Na podlagi 19. člena Statuta Občine Šentrupert (Uradni list RS, št. 12/07) ter 96. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Šentrupert (Uradni list RS, št. 23/07) je Občinski svet Občine Šentrupert na 16. redni seji dne 6. 11. 2008 sprejel

Obvezna razlaga se podaja k 13., 28., 29., 38.a in 39. členu Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Trebnje – planske celote 1,3,4,5 /v nadaljevanju; Odlok/ (Skupščinski Dolenjski list, št. 4/91, Uradni list RS, št. 15/99, 24/00, 7/02, 91/02, 59/04, 21/05, 113/07 – obvezna razlaga).

Določba prvega odstavka 13. člena Odloka, ki se nanašajo na posege v območju kmetijskih zemljišč (1 in 2 območja) in se tičejo gradnje gospodarskih in pomožnih objektov se razlagajo sledeče:
(1) Med gospodarske in pomožne objekte spadajo tudi montažni, enostavni objekti (šotori) stalnega značaja, ki se uporabljajo za potrebe kmetijstva ali izvajanja kmetijske dejavnosti, če na grajenem območju kmetije kot tudi območju razpršene gradnje zaradi premajhne razpoložljive površine takšnega objekta ni mogoče postaviti, ob pogoju, da se predhodno pridobi mnenje kmetijske svetovalne službe, iz katere izhaja, da je takšen objekt nujno potreben za obratovanje kmetije ali izvajanju kmetijske dejavnosti.
Določba tretjega odstavka 13. člena Odloka, ki se nanaša na vrsto dopustnih gradenj in vrsto dopustnih objektov na območju razpršene gradnje se razlaga sledeče:
(2) Poleg dopustne gradnje stanovanjskih stavb in stavb za oskrbne in storitvene dejavnosti je v okviru opredeljenih stavbnih zemljišč dopustna tudi gradnja novih nestanovanjskih kmetijskih in garažnih stavb.

Določba tretjega odstavka 28. člena Odloka, ki opredeljuje vrsto stavb pri katerih je naklon strešin lahko manjši od predpisanega se razlaga, da to velja za vse nestanovanjske stavbe.
Določba četrtega odstavka 28. člena Odloka, ki se nanaša na dograjevanje kompleksov z izrazitimi strešnimi volumni se razlaga sledeče:
(1) Komplekse z izrazitimi strešnimi volumni se smatra tudi stavbne gruče posameznih domačij, kjer določene stavbe s svojimi strešnimi volumni izstopajo iz okolice in pri dograjevanju zahtevajo nevpadljive rešitve brez bistvenega dodatnega povečevanja strešnih volumnov.
(2) Pri dograjevanju takšnih stavb mora biti v načrtu arhitekture podana analiza neposrednih okoliških strešnih volumnov in utemeljitev oblikovalske rešitve (streha z minimalnim naklonom).

Določba prvega odstavka 29. člena Odloka, ki se nanaša na dopustni višinski gabarit stanovanjskih objektov (K+P+1+M) se smiselno uporablja tudi za stavbe, pri katerih je poleg stanovanj, po CC-SI strukturi, prevladajoči namen storitvena dejavnost.
Določba drugega odstavka 29. člena Odloka, ki se nanaša oblikovanje strehe gospodarskih poslopij se razlaga sledeče:
(1) Na vseh nestanovanjskih kmetijskih stavbah, kolikor pri določenih stavbah s tem Odlokom ni določeno drugače, se strehe oblikujejo kot dvokapnice, kjer je dopustna izvedba enostranskega ali obojestranskega napušča ali nadstreška. Enotnost naklona pri izvedbi nadstreška ni pogojena v kolikor zahtevana višina tega ne dopušča.

Določba druge alineje 38.a člena Odloka, ki opredeljuje odmike se razlaga sledeče:
(1) Odmik od parcelne meje, ki je določen š širino funkcionalnega pasu in opredeljen v določbah 38. člena Odloka pomeni, da širina tega pasu predstavlja razdalja od posestne meje do posamezne stranice zaključenega poligona, ki po standardu SIST ISO 9836 določa zazidano površino stavbe.
(2) Določen odmik od posestne meje se nanaša zgolj na stavbe in ne na gradbeno inženirske objekte (CC-SI – Struktura, objekti 21 in 22).

Določbe 39. člena Odloka, ki opredeljujejo dostope do objektov se razlaga sledeče:
(1) Vsaka stavba mora imeti zagotovljen dostop neposredno iz javne ceste do osrednje interne prometno manipulativne površine, katera funkcionalno pripada stavbi in je z njo komunikacijsko povezana preko peš površin. Direkten dovoz neposredno do stavbe ni obvezen.

Obvezna razlaga se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.