagotovljeni morajo biti potrebni odmiki med objekti
oziroma ustrezna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni
pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru. Za preprečevanje
nastanka požara je pomembno, da se odstranijo ali pa vsaj
zmanjšajo na najmanjšo možno mero vsi vzroki za požar in se
usposobi prebivalstvo ter zaposlene v poslovnih objektih za
preventivno delovanje pred požarom in varno evakuacijo iz
objekta:
– za posamezni objekt mora biti pripravljen požarni načrt in
usklajen z intervencijskimi enotami,
– za posamezni objekt mora biti zagotovljeno redno
vzdrževanje in kontrola požarnovarnostnih naprav in opreme,
– za posamezni objekt mora biti zagotovljena stalna kontrola
nad delovanjem, kot tudi vzdrževanje hidrantnega omrežja.
7. Načrt parcelacije
Na ureditvenem območju so predvidene naslednje gradbene
parcele naslednjih velikosti
+---------------------+--------------------+-------------------+
| OZNAKA PARCELE | OPIS | POVRŠINA m2 |
+---------------------+--------------------+-------------------+
| A |ŠOLSKA ULICA | 1938|
+---------------------+--------------------+-------------------+
| B |DOSTOP | 107|
+---------------------+--------------------+-------------------+
| C |OBSTOJEČI OBJ. | 672|
+---------------------+--------------------+-------------------+
| D |TRG. OBJEKT | 7542|
+---------------------+--------------------+-------------------+
| F |PEŠPOT | 679|
+---------------------+--------------------+-------------------+
| G |OBST. STAN. OBJ. | 1865|
+---------------------+--------------------+-------------------+
| H |OBST. VEČST. OBJ. | 1335|
+---------------------+--------------------+-------------------+
| I |OBJEKT PO1 | 3826|
+---------------------+--------------------+-------------------+
| J |OBJEKTI PO | 5376|
+---------------------+--------------------+-------------------+
| K |DOST. CESTA | 1882|
+---------------------+--------------------+-------------------+
+-----------+----------------------------------+---------------+
|list 2 |načrt ureditvenega območja z |merilo 1:1000 |
| |načrtom parcelacije | |
+-----------+----------------------------------+---------------+
8. Etapnost izvedbe
Z gradnjo na območju Kapucinsko predmestje I 1. faza se bo
pričelo po končani rekonstrukciji državne Kidričeve ceste in
ustrezni ureditvi križišč, preko katerih se območje OLN
navezuje na državno cesto. Trasa rekonstruirane Kidričeve ceste
je informativna, določeno je območje rekonstrukcije, ki mora
dopuščati možnost izgradnje krožišča na območju, kjer se
napajalna cesta priključuje na Kidričevo cesto. Dokončno
sprejeta trasa rekonstruirane Kidričeve ceste bo veljala tudi
na območju OLN Kapucinsko predmestje I, 1. faza. Kolikor se bo
gradnja objektov znotraj OLN pričela pred rekonstrukcijo
Kidričeve ceste, je potrebno pred pričetkom gradnje in uporabe
objektov ustrezno urediti križišča oziroma priključke na
državno Kidričevo cesto v skladu s predhodno pridobljenimi
pogoji in soglasjem DRSC k projektnim rešitvam.
Prva etapa izgradnje je izgradnja napajalne ceste do
trgovskega objekta in komunalne ter energetske infrastrukture
na območju, ki pomeni povezavo območja z omrežjem komunalne,
energetske in druge gospodarske infrastrukture.
Območja posameznih gradbenih parcel pomenijo območje
posamezne etape izgradnje, ki so med seboj neodvisne.
V primeru gradnje objekta PO1 nad koto venca 12,10 m nad
izhodiščno koto pritličja (353,70 m n.v.), oziroma gradnje etaž
nad P+2, je investitor oziroma lastnik tako pridobljenih
etažnih površin objekta PO1 dolžan za potrebe dejavnosti
dodatnih etaž zagotoviti potrebna dodatna parkirna mesta v
četrti etaži parkirne hiše ureditvene enote PO. V nasprotnem
primeru dejavnosti v tako pridobljenih etažnih površinah
objekta PO1 ni možna.
Območje gradbene parcele PO2,3,4,5, ki je pogojeno z
izgradnjo podzemne garaže, se zgradi v eni etapi.
Objekt PO1 se rekonstruira ali zgradi nadomestni objekt v
eni etapi, rekonstrukcija po delih ni dovoljena.
Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja
od idejnih zasnov poteka posamezne komunalne infrastrukture,
določenih s tem lokacijskim načrtom, če bodo pri nadaljnjem
podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše
iz tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, pri čemer pa se z
njimi ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Ta
odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in
morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta
odstopanja zadevajo.
Za finansiranje komunalnega opremljanja območja je obvezna
sklenitev urbanistične pogodbe med investitorji gradnje na
posameznih gradbenih parcelah in Občino Škofja Loka.
9. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju
veljavnosti OLN
Po prenehanju veljavnosti OLN ostajajo v veljavi določila
glede gradnje komunalne infrastrukture namenske rabe objektov,
razen stanovanjskih objektov in določila glede postavljanja
enostavnih objektov.
V veljavi ostajajo določila glede minimalnega števila
parkirnih mest in maksimalnih gabaritov objektov.
V veljavi ostanejo določila glede monitoringa oziroma
spremljanja kazalcev okolja.