Uradni list

Številka 2
Uradni list RS, št. 2/2008 z dne 8. 1. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 2/2008 z dne 8. 1. 2008

Kazalo

1. Zakon o ratifikaciji Konvencije o varovanju podvodne kulturne dediščine (MKVPKD), stran 1.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o ratifikaciji Konvencije o varovanju podvodne kulturne dediščine (MKVPKD)
Razglašam Zakon o ratifikaciji Konvencije o varovanju podvodne kulturne dediščine (MKVPKD), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 19. decembra 2007.
Št. 003-02-8/2007
Ljubljana, dne 27. decembra 2007
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O VAROVANJU PODVODNE KULTURNE DEDIŠČINE (MKVPKD)
1. člen
Ratificira se Konvencija o varovanju podvodne kulturne dediščine, sprejeta 2. novembra 2001 v Parizu.
2. člen
Konvencija se v izvirniku v angleškem jeziku in prevodu v slovenskem jeziku glasi(1):
C O N V E N T I O N
ON THE PROTECTION OF THE UNDERWATER CULTURAL HERITAGE
The General Conference of the United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization, meeting in Paris from 15 October to 3 November 2001, at its 31st session,
Acknowledging the importance of underwater cultural heritage as an integral part of the cultural heritage of humanity and a particularly important element in the history of peoples, nations, and their relations with each other concerning their common heritage,
Realizing the importance of protecting and preserving the underwater cultural heritage and that responsibility therefor rests with all States,
Noting growing public interest in and public appreciation of underwater cultural heritage,
Convinced of the importance of research, information and education to the protection and preservation of underwater cultural heritage,
Convinced of the public’s right to enjoy the educational and recreational benefits of responsible non-intrusive access to in situ underwater cultural heritage, and of the value of public education to contribute to awareness, appreciation and protection of that heritage,
Aware of the fact that underwater cultural heritage is threatened by unauthorized activities directed at it, and of the need for stronger measures to prevent such activities,
Conscious of the need to respond appropriately to the possible negative impact on underwater cultural heritage of legitimate activities that may incidentally affect it,
Deeply concerned by the increasing commercial exploitation of underwater cultural heritage, and in particular by certain activities aimed at the sale, acquisition or barter of underwater cultural heritage,
Aware of the availability of advanced technology that enhances discovery of and access to underwater cultural heritage,
Believing that cooperation among States, international organizations, scientific institutions, professional organizations, archaeologists, divers, other interested parties and the public at large is essential for the protection of underwater cultural heritage,
Considering that survey, excavation and protection of underwater cultural heritage necessitate the availability and application of special scientific methods and the use of suitable techniques and equipment as well as a high degree of professional specialization, all of which indicate a need for uniform governing criteria,
Realizing the need to codify and progressively develop rules relating to the protection and preservation of underwater cultural heritage in conformity with international law and practice, including the UNESCO Convention on the Means of Prohibiting and Preventing the Illicit Import, Export and Transfer of Ownership of Cultural Property of 14 November 1970, the UNESCO Convention for the Protection of the World Cultural and Natural Heritage of 16 November 1972 and the United Nations Convention on the Law of the Sea of 10 December 1982,
Committed to improving the effectiveness of measures at international, regional and national levels for the preservation in situ or, if necessary for scientific or protective purposes, the careful recovery of underwater cultural heritage,
Having decided at its twenty-ninth session that this question should be made the subject of an international convention,
Adopts this second day of November 2001 this Convention.
Article 1 – Definitions
For the purposes of this Convention:
1. (a) “Underwater cultural heritage” means all traces of human existence having a cultural, historical or archaeological character which have been partially or totally under water, periodically or continuously, for at least 100 years such as:
(i) sites, structures, buildings, artefacts and human remains, together with their archaeological and natural context;
(ii) vessels, aircraft, other vehicles or any part thereof, their cargo or other contents, together with their archaeological and natural context; and
(iii) objects of prehistoric character.
(b) Pipelines and cables placed on the seabed shall not be considered as underwater cultural heritage.
(c) Installations other than pipelines and cables, placed on the seabed and still in use, shall not be considered as underwater cultural heritage.
2. (a) “States Parties” means States which have consented to be bound by this Convention and for which this Convention is in force.
(b) This Convention applies mutatis mutandis to those territories referred to in Article 26, paragraph 2(b), which become Parties to this Convention in accordance with the conditions set out in that paragraph, and to that extent “States Parties” refers to those territories.
3. “UNESCO” means the United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization.
4. “Director-General” means the Director-General of UNESCO.
5. “Area” means the seabed and ocean floor and subsoil thereof, beyond the limits of national jurisdiction.
6. “Activities directed at underwater cultural heritage” means activities having underwater cultural heritage as their primary object and which may, directly or indirectly, physically disturb or otherwise damage underwater cultural heritage.
7. “Activities incidentally affecting underwater cultural heritage” means activities which, despite not having underwater cultural heritage as their primary object or one of their objects, may physically disturb or otherwise damage underwater cultural heritage.
8. “State vessels and aircraft” means warships, and other vessels or aircraft that were owned or operated by a State and used, at the time of sinking, only for government non-commercial purposes, that are identified as such and that meet the definition of underwater cultural heritage.
9. “Rules” means the Rules concerning activities directed at underwater cultural heritage, as referred to in Article 33 of this Convention.
Article 2 – Objectives and general principles
1. This Convention aims to ensure and strengthen the protection of underwater cultural heritage.
2. States Parties shall cooperate in the protection of underwater cultural heritage.
3. States Parties shall preserve underwater cultural heritage for the benefit of humanity in conformity with the provisions of this Convention.
4. States Parties shall, individually or jointly as appropriate, take all appropriate measures in conformity with this Convention and with international law that are necessary to protect underwater cultural heritage, using for this purpose the best practicable means at their disposal and in accordance with their capabilities.
5. The preservation in situ of underwater cultural heritage shall be considered as the first option before allowing or engaging in any activities directed at this heritage.
6. Recovered underwater cultural heritage shall be deposited, conserved and managed in a manner that ensures its long-term preservation.
7. Underwater cultural heritage shall not be commercially exploited.
8. Consistent with State practice and international law, including the United Nations Convention on the Law of the Sea, nothing in this Convention shall be interpreted as modifying the rules of international law and State practice pertaining to sovereign immunities, nor any State’s rights with respect to its State vessels and aircraft.
9. States Parties shall ensure that proper respect is given to all human remains located in maritime waters.
10. Responsible non-intrusive access to observe or document in situ underwater cultural heritage shall be encouraged to create public awareness, appreciation, and protection of the heritage except where such access is incompatible with its protection and management.
11. No act or activity undertaken on the basis of this Convention shall constitute grounds for claiming, contending or disputing any claim to national sovereignty or jurisdiction.
Article 3 – Relationship between this Convention and the United Nations Convention on the Law of the Sea
Nothing in this Convention shall prejudice the rights, jurisdiction and duties of States under international law, including the United Nations Convention on the Law of the Sea. This Convention shall be interpreted and applied in the context of and in a manner consistent with international law, including the United Nations Convention on the Law of the Sea.
Article 4 – Relationship to law of salvage and law of finds
Any activity relating to underwater cultural heritage to which this Convention applies shall not be subject to the law of salvage or law of finds, unless it:
(a) is authorized by the competent authorities, and
(b) is in full conformity with this Convention, and
(c) ensures that any recovery of the underwater cultural heritage achieves its maximum protection.
Article 5 – Activities incidentally affecting underwater cultural heritage
Each State Party shall use the best practicable means at its disposal to prevent or mitigate any adverse effects that might arise from activities under its jurisdiction incidentally affecting underwater cultural heritage.
Article 6 – Bilateral, regional or other multilateral agreements
1. States Parties are encouraged to enter into bilateral, regional or other multilateral agreements or develop existing agreements, for the preservation of underwater cultural heritage. All such agreements shall be in full conformity with the provisions of this Convention and shall not dilute its universal character. States may, in such agreements, adopt rules and regulations which would ensure better protection of underwater cultural heritage than those adopted in this Convention.
2. The Parties to such bilateral, regional or other multilateral agreements may invite States with a verifiable link, especially a cultural, historical or archaeological link, to the underwater cultural heritage concerned to join such agreements.
3. This Convention shall not alter the rights and obligations of States Parties regarding the protection of sunken vessels, arising from other bilateral, regional or other multilateral agreements concluded before its adoption, and, in particular, those that are in conformity with the purposes of this Convention.
Article 7 – Underwater cultural heritage in internal waters, archipelagic waters and territorial sea
1. States Parties, in the exercise of their sovereignty, have the exclusive right to regulate and authorize activities directed at underwater cultural heritage in their internal waters, archipelagic waters and territorial sea.
2. Without prejudice to other international agreements and rules of international law regarding the protection of underwater cultural heritage, States Parties shall require that the Rules be applied to activities directed at underwater cultural heritage in their internal waters, archipelagic waters and territorial sea.
3. Within their archipelagic waters and territorial sea, in the exercise of their sovereignty and in recognition of general practice among States, States Parties, with a view to cooperating on the best methods of protecting State vessels and aircraft, should inform the flag State Party to this Convention and, if applicable, other States with a verifiable link, especially a cultural, historical or archaeological link, with respect to the discovery of such identifiable State vessels and aircraft.
Article 8 – Underwater cultural heritage in the contiguous zone
Without prejudice to and in addition to Articles 9 and 10, and in accordance with Article 303, paragraph 2, of the United Nations Convention on the Law of the Sea, States Parties may regulate and authorize activities directed at underwater cultural heritage within their contiguous zone. In so doing, they shall require that the Rules be applied.
Article 9 – Reporting and notification in the exclusive economic zone and on the continental shelf
1. All States Parties have a responsibility to protect underwater cultural heritage in the exclusive economic zone and on the continental shelf in conformity with this Convention.
Accordingly:
(a) a State Party shall require that when its national, or a vessel flying its flag, discovers or intends to engage in activities directed at underwater cultural heritage located in its exclusive economic zone or on its continental shelf, the national or the master of the vessel shall report such discovery or activity to it;
(b) in the exclusive economic zone or on the continental shelf of another State Party:
(i) States Parties shall require the national or the master of the vessel to report such discovery or activity to them and to that other State Party;
(ii) alternatively, a State Party shall require the national or master of the vessel to report such discovery or activity to it and shall ensure the rapid and effective transmission of such reports to all other States Parties.
2. On depositing its instrument of ratification, acceptance, approval or accession, a State Party shall declare the manner in which reports will be transmitted under paragraph 1(b) of this Article.
3. A State Party shall notify the Director-General of discoveries or activities reported to it under paragraph 1 of this Article.
4. The Director-General shall promptly make available to all States Parties any information notified to him under paragraph 3 of this Article.
5. Any State Party may declare to the State Party in whose exclusive economic zone or on whose continental shelf the underwater cultural heritage is located its interest in being consulted on how to ensure the effective protection of that underwater cultural heritage. Such declaration shall be based on a verifiable link, especially a cultural, historical or archaeological link, to the underwater cultural heritage concerned.
Article 10 – Protection of underwater cultural heritage in the exclusive economic zone and on the continental shelf
1. No authorization shall be granted for an activity directed at underwater cultural heritage located in the exclusive economic zone or on the continental shelf except in conformity with the provisions of this Article.
2. A State Party in whose exclusive economic zone or on whose continental shelf underwater cultural heritage is located has the right to prohibit or authorize any activity directed at such heritage to prevent interference with its sovereign rights or jurisdiction as provided for by international law including the United Nations Convention on the Law of the Sea.
3. Where there is a discovery of underwater cultural heritage or it is intended that activity shall be directed at underwater cultural heritage in a State Party’s exclusive economic zone or on its continental shelf, that State Party shall:
(a) consult all other States Parties which have declared an interest under Article 9, paragraph 5, on how best to protect the underwater cultural heritage;
(b) coordinate such consultations as “Coordinating State”, unless it expressly declares that it does not wish to do so, in which case the States Parties which have declared an interest under Article 9, paragraph 5, shall appoint a Coordinating State.
4. Without prejudice to the duty of all States Parties to protect underwater cultural heritage by way of all practicable measures taken in accordance with international law to prevent immediate danger to the underwater cultural heritage, including looting, the Coordinating State may take all practicable measures, and/or issue any necessary authorizations in conformity with this Convention and, if necessary prior to consultations, to prevent any immediate danger to the underwater cultural heritage, whether arising from human activities or any other cause, including looting. In taking such measures assistance may be requested from other States Parties.
5. The Coordinating State:
(a) shall implement measures of protection which have been agreed by the consulting States, which include the Coordinating State, unless the consulting States, which include the Coordinating State, agree that another State Party shall implement those measures;
(b) shall issue all necessary authorizations for such agreed measures in conformity with the Rules, unless the consulting States, which include the Coordinating State, agree that another State Party shall issue those authorizations;
(c) may conduct any necessary preliminary research on the underwater cultural heritage and shall issue all necessary authorizations therefor, and shall promptly inform the Director-General of the results, who in turn will make such information promptly available to other States Parties.
6. In coordinating consultations, taking measures, conducting preliminary research and/or issuing authorizations pursuant to this Article, the Coordinating State shall act on behalf of the States Parties as a whole and not in its own interest. Any such action shall not in itself constitute a basis for the assertion of any preferential or jurisdictional rights not provided for in international law, including the United Nations Convention on the Law of the Sea.
7. Subject to the provisions of paragraphs 2 and 4 of this Article, no activity directed at State vessels and aircraft shall be conducted without the agreement of the flag State and the collaboration of the Coordinating State.
Article 11 – Reporting and notification in the Area
1. States Parties have a responsibility to protect underwater cultural heritage in the Area in conformity with this Convention and Article 149 of the United Nations Convention on the Law of the Sea. Accordingly when a national, or a vessel flying the flag of a State Party, discovers or intends to engage in activities directed at underwater cultural heritage located in the Area, that State Party shall require its national, or the master of the vessel, to report such discovery or activity to it.
2. States Parties shall notify the Director-General and the Secretary-General of the International Seabed Authority of such discoveries or activities reported to them.
3. The Director-General shall promptly make available to all States Parties any such information supplied by States Parties.
4. Any State Party may declare to the Director-General its interest in being consulted on how to ensure the effective protection of that underwater cultural heritage. Such declaration shall be based on a verifiable link to the underwater cultural heritage concerned, particular regard being paid to the preferential rights of States of cultural, historical or archaeological origin.
Article 12 – Protection of underwater cultural heritage in the Area
1. No authorization shall be granted for any activity directed at underwater cultural heritage located in the Area except in conformity with the provisions of this Article.
2. The Director-General shall invite all States Parties which have declared an interest under Article 11, paragraph 4, to consult on how best to protect the underwater cultural heritage, and to appoint a State Party to coordinate such consultations as the “Coordinating State”. The Director-General shall also invite the International Seabed Authority to participate in such consultations.
3. All States Parties may take all practicable measures in conformity with this Convention, if necessary prior to consultations, to prevent any immediate danger to the underwater cultural heritage, whether arising from human activity or any other cause including looting.
4. The Coordinating State shall:
(a) implement measures of protection which have been agreed by the consulting States, which include the Coordinating State, unless the consulting States, which include the Coordinating State, agree that another State Party shall implement those measures; and
(b) issue all necessary authorizations for such agreed measures, in conformity with this Convention, unless the consulting States, which include the Coordinating State, agree that another State Party shall issue those authorizations.
5. The Coordinating State may conduct any necessary preliminary research on the underwater cultural heritage and shall issue all necessary authorizations therefor, and shall promptly inform the Director-General of the results, who in turn shall make such information available to other States Parties.
6. In coordinating consultations, taking measures, conducting preliminary research, and/or issuing authorizations pursuant to this Article, the Coordinating State shall act for the benefit of humanity as a whole, on behalf of all States Parties. Particular regard shall be paid to the preferential rights of States of cultural, historical or archaeological origin in respect of the underwater cultural heritage concerned.
7. No State Party shall undertake or authorize activities directed at State vessels and aircraft in the Area without the consent of the flag State.
Article 13 – Sovereign immunity
Warships and other government ships or military aircraft with sovereign immunity, operated for non-commercial purposes, undertaking their normal mode of operations, and not engaged in activities directed at underwater cultural heritage, shall not be obliged to report discoveries of underwater cultural heritage under Articles 9, 10, 11 and 12 of this Convention. However States Parties shall ensure, by the adoption of appropriate measures not impairing the operations or operational capabilities of their warships or other government ships or military aircraft with sovereign immunity operated for non-commercial purposes, that they comply, as far as is reasonable and practicable, with Articles 9, 10, 11 and 12 of this Convention.
Article 14 – Control of entry into the territory, dealing and possession
States Parties shall take measures to prevent the entry into their territory, the dealing in, or the possession of, underwater cultural heritage illicitly exported and/or recovered, where recovery was contrary to this Convention.
Article 15 – Non-use of areas under the jurisdiction of States Parties
States Parties shall take measures to prohibit the use of their territory, including their maritime ports, as well as artificial islands, installations and structures under their exclusive jurisdiction or control, in support of any activity directed at underwater cultural heritage which is not in conformity with this Convention.
Article 16 – Measures relating to nationals and vessels
States Parties shall take all practicable measures to ensure that their nationals and vessels flying their flag do not engage in any activity directed at underwater cultural heritage in a manner not in conformity with this Convention.
Article 17 – Sanctions
1. Each State Party shall impose sanctions for violations of measures it has taken to implement this Convention.
2. Sanctions applicable in respect of violations shall be adequate in severity to be effective in securing compliance with this Convention and to discourage violations wherever they occur and shall deprive offenders of the benefit deriving from their illegal activities.
3. States Parties shall cooperate to ensure enforcement of sanctions imposed under this Article.
Article 18 – Seizure and disposition of underwater cultural heritage
1. Each State Party shall take measures providing for the seizure of underwater cultural heritage in its territory that has been recovered in a manner not in conformity with this Convention.
2. Each State Party shall record, protect and take all reasonable measures to stabilize underwater cultural heritage seized under this Convention.
3. Each State Party shall notify the Director-General and any other State with a verifiable link, especially a cultural, historical or archaeological link, to the underwater cultural heritage concerned of any seizure of underwater cultural heritage that it has made under this Convention.
4. A State Party which has seized underwater cultural heritage shall ensure that its disposition be for the public benefit, taking into account the need for conservation and research; the need for reassembly of a dispersed collection; the need for public access, exhibition and education; and the interests of any State with a verifiable link, especially a cultural, historical or archaeological link, in respect of the underwater cultural heritage concerned.
Article 19 – Cooperation and information-sharing
1. States Parties shall cooperate and assist each other in the protection and management of underwater cultural heritage under this Convention, including, where practicable, collaborating in the investigation, excavation, documentation, conservation, study and presentation of such heritage.
2. To the extent compatible with the purposes of this Convention, each State Party undertakes to share information with other States Parties concerning underwater cultural heritage, including discovery of heritage, location of heritage, heritage excavated or recovered contrary to this Convention or otherwise in violation of international law, pertinent scientific methodology and technology, and legal developments relating to such heritage.
3. Information shared between States Parties, or between UNESCO and States Parties, regarding the discovery or location of underwater cultural heritage shall, to the extent compatible with their national legislation, be kept confidential and reserved to competent authorities of States Parties as long as the disclosure of such information might endanger or otherwise put at risk the preservation of such underwater cultural heritage.
4. Each State Party shall take all practicable measures to disseminate information, including where feasible through appropriate international databases, about underwater cultural heritage excavated or recovered contrary to this Convention or otherwise in violation of international law.
Article 20 – Public awareness
Each State Party shall take all practicable measures to raise public awareness regarding the value and significance of underwater cultural heritage and the importance of protecting it under this Convention.
Article 21 – Training in underwater archaeology
States Parties shall cooperate in the provision of training in underwater archaeology, in techniques for the conservation of underwater cultural heritage and, on agreed terms, in the transfer of technology relating to underwater cultural heritage.
Article 22 – Competent authorities
1. In order to ensure the proper implementation of this Convention, States Parties shall establish competent authorities or reinforce the existing ones where appropriate, with the aim of providing for the establishment, maintenance and updating of an inventory of underwater cultural heritage, the effective protection, conservation, presentation and management of underwater cultural heritage, as well as research and education.
2. States Parties shall communicate to the Director-General the names and addresses of their competent authorities relating to underwater cultural heritage.
Article 23 – Meetings of States Parties
1. The Director-General shall convene a Meeting of States Parties within one year of the entry into force of this Convention and thereafter at least once every two years. At the request of a majority of States Parties, the Director-General shall convene an Extraordinary Meeting of States Parties.
2. The Meeting of States Parties shall decide on its functions and responsibilities.
3. The Meeting of States Parties shall adopt its own Rules of Procedure.
4. The Meeting of States Parties may establish a Scientific and Technical Advisory Body composed of experts nominated by the States Parties with due regard to the principle of equitable geographical distribution and the desirability of a gender balance.
5. The Scientific and Technical Advisory Body shall appropriately assist the Meeting of States Parties in questions of a scientific or technical nature regarding the implementation of the Rules.
Article 24 – Secretariat for this Convention
1. The Director-General shall be responsible for the functions of the Secretariat for this Convention.
2. The duties of the Secretariat shall include:
(a) organizing Meetings of States Parties as provided for in Article 23, paragraph 1; and
(b) assisting States Parties in implementing the decisions of the Meetings of States Parties.
Article 25 – Peaceful settlement of disputes
1. Any dispute between two or more States Parties concerning the interpretation or application of this Convention shall be subject to negotiations in good faith or other peaceful means of settlement of their own choice.
2. If those negotiations do not settle the dispute within a reasonable period of time, it may be submitted to UNESCO for mediation, by agreement between the States Parties concerned.
3. If mediation is not undertaken or if there is no settlement by mediation, the provisions relating to the settlement of disputes set out in Part XV of the United Nations Convention on the Law of the Sea apply mutatis mutandis to any dispute between States Parties to this Convention concerning the interpretation or application of this Convention, whether or not they are also Parties to the United Nations Convention on the Law of the Sea.
4. Any procedure chosen by a State Party to this Convention and to the United Nations Convention on the Law of the Sea pursuant to Article 287 of the latter shall apply to the settlement of disputes under this Article, unless that State Party, when ratifying, accepting, approving or acceding to this Convention, or at any time thereafter, chooses another procedure pursuant to Article 287 for the purpose of the settlement of disputes arising out of this Convention.
5. A State Party to this Convention which is not a Party to the United Nations Convention on the Law of the Sea, when ratifying, accepting, approving or acceding to this Convention or at any time thereafter shall be free to choose, by means of a written declaration, one or more of the means set out in Article 287, paragraph 1, of the United Nations Convention on the Law of the Sea for the purpose of settlement of disputes under this Article. Article 287 shall apply to such a declaration, as well as to any dispute to which such State is party, which is not covered by a declaration in force. For the purpose of conciliation and arbitration, in accordance with Annexes V and VII of the United Nations Convention on the Law of the Sea, such State shall be entitled to nominate conciliators and arbitrators to be included in the lists referred to in Annex V, Article 2, and Annex VII, Article 2, for the settlement of disputes arising out of this Convention.
Article 26 – Ratification, acceptance, approval or accession
1. This Convention shall be subject to ratification, acceptance or approval by Member States of UNESCO.
2. This Convention shall be subject to accession:
(a) by States that are not members of UNESCO but are members of the United Nations or of a specialized agency within the United Nations system or of the International Atomic Energy Agency, as well as by States Parties to the Statute of the International Court of Justice and any other State invited to accede to this Convention by the General Conference of UNESCO;
(b) by territories which enjoy full internal self-government, recognized as such by the United Nations, but have not attained full independence in accordance with General Assembly resolution 1514 (XV) and which have competence over the matters governed by this Convention, including the competence to enter into treaties in respect of those matters.
3. The instruments of ratification, acceptance, approval or accession shall be deposited with the Director-General.
Article 27 – Entry into force
This Convention shall enter into force three months after the date of the deposit of the twentieth instrument referred to in Article 26, but solely with respect to the twenty States or territories that have so deposited their instruments. It shall enter into force for each other State or territory three months after the date on which that State or territory has deposited its instrument.
Article 28 – Declaration as to inland waters
When ratifying, accepting, approving or acceding to this Convention or at any time thereafter, any State or territory may declare that the Rules shall apply to inland waters not of a maritime character.
Article 29 – Limitations to geographical scope
At the time of ratifying, accepting, approving or acceding to this Convention, a State or territory may make a declaration to the depositary that this Convention shall not be applicable to specific parts of its territory, internal waters, archipelagic waters or territorial sea, and shall identify therein the reasons for such declaration. Such State shall, to the extent practicable and as quickly as possible, promote conditions under which this Convention will apply to the areas specified in its declaration, and to that end shall also withdraw its declaration in whole or in part as soon as that has been achieved.
Article 30 – Reservations
With the exception of Article 29, no reservations may be made to this Convention.
Article 31 – Amendments
1. A State Party may, by written communication addressed to the Director-General, propose amendments to this Convention. The Director-General shall circulate such communication to all States Parties. If, within six months from the date of the circulation of the communication, not less than one half of the States Parties reply favourably to the request, the Director-General shall present such proposal to the next Meeting of States Parties for discussion and possible adoption.
2. Amendments shall be adopted by a two-thirds majority of States Parties present and voting.
3. Once adopted, amendments to this Convention shall be subject to ratification, acceptance, approval or accession by the States Parties.
4. Amendments shall enter into force, but solely with respect to the States Parties that have ratified, accepted, approved or acceded to them, three months after the deposit of the instruments referred to in paragraph 3 of this Article by two thirds of the States Parties. Thereafter, for each State or territory that ratifies, accepts, approves or accedes to it, the amendment shall enter into force three months after the date of deposit by that Party of its instrument of ratification, acceptance, approval or accession.
5. A State or territory which becomes a Party to this Convention after the entry into force of amendments in conformity with paragraph 4 of this Article shall, failing an expression of different intention by that State or territory, be considered:
(a) as a Party to this Convention as so amended; and
(b) as a Party to the unamended Convention in relation to any State Party not bound by the amendment.
Article 32 – Denunciation
1. A State Party may, by written notification addressed to the Director-General, denounce this Convention.
2. The denunciation shall take effect twelve months after the date of receipt of the notification, unless the notification specifies a later date.
3. The denunciation shall not in any way affect the duty of any State Party to fulfil any obligation embodied in this Convention to which it would be subject under international law independently of this Convention.
Article 33 – The Rules
The Rules annexed to this Convention form an integral part of it and, unless expressly provided otherwise, a reference to this Convention includes a reference to the Rules.
Article 34 – Registration with the United Nations
In conformity with Article 102 of the Charter of the United Nations, this Convention shall be registered with the Secretariat of the United Nations at the request of the Director-General.
Article 35 – Authoritative texts
This Convention has been drawn up in Arabic, Chinese, English, French, Russian and Spanish, the six texts being equally authoritative.
Annex
Rules concerning activities directed at underwater cultural heritage
I. General principles
Rule 1. The protection of underwater cultural heritage through in situ preservation shall be considered as the first option. Accordingly, activities directed at underwater cultural heritage shall be authorized in a manner consistent with the protection of that heritage, and subject to that requirement may be authorized for the purpose of making a significant contribution to protection or knowledge or enhancement of underwater cultural heritage.
Rule 2. The commercial exploitation of underwater cultural heritage for trade or speculation or its irretrievable dispersal is fundamentally incompatible with the protection and proper management of underwater cultural heritage. Underwater cultural heritage shall not be traded, sold, bought or bartered as commercial goods.
This Rule cannot be interpreted as preventing:
(a) the provision of professional archaeological services or necessary services incidental thereto whose nature and purpose are in full conformity with this Convention and are subject to the authorization of the competent authorities;
(b) the deposition of underwater cultural heritage, recovered in the course of a research project in conformity with this Convention, provided such deposition does not prejudice the scientific or cultural interest or integrity of the recovered material or result in its irretrievable dispersal; is in accordance with the provisions of Rules 33 and 34; and is subject to the authorization of the competent authorities.
Rule 3. Activities directed at underwater cultural heritage shall not adversely affect the underwater cultural heritage more than is necessary for the objectives of the project.
Rule 4. Activities directed at underwater cultural heritage must use non-destructive techniques and survey methods in preference to recovery of objects. If excavation or recovery is necessary for the purpose of scientific studies or for the ultimate protection of the underwater cultural heritage, the methods and techniques used must be as non-destructive as possible and contribute to the preservation of the remains.
Rule 5. Activities directed at underwater cultural heritage shall avoid the unnecessary disturbance of human remains or venerated sites.
Rule 6. Activities directed at underwater cultural heritage shall be strictly regulated to ensure proper recording of cultural, historical and archaeological information.
Rule 7. Public access to in situ underwater cultural heritage shall be promoted, except where such access is incompatible with protection and management.
Rule 8. International cooperation in the conduct of activities directed at underwater cultural heritage shall be encouraged in order to further the effective exchange or use of archaeologists and other relevant professionals.
II. Project design
Rule 9. Prior to any activity directed at underwater cultural heritage, a project design for the activity shall be developed and submitted to the competent authorities for authorization and appropriate peer review.
Rule 10. The project design shall include:
(a) an evaluation of previous or preliminary studies;
(b) the project statement and objectives;
(c) the methodology to be used and the techniques to be employed;
(d) the anticipated funding;
(e) an expected timetable for completion of the project;
(f) the composition of the team and the qualifications, responsibilities and experience of each team member;
(g) plans for post-fieldwork analysis and other activities;
(h) a conservation programme for artefacts and the site in close cooperation with the competent authorities;
(i) a site management and maintenance policy for the whole duration of the project;
(j) a documentation programme;
(k) a safety policy;
(l) an environmental policy;
(m) arrangements for collaboration with museums and other institutions, in particular scientific institutions;
(n) report preparation;
(o) deposition of archives, including underwater cultural heritage removed; and
(p) a programme for publication.
Rule 11. Activities directed at underwater cultural heritage shall be carried out in accordance with the project design approved by the competent authorities.
Rule 12. Where unexpected discoveries are made or circumstances change, the project design shall be reviewed and amended with the approval of the competent authorities.
Rule 13. In cases of urgency or chance discoveries, activities directed at the underwater cultural heritage, including conservation measures or activities for a period of short duration, in particular site stabilization, may be authorized in the absence of a project design in order to protect the underwater cultural heritage.
III. Preliminary work
Rule 14. The preliminary work referred to in Rule 10 (a) shall include an assessment that evaluates the significance and vulnerability of the underwater cultural heritage and the surrounding natural environment to damage by the proposed project, and the potential to obtain data that would meet the project objectives.
Rule 15. The assessment shall also include background studies of available historical and archaeological evidence, the archaeological and environmental characteristics of the site, and the consequences of any potential intrusion for the long-term stability of the underwater cultural heritage affected by the activities.
IV. Project objective, methodology and techniques
Rule 16. The methodology shall comply with the project objectives, and the techniques employed shall be as non-intrusive as possible.
V. Funding
Rule 17. Except in cases of emergency to protect underwater cultural heritage, an adequate funding base shall be assured in advance of any activity, sufficient to complete all stages of the project design, including conservation, documentation and curation of recovered artefacts, and report preparation and dissemination.
Rule 18. The project design shall demonstrate an ability, such as by securing a bond, to fund the project through to completion.
Rule 19. The project design shall include a contingency plan that will ensure conservation of underwater cultural heritage and supporting documentation in the event of any interruption of anticipated funding.
VI. Project duration – timetable
Rule 20. An adequate timetable shall be developed to assure in advance of any activity directed at underwater cultural heritage the completion of all stages of the project design, including conservation, documentation and curation of recovered underwater cultural heritage, as well as report preparation and dissemination.
Rule 21. The project design shall include a contingency plan that will ensure conservation of underwater cultural heritage and supporting documentation in the event of any interruption or termination of the project.
VII. Competence and qualifications
Rule 22. Activities directed at underwater cultural heritage shall only be undertaken under the direction and control of, and in the regular presence of, a qualified underwater archaeologist with scientific competence appropriate to the project.
Rule 23. All persons on the project team shall be qualified and have demonstrated competence appropriate to their roles in the project.
VIII. Conservation and site management
Rule 24. The conservation programme shall provide for the treatment of the archaeological remains during the activities directed at underwater cultural heritage, during transit and in the long term. Conservation shall be carried out in accordance with current professional standards.
Rule 25. The site management programme shall provide for the protection and management in situ of underwater cultural heritage, in the course of and upon termination of fieldwork. The programme shall include public information, reasonable provision for site stabilization, monitoring, and protection against interference.
IX. Documentation
Rule 26. The documentation programme shall set out thorough documentation including a progress report of activities directed at underwater cultural heritage, in accordance with current professional standards of archaeological documentation.
Rule 27. Documentation shall include, at a minimum, a comprehensive record of the site, including the provenance of underwater cultural heritage moved or removed in the course of the activities directed at underwater cultural heritage, field notes, plans, drawings, sections, and photographs or recording in other media.
X. Safety
Rule 28. A safety policy shall be prepared that is adequate to ensure the safety and health of the project team and third parties and that is in conformity with any applicable statutory and professional requirements.
XI. Environment
Rule 29. An environmental policy shall be prepared that is adequate to ensure that the seabed and marine life are not unduly disturbed.
XII. Reporting
Rule 30. Interim and final reports shall be made available according to the timetable set out in the project design, and deposited in relevant public records.
Rule 31. Reports shall include:
(a) an account of the objectives;
(b) an account of the methods and techniques employed;
(c) an account of the results achieved;
(d) basic graphic and photographic documentation on all phases of the activity;
(e) recommendations concerning conservation and curation of the site and of any underwater cultural heritage removed; and
(f) recommendations for future activities.
XIII. Curation of project archives
Rule 32. Arrangements for curation of the project archives shall be agreed to before any activity commences, and shall be set out in the project design.
Rule 33. The project archives, including any underwater cultural heritage removed and a copy of all supporting documentation shall, as far as possible, be kept together and intact as a collection in a manner that is available for professional and public access as well as for the curation of the archives. This should be done as rapidly as possible and in any case not later than ten years from the completion of the project, in so far as may be compatible with conservation of the underwater cultural heritage.
Rule 34. The project archives shall be managed according to international professional standards, and subject to the authorization of the competent authorities.
XIV. Dissemination
Rule 35. Projects shall provide for public education and popular presentation of the project results where appropriate.
Rule 36. A final synthesis of a project shall be:
(a) made public as soon as possible, having regard to the complexity of the project and the confidential or sensitive nature of the information; and
(b) deposited in relevant public records.
K O N V E N C I J A
O VAROVANJU PODVODNE KULTURNE DEDIŠČINE
Generalna konferenca Organizacije združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo na 31. zasedanju v Parizu od 15. oktobra do 3. novembra 2001
priznava pomen podvodne kulturne dediščine kot integralni del kulturne dediščine človeštva in kot posebno pomemben element v zgodovini ljudstev, narodov in njihovih medsebojnih odnosov v zvezi z njihovo skupno dediščino,
ugotavlja pomen varovanja in ohranjanja podvodne kulturne dediščine ter da so za to odgovorne vse države,
opaža vedno večji javni interes in javno vrednotenje podvodne kulturne dediščine,
je prepričana o pomembnosti raziskav, informacij in izobraževanja za varovanje in ohranjanje podvodne kulturne dediščine,
je prepričana o pravici javnosti do uživanja izobraževalnih in razvedrilnih koristi odgovornega, neškodljivega dostopa do podvodne kulturne dediščine in situ ter o pomembnosti izobraževanja javnosti, kar prispeva k ozaveščenosti, vrednotenju in varovanju te dediščine,
se zaveda dejstva, da podvodno kulturno dediščino ogrožajo nedovoljene dejavnosti, usmerjene nanjo, in potrebe po strožjih ukrepih za preprečitev takih dejavnosti,
se zaveda potrebe, da se primerno odzove na možen negativen vpliv legitimnih dejavnosti na podvodno kulturno dediščino, ki jo lahko slučajno prizadenejo,
je globoko zaskrbljena zaradi naraščajočega komercialnega izkoriščanja podvodne kulturne dediščine, posebno zaradi nekaterih dejavnosti, katerih namen je prodaja, pridobitev podvodne kulturne dediščine ali trgovanje z njo,
se zaveda razpoložljivosti napredne tehnologije, ki povečuje možnost odkrivanja in dostopanja do podvodne kulturne dediščine,
verjame, da je sodelovanje med državami, mednarodnimi organizacijami, znanstvenimi ustanovami, strokovnimi organizacijami, arheologi, potapljači, drugimi zainteresiranimi udeleženci in širšo javnostjo bistveno za varovanje podvodne kulturne dediščine,
meni, da pregledovanje, izkopavanje in varovanje podvodne kulturne dediščine zahtevajo dostopnost in uporabo posebnih znanstvenih metod in ustreznih tehnik ter opreme kakor tudi visoko stopnjo strokovne specializacije, kar kaže na potrebo po enotnih merilih za njihovo urejanje,
ugotavlja potrebo po kodificiranju in postopnem razvijanju pravil o varovanju in ohranjanju podvodne kulturne dediščine v skladu z mednarodnim pravom in prakso, tudi z Unescovo Konvencijo o ukrepih za prepoved in preprečevanje nedovoljenega uvoza in izvoza kulturnih dobrin ter prenosa lastninske pravice na njih s 14. novembra 1970, Unescovo Konvencijo o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine s 16. novembra 1972 in Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z 10. decembra 1982,
je zavezana k izboljšanju učinkovitosti ukrepov na mednarodni, regionalni in nacionalni ravni za ohranjanje in situ, ali, če je potrebno zaradi znanstvenih ali zaščitnih namenov, za skrben dvig podvodne kulturne dediščine,
je na svojem 29. zasedanju sklenila, da to vprašanje uredi z mednarodno konvencijo,
sprejema na današnji dan, 2. novembra 2001, to konvencijo.
1. člen – opredelitve
V tej konvenciji:
1. (a) »Podvodna kulturna dediščina« pomeni vse sledi človeškega obstoja, ki imajo kulturne, zgodovinske ali arheološke značilnosti in so bile občasno ali nepretrgoma delno ali v celoti pod vodo vsaj sto let, kot so:
(i) najdišča, strukture, stavbe, artefakti in človeški posmrtni ostanki, skupaj z njihovim arheološkim in naravnim kontekstom,
(ii) plovila, letala, druga vozila ali njihovi deli, njihov tovor ali druge vsebine, skupaj z njihovim arheološkim in naravnim kontekstom, ter
(iii) predmeti prazgodovinskega značaja;
(b) cevovodi in kabli, položeni na morsko dno, niso podvodna kulturna dediščina;
(c) naprave, ki niso cevovodi in kabli, položeni na morsko dno in še vedno v uporabi, niso podvodna kulturna dediščina.
2. (a) »Države pogodbenice« pomenijo države, ki so privolile, da jih ta konvencija zavezuje in za njih velja.
(b) Ta konvencija se smiselno uporablja za ozemlja, navedena v drugem odstavku 26. člena, ki postanejo pogodbenice te konvencije v skladu s pogoji, določenimi v navedenem odstavku, izraz »države pogodbenice« pa se v tem obsegu nanaša na ta ozemlja.
3. »Unesco« pomeni Organizacijo združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo.
4. »Generalni direktor« pomeni generalnega direktorja Unesca.
5. »Cona« pomeni morsko dno in dno oceana ter njuno podzemlje onstran meja državne jurisdikcije.
6. »Dejavnosti, usmerjene na podvodno kulturno dediščino« pomenijo dejavnosti, katerih glavni objekt je podvodna kulturna dediščina in ki lahko neposredno ali posredno fizično prizadenejo ali kako drugače poškodujejo podvodno kulturno dediščino.
7. »Dejavnosti, ki slučajno vplivajo na podvodno kulturno dediščino« pomenijo dejavnosti, ki lahko, kljub temu da njihov glavni objekt ali eden od objektov ni podvodna kulturna dediščina, fizično prizadenejo ali kako drugače poškodujejo podvodno kulturno dediščino.
8. »Državna plovila in letala« pomenijo vojne ladje in druga plovila ali letala, ki so bila v lasti države ali jih je upravljala država, in so se ob potopitvi uporabljala samo za vladne nekomercialne namene, ki so kot taka označena ter ustrezajo opredelitvi podvodne kulturne dediščine.
9. »Pravila« pomeni pravila v zvezi z dejavnostmi, usmerjenimi na podvodno kulturno dediščino, kakor so navedena v 33. členu te konvencije.
2. člen – cilji in splošna načela
1. Namen te konvencije je zagotoviti in okrepiti varovanje podvodne kulturne dediščine.
2. Države pogodbenice sodelujejo pri varovanju podvodne kulturne dediščine.
3. Države pogodbenice ohranjajo podvodno kulturno dediščino v korist človeštva v skladu z določili te konvencije.
4. Države pogodbenice sprejemajo posamično ali skupaj, kakor je primerno, vse ustrezne ukrepe v skladu s to konvencijo in mednarodnim pravom, ki so potrebni za varovanje podvodne kulturne dediščine in v ta namen v skladu s svojimi zmožnostmi uporabljajo najboljša sredstva, ki jih imajo na voljo.
5. Ohranitev podvodne kulturne dediščine in situ se obravnava kot prva možnost, še preden se dovolijo ali začnejo kakršne koli dejavnosti, usmerjene na to dediščino.
6. Dvignjena podvodna kulturna dediščina mora biti hranjena, konservirana in upravljana tako, da je dolgoročno zagotovljena njena ohranitev.
7. Podvodna kulturna dediščina se ne sme komercialno izkoriščati.
8. V skladu z državno prakso in mednarodnim pravom, tudi s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, se nič v tej konvenciji ne razlaga kot spreminjanje pravil mednarodnega prava in državne prakse v zvezi s suvereno imuniteto ali pravic katere koli države do njenih državnih plovil in letal.
9. Države pogodbenice zagotavljajo primerno spoštovanje človeških posmrtnih ostankov v morskih vodah.
10. Vzpodbuja se odgovorno in neškodljivo opazovanje ali dokumentiranje podvodne kulturne dediščine in situ, da se s tem ustvari javna zavest, vrednotenje in varovanje dediščine, razen kjer je to nezdružljivo z njenim varovanjem in upravljanjem.
11. Nobeno dejanje ali dejavnost po tej konvenciji ni podlaga za zahtevke, nasprotovanja ali spore glede nacionalne suverenosti ali jurisdikcije.
3. člen – razmerje med to konvencijo in Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu
Nič v tej konvenciji ne vpliva na pravice, jurisdikcijo in obveznosti držav v skladu z mednarodnim pravom, vključno s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu. Ta konvencija se razlaga in uporablja v sobesedilu in na način v skladu z mednarodnim pravom, vključno s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu.
4. člen – razmerje do zakonodaje o reševanju in zakonodaje o najdbah
Dejavnosti, usmerjene na podvodno kulturno dediščino, za katere se uporablja ta konvencija, ne spadajo pod zakonodajo o reševanju ali zakonodajo o najdbah, razen če:
(a) jih dovolijo pristojne oblasti,
(b) so popolnoma skladne s to konvencijo,
(c) zagotavljajo, da je kakršen koli dvig podvodne kulturne dediščine kar najbolj varovan.
5. člen – dejavnosti, ki slučajno prizadenejo podvodno kulturno dediščino
Vsaka država pogodbenica uporabi najboljša sredstva, ki jih ima na voljo, da bi preprečila ali ublažila neugodne učinke, ki bi lahko izvirali iz dejavnosti iz njene jurisdikcije in bi slučajno prizadeli podvodno kulturno dediščino.
6. člen – dvostranski, regionalni ali drugi večstranski sporazumi
1. Države pogodbenice se vzpodbujajo, da pristopijo k dvostranskim, regionalnim ali drugim večstranskim sporazumom ali dopolnijo veljavne sporazume za ohranjanje podvodne kulturne dediščine. Vsi taki sporazumi so skladni z določili te konvencije in ne zmanjšujejo njenega univerzalnega značaja. V takih sporazumih lahko države sprejmejo pravila in predpise, ki zagotavljajo boljše varovanje podvodne kulturne dediščine od tistih, sprejetih s to konvencijo.
2. Pogodbenice takih dvostranskih, regionalnih ali drugih večstranskih sporazumov lahko povabijo države s preverljivo povezanostjo, zlasti kulturno, zgodovinsko ali arheološko, z zadevno podvodno kulturno dediščino, da pristopijo k takim sporazumom.
3. Ta konvencija ne spremeni pravic in obveznosti držav pogodbenic glede varovanja potopljenih plovil, ki izhajajo iz drugih dvostranskih, regionalnih ali drugih večstranskih sporazumov, sklenjenih pred njenim sprejetjem, posebno tistih, ki so v skladu z nameni konvencije.
7. člen – podvodna kulturna dediščina v notranjih morskih vodah, arhipelaških vodah in teritorialnem morju
1. Države pogodbenice imajo pri izvajanju suverenosti izključno pravico do urejanja in odobritve dejavnosti, usmerjene na podvodno kulturno dediščino v njihovih notranjih morskih vodah, arhipelaških vodah in teritorialnem morju.
2. Brez vpliva na druge mednarodne sporazume in pravila mednarodnega prava, ki se tičejo varovanja podvodne kulturne dediščine, države pogodbenice zahtevajo, da pravila veljajo za dejavnosti, usmerjene na podvodno kulturno dediščino v njihovih notranjih morskih vodah, arhipelaških vodah in teritorialnem morju.
3. Znotraj njihovih arhipelaških voda in teritorialnega morja morajo države pogodbenice pri izvajanju svoje suverenosti in priznavanju splošne prakse med državami zaradi uporabe najboljših metod pri varovanju državnih plovil in letal obvestiti državo pogodbenico, pod zastavo katere je plulo plovilo, in če je primerno, tudi druge države s preverljivo povezanostjo, zlasti kulturno, zgodovinsko ali arheološko, o odkritju tako prepoznavnih državnih plovil in letal.
8. člen – podvodna kulturna dediščina v zunanjem morskem pasu
Ne glede na in poleg 9. in 10. člena ter v skladu z drugim odstavkom 303. člena Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu lahko države pogodbenice urejajo in dajejo dovoljenja za dejavnosti, usmerjene na podvodno kulturno dediščino znotraj njihovega zunanjega morskega pasu. Pri tem so dolžne spoštovati pravila.
9. člen – poročanje in obveščanje v izključni ekonomski coni in epikontinentalnem pasu
1. Vse države pogodbenice so po tej konvenciji odgovorne za varovanje podvodne kulturne dediščine v izključni ekonomski coni in epikontinentalnem pasu.
Skladno s tem:
(a) država pogodbenica takrat, kadar njen državljan ali plovilo, ki pluje pod njeno zastavo odkrije ali se namerava lotiti dejavnosti, usmerjene na podvodno kulturno dediščino v njeni izključni ekonomski coni ali epikontinentalnem pasu, zahteva, da ji državljan ali kapitan plovila poroča o takem odkritju ali dejavnosti;
(b) v izključni ekonomski coni ali epikontinentalnem pasu druge države pogodbenice:
(i) države pogodbenice zahtevajo, da njim ali drugi državi pogodbenici državljan ali kapitan ladje sporoči tako odkritje ali dejavnost v zvezi z njim;
(ii) druga možnost je, da država pogodbenica zahteva, da državljan ali kapitan ladje sporoči tako odkritje ali dejavnost v zvezi z njim in da zagotovi hiter in učinkovit prenos takih poročil vsem drugim državam pogodbenicam.
2. Pri deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu država pogodbenica sporoči način prenosa poročil iz točke (b) prejšnjega odstavka.
3. Država pogodbenica obvesti generalnega direktorja o odkritjih ali dejavnostih, ki so ji bile sporočene po prvem odstavku tega člena.
4. Generalni direktor takoj da vsem državam pogodbenicam na razpolago vsakršne informacije, o katerih je bil obveščen po prejšnjem odstavku.
5. Vsaka država pogodbenica lahko sporoči državi pogodbenici, v katere izključni ekonomski coni ali epikontinentalnem pasu je podvodna kulturna dediščina, svoj interes, da bi se z njo posvetovala o zagotovitvi učinkovitega varovanja podvodne kulturne dediščine. Tako sporočilo temelji na preverljivi povezanosti, zlasti kulturni, zgodovinski ali arheološki, s to podvodno kulturno dediščino.
10. člen – varovanje podvodne kulturne dediščine v izključni ekonomski coni in epikontinentalnem pasu
1. Nobeno dovoljenje ne sme biti dodeljeno dejavnosti, usmerjeni na podvodno kulturno dediščino v izključni ekonomski coni ali epikontinentalnem pasu, razen v skladu z določbami tega člena.
2. Država pogodbenica, v katere izključni ekonomski coni ali epikontinentalnem pasu je podvodna kulturna dediščina, ima pravico prepovedati ali dovoliti vsakršno dejavnost, usmerjeno na tako dediščino, da prepreči vmešavanje v svoje suverene pravice ali jurisdikcijo, kakor je zagotovljeno z mednarodnim pravom, tudi s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu.
3. Kjer se odkrije podvodna kulturna dediščina ali se načrtujejo dejavnosti, usmerjene na podvodno kulturno dediščino v izključni ekonomski coni ali na epikontinentalnem pasu države pogodbenice, ta država pogodbenica:
(a) opravi posvetovanje z vsemi drugimi državami pogodbenicam, ki so razglasile interes po petem odstavku 9. člena o tem, kako najbolje varovati podvodno kulturno dediščino;
(b) usklajuje take posvete kot »koordinacijska država«, razen če izrecno izjavi, da tega ne želi, v takem primeru pa države pogodbenice, ki so razglasile interes po petem odstavku 9. člena, določijo koordinacijsko državo.
4. Brez vpliva na dolžnosti vseh držav pogodbenic za varovanje podvodne kulturne dediščine z uporabo vseh možnih ukrepov, sprejetih v skladu z mednarodnim pravom za preprečitev neposredne nevarnosti za podvodno kulturno dediščino, tudi plenjenja, lahko koordinacijska država izvede vse potrebne ukrepe in/ali izda vsa potrebna dovoljenja v skladu s to konvencijo in, če je potrebno že pred posvetovanji, prepreči neposredno nevarnost za podvodno kulturno dediščino, ki izvira iz človeških dejavnosti ali katerega koli drugega vzroka, tudi plenjenja. Pri izvajanju takih ukrepov lahko zaprosi za pomoč druge države pogodbenice.
5. Koordinacijska država:
(a) uporabi varstvene ukrepe, o katerih so se dogovorile posvetujoče se države, tudi koordinacijska država, razen če se posvetujoče se države, tudi koordinacijska država, dogovorijo, da te ukrepe izvede druga država pogodbenica;
(b) izda vsa potrebna dovoljenja za te dogovorjene ukrepe v skladu s pravili, razen če se posvetujoče se države, vključno s koordinacijsko državo, dogovorijo, da ta dovoljenja izda druga država pogodbenica;
(c) lahko izvede kakršne koli potrebne predhodne raziskave o podvodni kulturni dediščini in zanje izda vsa potrebna dovoljenja ter o rezultatih takoj obvesti generalnega direktorja, ki take informacije takoj da na razpolago drugim državam pogodbenicam.
6. Pri usklajevanju posvetovanj, sprejemanju ukrepov, izvajanju predhodnih raziskav in/ali izdajanju dovoljenj po tem členu koordinacijska država ravna v imenu vseh držav pogodbenic in ne v svojem interesu. Nobeno tako dejanje samo po sebi ni podlaga za uveljavljanje kakršnih koli prednostnih ali jurisdikcijskih pravic, ki jih ne določa mednarodno pravo, tudi Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu.
7. Po določbah drugega in četrtega odstavka tega člena se nobena dejavnost, usmerjena na državna plovila in letala, ne sme izvajati brez soglasja države zastave in sodelovanja koordinacijske države.
11. člen – poročanje in obveščanje v coni
1. Države pogodbenice so odgovorne varovati podvodno kulturno dediščino v coni v skladu s to konvencijo in 149. členom Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu. Kadar državljan ali plovilo pod zastavo države pogodbenice odkrije ali se namerava lotiti dejavnosti, ki so usmerjene na podvodno kulturno dediščino v coni, ta država pogodbenica zahteva od svojega državljana ali kapitana plovila, da ji poroča o takem odkritju ali dejavnostih.
2. Države pogodbenice obvestijo generalnega direktorja in generalnega sekretarja Mednarodne oblasti za morsko dno o takšnih odkritjih ali dejavnostih, ki so jim bile sporočene.
3. Generalni direktor da vsem državam pogodbenicam takoj na razpolago vse informacije, ki so jih države pogodbenice priskrbele v zvezi s tem.
4. Vsaka država pogodbenica lahko sporoči generalnemu direktorju svoj interes, da se z njo posvetuje o zagotovitvi učinkovitega varovanja te podvodne kulturne dediščine. Tako sporočilo temelji na preverljivi povezanosti s to podvodno kulturno dediščino, zlasti glede na prednostne pravice držav, iz katerih ta dediščina kulturno, zgodovinsko ali arheološko izvira.
12. člen – varovanje podvodne kulturne dediščine v coni
1. Nobeno dovoljenje ne sme biti dodeljeno dejavnostim, usmerjenim na podvodno kulturno dediščino, ki je v coni, razen v skladu z določili tega člena.
2. Generalni direktor povabi vse države pogodbenice, ki so sporočile interes po četrtem odstavku 11. člena, da se posvetujejo o tem, kako najbolje varovati podvodno kulturno dediščino, in določijo državo pogodbenico, ki bo usklajevala posvetovanja kot »koordinacijska država«. Generalni direktor povabi tudi Mednarodno oblast za morsko dno, da se udeleži teh posvetovanj.
3. Vse države pogodbenice lahko uporabijo vse možne ukrepe v skladu s to konvencijo, če je potrebno že pred posvetovanji, da preprečijo kakršno koli neposredno nevarnost za podvodno kulturno dediščino, ki izvira iz človeških dejavnosti ali katerega koli drugega vzroka, tudi plenjenja.
4. Koordinacijska država:
(a) uporabi varstvene ukrepe, za katere so se dogovorile posvetujoče se države, vključno s koordinacijsko državo, razen če se posvetujoče se države, vključno s koordinacijsko državo, dogovorijo, da te ukrepe izvede druga država pogodbenica; in
(b) izda vsa potrebna dovoljenja za dogovorjene ukrepe v skladu s to konvencijo, razen če se posvetujoče se države, vključno s koordinacijsko državo, dogovorijo, da ta dovoljenja izda druga država pogodbenica.
5. Koordinacijska država lahko izvede vse potrebne predhodne raziskave podvodne kulturne dediščine in za to izda vsa potrebna dovoljenja ter takoj obvesti generalnega direktorja o rezultatih, ta pa jih da na razpolago drugim državam pogodbenicam.
6. Pri usklajevanju posvetovanj, izvajanju ukrepov, vodenju predhodnih raziskav in/ali izdajanju dovoljenj v skladu s tem členom koordinacijska država ravna v korist človeštva v imenu vseh držav pogodbenic. Posebna pozornost je posvečena prednostnim pravicam držav, iz katerih ta dediščina kulturno, zgodovinsko ali arheološko izvira.
7. Nobena država pogodbenica ne izvaja dejavnosti, ki so usmerjene na državna plovila in letala v coni ali daje dovoljenj zanje brez privolitve države zastave.
13. člen – suverena imuniteta
Vojne ladje in druge vladne ladje ali vojna letala s suvereno imuniteto, ki za nekomercialne namene delujejo na svoj običajni način in ne sodelujejo v dejavnostih, usmerjenih na podvodno kulturno dediščino, niso obvezane poročati o odkritjih podvodne kulturne dediščine po 9., 10., 11. in 12. členu te konvencije. Kljub temu države pogodbenice s sprejetjem primernih ukrepov, ki ne motijo delovanja ali operativnih zmožnosti njihovih vojnih ladij ali drugih vladnih ladij ali vojnih letal s suvereno imuniteto za nekomercialne namene, zagotovijo, da izpolnjujejo, kolikor je smiselno in izvedljivo, 9., 10, 11. in 12. člen te konvencije.
14. člen – nadzor vnosa na ozemlje, trgovanja in posedovanja
Države pogodbenice ukrepajo, da preprečijo vnos podvodne kulturne dediščine, ki je bila nezakonito izvožena in/ali dvignjena v nasprotju s to konvencijo, trgovanje z njo in njeno posedovanje.
15. člen – neuporaba območij pod jurisdikcijo držav pogodbenic
Države pogodbenice ukrepajo, da prepovejo uporabo svojega ozemlja, tudi pomorskih pristanišč, kakor tudi umetnih otokov, naprav in struktur pod svojo izključno jurisdikcijo oblastjo ali nadzorom, v podporo kakršni koli dejavnosti, v zvezi s podvodno kulturno dediščino, ki ni v skladu s to konvencijo.
16. člen – ukrepi, ki se nanašajo na državljane in plovila
Države pogodbenice sprejmejo vse možne ukrepe, da zagotovijo, da se njihovi državljani in plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo ne lotijo dejavnosti, usmerjenih na podvodno kulturno dediščino, na način, ki ni v skladu s to konvencijo.
17. člen – sankcije
1. Vsaka država pogodbenica naloži sankcije za kršitve ukrepov, ki jih je sprejela za izvajanje te konvencije.
2. Sankcije za kršitve, so primerno stroge, da učinkovito zagotavljajo skladnost s to konvencijo in da odvračajo od kršitev, kjer koli se zgodijo, in da krivci ostanejo brez koristi, ki izvirajo iz nezakonitih dejavnosti.
3. Države pogodbenice sodelujejo, da zagotovijo uveljavitev sankcij, naloženih po tem členu.
18. člen – zaseg in ravnanje s podvodno kulturno dediščino
1. Vsaka država pogodbenica izvaja ukrepe, predvidene za zaplembo podvodne kulturne dediščine na svojem ozemlju, ki je bila dvignjena na način, ki ni v skladu s to konvencijo.
2. Vsaka država pogodbenica dokumentira, varuje in izvede vse razumne ukrepe za ohranitev podvodne kulturne dediščine, zasežene po tej konvenciji.
3. Vsaka država pogodbenica obvesti generalnega direktorja in katero koli drugo državo s preverljivo povezanostjo, zlasti kulturno, zgodovinsko ali arheološko, z zadevno podvodno kulturno dediščino, o kakršnem koli zasegu podvodne kulturne dediščine, ki jo je izvedla po tej konvenciji.
4. Država pogodbenica, ki je zasegla podvodno kulturno dediščino, zagotovi, da se s podvodno kulturno dediščino ravna v javno korist ob upoštevanju potrebe po konservaciji in raziskavah, potrebe po združenju razpršenih zbirk, potrebe po dostopnosti za javnost, razstavljanju in izobraževanju ter ob upoštevanju interesa katere koli države s preverljivo povezanostjo, zlasti kulturno, zgodovinsko ali arheološko, z zadevno podvodno kulturno dediščino.
19. člen – sodelovanje in izmenjava informacij
1. Države pogodbenice sodelujejo in si pomagajo pri varovanju in upravljanju podvodne kulturne dediščine po tej konvenciji, tudi, kadar je mogoče, s sodelovanjem pri raziskavah, izkopavanjih, dokumentiranju, konservaciji, preučevanju in predstavitvi take dediščine.
2. Do obsega, združljivega z nameni te konvencije, se vsaka država pogodbenica obveže, da bo delila z drugimi državami pogodbenicami informacije v zvezi s podvodno kulturno dediščino, vključno z odkritjem dediščine, lego dediščine, dediščino, ki je bila izkopana ali dvignjena v nasprotju s to konvencijo ali je bilo v zvezi s tem kako drugače kršeno mednarodno pravo, obstoječa znanstvena metodologija in tehnologija, ter s spremembami zakonodaje, povezane s tako dediščino.
3. Informacije, ki si jih izmenjujejo države pogodbenice ali Unesco in države pogodbenice ter zadevajo odkritje ali lego podvodne kulturne dediščine, so do obsega, združljivega z njihovo nacionalno zakonodajo, zaupne in namenjene samo pristojnim organom držav pogodbenic, dokler lahko razkritje takih informacij ogrozi ali kako drugače predstavlja tveganje za ohranitev podvodne kulturne dediščine.
4. Vsaka država pogodbenica izvede vse možne ukrepe za razširjanje informacij tudi, kadar je izvedljivo, prek ustreznih mednarodnih zbirk podatkov o podvodni kulturni dediščini, ki je bila izkopana ali dvignjena v nasprotju s to konvencijo ali je bilo v zvezi s tem kako drugače kršeno mednarodno pravo.
20. člen – ozveščanje javnosti
Vsaka država pogodbenica izvede vse razpoložljive ukrepe za ozaveščanje javnosti v zvezi z vrednostjo in pomenom podvodne kulturne dediščine ter pomembnostjo njenega varovanja po tej konvenciji.
21. člen – usposabljanje za podvodno arheologijo
Države pogodbenice sodelujejo pri zagotavljanju usposabljanja za podvodno arheologijo, tehnikah konservacije podvodne kulturne dediščine in, pod dogovorjenimi pogoji, pri prenosu tehnologij v zvezi s podvodno kulturno dediščino.
22. člen – pristojni organi
1. Da države pogodbenice zagotovijo pravilno izvajanje te konvencije, ustanovijo pristojne organe ali okrepijo obstoječe, kadar je to primerno, za vzpostavitev, vzdrževanje in dopolnjevanje inventarja podvodne kulturne dediščine, učinkovito zaščito, konservacijo, predstavitev in upravljanje podvodne kulturne dediščine kakor tudi raziskovanje in izobraževanje.
2. Države pogodbenice sporočijo generalnemu direktorju imena in naslove pristojnih organov, povezanih s podvodno kulturno dediščino.
23. člen – sestanki držav pogodbenic
1. Generalni direktor skliče sestanek držav podpisnic v enem letu od začetka veljavnosti te konvencije, potem pa vsaj enkrat na dve leti. Generalni direktor skliče izredni sestanek držav pogodbenic na zahtevo večine držav pogodbenic.
2. Na sestanku države pogodbenice določijo svoje naloge in odgovornosti.
3. Države pogodbenice na sestanku sprejmejo svoj poslovnik.
4. Na sestanku lahko države pogodbenice ustanovijo znanstveno in tehnično svetovalno telo, sestavljeno iz strokovnjakov, ki jih predlagajo države pogodbenice ob upoštevanju načela enakopravne geografske zastopanosti in zaželene uravnotežene zastopanosti spolov.
5. Na sestanku držav pogodbenic znanstveno in tehnično svetovalno telo primerno pomaga pri znanstvenih in tehničnih vprašanjih v zvezi z izvajanjem pravil.
24. člen – sekretariat za to konvencijo
1. Generalni direktor je odgovoren za naloge sekretariata za to konvencijo.
2. Dolžnosti sekretariata so:
(a) organizacija sestankov držav pogodbenic, kot določa prvi odstavek 23. člena, in
(b) pomoč državam pogodbenicam pri izvajanju odločitev s sestankov držav pogodbenic.
25. člen – mirno reševanje sporov
1. Kakršni koli spori med dvema ali več državami pogodbenicami v zvezi z razlago ali uporabo te konvencije se rešujejo v dobri veri s pogajanji ali drugimi sredstvi mirnega reševanja sporov po njihovi izbiri.
2. Če se spor ne reši v razumnem času s pogajanji, se lahko s soglasjem udeleženih držav pogodbenic spor predloži Unescu v mediacijo.
3. Če se ne uporabi mediacija ali če se spor z mediacijo ne reši, se ukrepi za reševanje sporov, določeni v XV. delu Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, smiselno uporabljajo za kakršne koli spore med državami pogodbenicami te konvencije v zvezi z razlago ali uporabo te konvencije ne glede na to, ali so te države tudi pogodbenice Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu.
4. Kakršen koli postopek, ki ga izbere država pogodbenica te konvencije in Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu v skladu z njenim 287. členom, se bo nanašal na mirno reševanje sporov po tem členu, razen če država pogodbenica ob ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu k tej konvenciji ali kadar koli pozneje skladno z 287. členom izbere drug postopek reševanja sporov, ki izhajajo iz te konvencije.
5. Država pogodbenica te konvencije, ki ni pogodbenica Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, si ob ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu k tej konvenciji ali kadar koli pozneje s pisno izjavo prosto izbere enega ali več sredstev za reševanje sporov po prvem odstavku 287. člena Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu. 287. člen se uporablja za tako izjavo kakor tudi za kakršen koli spor, v katerem je udeležena taka država, ki ga ne pokriva veljavna izjava. Za namen sprave in arbitraže skladno s prilogama V in VII Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, ima taka država pravico imenovati spravne posredovalce in arbitre, ki bodo vključeni na seznama, navedena v 2. členu priloge V in 2. členu priloge VII, za reševanje sporov, ki izhajajo iz te konvencije.
26. člen – ratifikacija, sprejetje, odobritev ali pristop
1. To konvencijo morajo ratificirati, sprejeti ali odobriti države članice Unesca.
2. K tej konvenciji pristopijo:
(a) države, ki niso članice Unesca, a so članice Združenih narodov ali specializirane agencije znotraj sistema Organizacije združenih narodov ali Mednarodne agencije za atomsko energijo, kakor tudi države pogodbenice Statuta Meddržavnega sodišča in vse druge države, ki jih je k pristopu k tej konvenciji povabila Generalna konferenca Unesca;
(b) območje s popolno samoupravo, ki jih kot taka priznavajo Združeni narodi, vendar niso dosegla polne neodvisnosti v skladu z resolucijo Generalne skupščine 1514 (XV) in so pristojna za zadeve, ki jih ureja ta konvencija ter za sklepanje pogodb v zvezi s temi zadevami.
3. Listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu so deponirane pri generalnem direktorju.
27. člen – začetek veljavnosti
Ta konvencija začne veljati tri mesece po dnevu deponiranja dvajsete listine, navedene v 26. členu, toda samo za tistih dvajset držav ali ozemelj, ki so deponirala svoje listine. Za vsako drugo državo ali območje začne veljati tri mesece po dnevu, ko ta država ali območje deponira svojo listino.
28. člen – izjava glede notranjih voda
Ob ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu k tej konvenciji ali kadar koli po tem lahko katera koli država ali območje izjavi, da pravila veljajo za notranje vode, ki nimajo pomorskega značaja.
29. člen – geografske omejitve
Ob ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu k tej konvenciji lahko država ali območje da izjavo depozitarju, da se ta konvencija ne uporablja za določene dele njenega ozemlja, notranjih morskih voda, otoških voda ali teritorialnega morja in opredeli razloge za tako izjavo. Taka država bo v izvedljivem obsegu in čim hitreje ustvarila pogoje, pod katerimi se bo ta konvencija uporabljala za območja, določena v njeni izjavi, in bo umaknila svojo izjavo v celoti ali delno, čim bo to doseženo.
30. člen – pridržki
K tej konvenciji niso dovoljeni nobeni pridržki, razen 29. člena.
31. člen – spremembe
1. Država pogodbenica lahko s pisnim sporočilom, naslovljenim na generalnega direktorja, predlaga spremembe k tej konvenciji. Generalni direktor pošlje taka sporočila vsem državam pogodbenicam. Če v šestih mesecih od dneva pošiljanja vsaj polovica držav pogodbenic na zaprosilo odgovori pritrdilno, generalni direktor na naslednjem sestanku držav pogodbenic da ta predlog v razpravo in morebitno sprejetje.
2. Spremembe se sprejmejo z dvotretjinsko večino držav pogodbenic, ki so navzoče in glasujejo.
3. Sprejete spremembe k tej konvenciji države pogodbenice ratificirajo, sprejmejo, odobrijo ali k njim pristopijo.
4. Spremembe začnejo veljati tri mesece po tem, ko dve tretjini držav pogodbenic deponirata listine iz prejšnjega odstavka, veljajo pa samo za tiste države pogodbenice, ki so jih ratificirale, sprejele, odobrile ali pristopile k njim. Za vsako državo ali ozemlje, ki ratificira, sprejme, odobri ali pristopi k spremembi, sprememba začne veljati tri mesece po deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu države pogodbenice.
5. Za državo ali območje, ki postane pogodbenica te konvencije po začetku veljavnosti sprememb v skladu s prejšnjim odstavkom, velja, če niso izraženi drugačni nameni te države ali območja, da je:
(a) pogodbenica te konvencije, ki je bila kot taka spremenjena, in
(b) pogodbenica nespremenjene konvencije v razmerju do katere koli države, ki je sprememba ne zavezuje.
32. člen – odpoved
1. Država pogodbenica lahko s pisnim uradnim obvestilom, naslovljenim na generalnega direktorja, odpove to konvencijo.
2. Odpoved začne veljati 12 mesecev po dnevu prejema uradnega obvestila, razen če uradno obvestilo določa poznejši datum.
3. Odpoved nikakor ne vpliva na dolžnost katere koli države pogodbenice izpolnjevati vse obveznosti, zajete v tej konvenciji, ki jih mora izpolnjevati po mednarodnem pravu neodvisno od te konvencije.
33. člen – pravila
Pravila, dodana k tej konvenciji, so njen sestavni del in, razen če ni izrecno drugače določeno, sklicevanje na to konvencijo vključuje tudi sklicevanje na pravila.
34. člen – vpis v seznam pri Združenih narodih
Na zaprosilo generalnega direktorja se v skladu s 102. členom Ustanovne listine Organizacije združenih narodov ta konvencija vpiše v seznam pri Sekretariatu Združenih narodov.
35. člen – verodostojna besedila
Ta konvencija je napisana v angleškem, arabskem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem jeziku, pri čemer je vseh šest besedil enako verodostojnih.
Priloga
Pravila o dejavnostih, usmerjenih na podvodno kulturno dediščino
I. Splošna načela
1. pravilo Varovanje podvodne kulturne dediščine z ohranjanjem in situ mora biti upoštevano kot prva možnost. Glede na to so dejavnosti, usmerjene na podvodno kulturno dediščino, dovoljene le v okviru metod, ki so skladne z varovanjem te dediščine in so glede na ta pogoj lahko odobrene zaradi pomembnega prispevka k varovanju ali poznavanju ali povečanju pomena odkritij podvodne kulturne dediščine.
2. pravilo Komercialno izkoriščanje podvodne kulturne dediščine za trgovanje, špekuliranje ali njeno nepovratno razpršitev je v popolnem nasprotju z varovanjem in pravilnim upravljanjem podvodne kulturne dediščine. S podvodno kulturno dediščino se ne sme trgovati, je prodajati, kupovati ali zamenjevati kot komercialno blago.
Tega pravila ni mogoče razlagati kot prepoved:
(a) opravljanja strokovnih arheoloških del ali potrebnih interventnih del, katerih značaj in namen sta popolnoma skladna s to konvencijo in ki jih odobrijo pristojni organi;
(b) shranjevanja podvodne kulturne dediščine, dvignjene pri raziskovalnem projektu v skladu s to konvencijo, pod pogojem, da tako shranjevanje ne vpliva na znanstveni ali kulturni interes ali integriteto dvignjenega materiala ali se ne konča z njegovo nepovratno razpršitvijo, da je v skladu z določili 33. in 34. pravila, in da ga odobrijo pristojni organi.
3. pravilo Dejavnosti, usmerjene na podvodno kulturno dediščino, ne smejo prizadeti podvodne kulturne dediščine bolj, kakor je potrebno za cilje projekta.
4. pravilo Pri dejavnostih, usmerjenih na podvodno kulturno dediščino, morajo imeti nedestruktivne tehnike in metode pregledov prednost pred dvigom predmetov. Če je izkopavanje ali dvig nujen za znanstveno proučevanje ali za dokončno zaščito podvodne kulturne dediščine, morajo biti uporabljene metode in tehnike čim bolj nedestruktivne in morajo prispevati k ohranitvi ostalin.
5. pravilo Dejavnosti, usmerjene na podvodno kulturno dediščino, se morajo izogibati nepotrebnih posegov v človeške posmrtne ostanke ali v prostore čaščenja.
6. pravilo Dejavnosti, usmerjene na podvodno kulturno dediščino, morajo biti natančno urejene, da se zagotovi pravilno dokumentiranje kulturnih, zgodovinskih in arheoloških informacij.
7. pravilo Vzpodbuja se javni dostop do podvodne kulturne dediščine in situ, razen kjer je tak dostop nezdružljiv z varovanjem in upravljanjem.
8. pravilo Pri izvajanju dejavnosti, usmerjenih na podvodno kulturno dediščino, se za pospeševanje učinkovite izmenjave ali dela arheologov in drugih ustreznih strokovnjakov vzpodbuja mednarodno sodelovanje.
II. Projektni načrt
9. pravilo Pred katero koli dejavnostjo, usmerjeno na podvodno kulturno dediščino, se izdela projektni načrt dejavnosti in predloži v odobritev in temeljito presojo pristojnim organom.
10. pravilo Projektni načrt vsebuje:
(a) ovrednotenje prejšnjih ali pripravljalnih študij,
(b) obrazložitev in cilje projekta,
(c) metodologijo in tehnike, ki se bodo uporabljale,
(d) predvideno financiranje,
(e) pričakovan časovni razpored za dokončanje projekta,
(f) sestavo skupine in usposobljenost, odgovornosti in izkušnje posameznih članov skupine,
(g) načrte za analize in druge dejavnosti po delu na terenu,
(h) program za obdelavo arheoloških najdb in najdišč v tesnem sodelovanju s pristojnimi organi,
(i) politiko upravljanja in vzdrževanja najdišča za celotno trajanje projekta,
(j) program dokumentiranja,
(k) politiko varstva pri delu,
(l) okoljevarstveno politiko,
(m) dogovore o sodelovanju z muzeji in drugimi institucijami, posebno znanstvenimi,
(n) pripravo poročila,
(o) mesto hrambe arhivov, vključno s odneseno podvodno kulturno dediščino, in
(p) program objav.
11. pravilo Dejavnosti, usmerjene na podvodno kulturno dediščino, se izvajajo v skladu s projektnim načrtom, ki so ga odobrili pristojni organi.
12. pravilo Kjer pride do nepričakovanih odkritij ali se spremenijo okoliščine, se projektni načrt ponovno pregleda in spremeni z odobritvijo pristojnih organov.
13. pravilo V nujnih primerih ali pri naključnih odkritjih so lahko zaradi varovanja podvodne kulturne dediščine dejavnosti, usmerjene na podvodno kulturno dediščino, tudi konservatorski ukrepi ali kratkotrajne dejavnosti, zlasti ureditev najdišča, odobrene brez projektnega načrta.
III. Predhodna dela
14. pravilo Predhodna dela, navedena v 10.(a) pravilu, vsebujejo oceno, ki ovrednoti pomen in ogroženost podvodne kulturne dediščine ter okoliškega naravnega okolja s strani predlaganega projekta in potencial za pridobitev podatkov, ki ustrezajo ciljem projekta.
15. pravilo Ocena vsebuje tudi predhodne študije dostopnih zgodovinskih in arheoloških virov, arheološke in okoljske značilnosti najdišča ter posledice kakršnih koli morebitnih posegov za dolgoročno obstojnost podvodne kulturne dediščine.
IV. Cilj projekta, metodologija in tehnike
16. pravilo Metodologija ustreza ciljem projekta, uporabljene tehnike pa so čim bolj nedestruktivne.
V. Financiranje
17. pravilo Razen v nujnih primerih varovanja podvodne kulturne dediščine se še pred kakršno koli dejavnostjo zagotovi ustrezna in zadostna finančna podlaga za dokončanje vseh faz projektnega načrta, tudi konservacije, dokumentiranja in hrambe dvignjenih arheoloških najdb ter pripravo in objavo poročila.
18. pravilo Projektni načrt mora izkazati zmožnost, na primer z jamstvom, financiranja projekta vse do njegovega dokončanja.
19. pravilo Projektni načrt vsebuje načrt ukrepov ob nepredvidenih dogodkih, ki zagotavlja konservacijo podvodne kulturne dediščine in spremno dokumentacijo za primer kakršne koli prekinitve predvidenega financiranja.
VI. Trajanje projekta – časovni razpored
20. pravilo Še pred kakršno koli dejavnostjo, usmerjeno na podvodno kulturno dediščino, se izdela ustrezen časovni razpored za zagotovitev končanja vseh faz projekta, vključno s konservacijo, dokumentiranja in hrambe dvignjene podvodne kulturne dediščine ter pripravo in objavo poročila.
21. pravilo Projektni načrt vsebuje načrt ukrepov ob nepredvidenih dogodkih, ki zagotavlja konservacijo podvodne kulturne dediščine in spremno dokumentacijo za primer kakršne koli prekinitve ali končanja projekta.
VII. Strokovno znanje in usposobljenost
22. pravilo Dejavnosti, usmerjene na podvodno kulturno dediščino, se izvajajo le pod vodstvom in nadzorom ter ob stalni navzočnosti usposobljenega podvodnega arheologa, ki ima ustrezno strokovno znanje za projekt.
23. pravilo Vsi člani projektne skupine so usposobljeni in imajo za svojo vlogo pri projektu ustrezno strokovno znanje.
VIII. Konservacija in upravljanje najdišča
24. pravilo Konservatorski program zagotavlja obravnavo arheoloških ostalin med dejavnostmi, usmerjenimi na podvodno kulturno dediščino, med prevozom in dolgoročno. Konservacija se opravi v skladu z veljavnimi strokovnimi standardi.
25. pravilo Program upravljanja najdišča zagotavlja varovanje in upravljanje podvodne kulturne dediščine in situ med trajanjem in po koncu terenskega dela. Program vključuje obveščanje javnosti, primerne ukrepe za ureditev ter spremljanje in varovanje najdišča pred nedovoljenimi posegi.
IX. Dokumentiranje
26. pravilo Program dokumentiranja predpisuje natančno dokumentacijo, vključno s faznim poročilom o dejavnostih, usmerjenih na podvodno kulturno dediščino, v skladu z veljavnimi strokovnimi standardi za arheološko dokumentiranje.
27. pravilo Dokumentacija mora vsebovati vsaj izčrpen zapisnik o najdišču, vključno z izvorom podvodne kulturne dediščine, ki je bila premaknjena ali odnesena med dejavnostmi, usmerjenimi na podvodno kulturno dediščino, terenske zapiske, načrte, risbe, profile in fotografije ali posnetke na drugih nosilcih podatkov.
X. Varnost pri delu
28. pravilo Pripravijo se varnostna pravila, ki ustrezajo zagotovitvi varnosti in zdravja projektne skupine ter drugih udeležencev, in so v skladu z vsemi zakonskimi in strokovnimi zahtevami.
XI. Okolje
29. pravilo Pripravijo se ustrezna pravila za varstvo okolja, ki zagotovijo, da morsko dno in življenje nista po nepotrebnem motena.
XII. Poročanje
30. pravilo Vmesna in končna poročila so na razpolago v skladu s časovnim razporedom, določenim v projektnem načrtu, in shranjena v ustreznih javnih arhivih.
31. pravilo Poročila vsebujejo:
(a) poročilo o ciljih,
(b) poročilo o uporabljenih metodah in tehnikah,
(c) poročilo o doseženih rezultatih,
(d) osnovno grafično in fotografsko dokumentacijo vseh faz dejavnosti,
(e) priporočila glede konservacije in skrbi za najdišče in kakršno koli dvignjeno podvodno kulturno dediščino, ter
(f) priporočila za prihodnje dejavnosti.
XIII. Hramba projektnih arhivov
32. pravilo Ureditev hrambe projektnih arhivov je dogovorjena pred začetkom kakršne koli dejavnost in določena v projektnem načrtu.
33. pravilo Projektni arhivi, skupaj s kakršno koli dvignjeno podvodno kulturno dediščino in kopijo celotne spremne dokumentacije, morajo biti čim dlje hranjeni skupaj in nedotaknjeni kot zbirka na način, ki omogoča dostop strokovni in širši javnosti kakor tudi za hrambo arhivov. To naj se naredi čim prej in v nobenem primeru ne pozneje kot v desetih letih po dokončanju projekta, če je to združljivo s konservacijo podvodne kulturne dediščine.
34. pravilo Projektni arhivi se vodijo v skladu z mednarodnimi s strokovnimi standardi, odobrijo pa jih pristojni organi.
XIV. Objava
35. pravilo Projekti zagotavljajo izobraževanje javnosti in javno predstavitev rezultatov projekta, kadar je to primerno.
36. pravilo Končna sinteza projekta je:
(a) objavljena takoj, ko je to mogoče glede na kompleksnost projekta in zaupno ali občutljivo naravo informacije, ter
(b) shranjena v ustreznih javnih arhivih.
3. člen
Za izvajanje konvencije je pristojno Ministrstvo za kulturo.
4. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.
Št. 801-07/07-11/1
Ljubljana, dne 19. decembra 2007
EPA 1770-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.
(1) Besedilo konvencije v arabskem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem jeziku je na vpogled v Sektorju za mednarodno pravo Ministrstva za zunanje zadeve.

AAA Zlata odličnost