Na podlagi četrtega odstavka 40. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo in 70/08), Energetika Celje javno podjetje, d.o.o. kot izvajalec gospodarske javne službe dejavnosti distribucije toplote na geografskem območju Mestne občine Celje, po pridobitvi soglasja sveta Javne agencije Republike Slovenije za energijo št. 33-22/2007/DT-36 z dne 19. 6. 2008 izdaja

(1) Ta akt ureja obratovanje in način vodenja distribucijskega omrežja za oskrbo s toploto (v nadaljnjem besedilu: distribucijsko omrežje), ki je v upravljanju Energetike Celje javno podjetje, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: distributer toplote) za geografsko območje Mestne občine Celje.
(2) Ta akt se uporablja za distributerja toplote, odjemalce toplote in uporabnike, ki se oskrbujejo s toploto preko distribucijskega omrežja.
(3) Ta akt se uporablja tudi za tiste pravne in fizične osebe, ki se želijo na distribucijsko omrežje priključiti, ki načrtujejo, projektirajo, gradijo in izvajajo vzdrževalna dela na distribucijskem omrežju ali drugih soodvisnih objektih.
(4) Ta akt določa predvsem:
– tehnične in druge pogoje za varno obratovanje distribucijskega omrežja z namenom zanesljive in kvalitetne oskrbe s toploto;
– način zagotavljanja sistemskih storitev;
– postopke za obratovanje distribucijskega omrežja v kriznih stanjih;
– tehnične in druge pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje.
(5) Ta akt se uporablja za distribucijsko omrežje za geografsko območje navedeno v prvem odstavku, za katero je bilo ustanovljeno javno podjetje.

Distributer toplote je odgovoren za:
– distribucijo toplotne energije;
– obratovanje, vzdrževanje in razvoj distribucijskega omrežja;
– zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti distribucijskega omrežja, da omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop do omrežja;
– zanesljivost oskrbe s toploto s tem, da zagotavlja ustrezno zmogljivost in zanesljivost obratovanja distribucijskega omrežja;
– nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov in odjemalcev toplote distribucijskega omrežja;
– zagotavljanje potrebnih podatkov uporabnikom in odjemalcem toplote, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do distribucijskega omrežja;
– napoved porabe toplote z uporabo metode celovitega načrtovanja, z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih.

(1) Distributer toplote mora varovati zaupnost podatkov in informacij, ki jih pridobi od uporabnikov in odjemalcev toplote, razen če predpisi zahtevajo, da se taki podatki objavijo ali posredujejo državnim ali drugim organom.
(2) Distributer toplote ne sme zlorabiti podatkov in informacij o tretjih osebah pri zagotavljanju dostopa do distribucijskega omrežja.
(3) Pridobljene osebne podatke uporabnikov in odjemalcev toplote mora distributer toplote skladno s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov uporabljati zakonito in pošteno. Zaradi varstva osebnih podatkov mora distributer toplote organizirati organizacijske, tehnične in logistično-tehnične postopke in ukrepe, s katerimi se varujejo osebni podatki, preprečuje naključno ali namerno nepooblaščeno uničevanje podatkov, njihova sprememba ali izguba ter nepooblaščena obdelava teh podatkov.
(4) Osebne podatke distributer toplote shranjuje le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali. Arhivsko gradivo distributer toplote hrani v ustreznih prostorih in opremi.

V tem aktu so uporabljeni pojmi, kot so določeni v Energetskem zakonu in podzakonskih predpisih, poleg njih pa imajo uporabljeni pojmi naslednji pomen:
– distribucija toplote je izbirna lokalna gospodarska javna služba, ki obsega tako dejavnosti dobave toplote ali hladu iz omrežij za distribucijo, kot tudi dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja;
– distribucija toplotne energije je prenos tople vode, vroče vode ali pare po distribucijskem omrežju;
– distribucijsko omrežje je omrežje za prenos tople vode, vroče vode ali pare, katerega predstavlja sistem povezanih naprav, ki so namenjene distribuciji toplote do priključnega voda oziroma odjemnega mesta;
– distributer toplote je izvajalec dejavnosti distribucije toplote, kar pomeni tako izvajalec dejavnosti dobave toplote, kot tudi izvajalec dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja;
– glavni vod je vod, ki s toploto oskrbuje več kot eno stavbo;
– merilna naprava je
– merilnik toplotne energije na odjemnem mestu, ki meri dobavljeno toploto neposredno in na katerem se odčita količina, ki je osnova za obračunavanje dobavljene toplote odjemalcem toplote,
– vodomer na merilnem mestu, ki meri toploto posredno z merjenjem porabe količine vode za sanitarno toplo vodo in na katerem se odčita količina, ki je osnova za obračunavanje dobavljene toplote za ogrevanje sanitarne tople vode;
– odjemalec toplote je vsaka fizična ali pravna oseba, kateri distributer toplote na podlagi pisne pogodbe dobavlja toplo vodo, vročo vodo ali paro po distribucijskem omrežju. Odjemalec toplote je lahko tudi skupina fizičnih ali pravnih oseb, ki so priključene na skupno odjemno mesto;
– odjemno mesto je točka v toplotni postaji, kjer distributer toplote pod pogoji za dobavo in odjem toplote omogoča priključitev na distribucijsko omrežje in kjer odjemalec toplote odjema dobavljeno energijo;
– prevzemno mesto je točka na distribucijskem omrežju, v kateri distributer toplote na podlagi pogodbe z uporabnikom prevzame v distribucijo dogovorjene količine toplotne energije;
– priključitev je izvedba fizične povezave priključnega voda distribucijskega omrežja na distribucijsko omrežje;
– priključni vod je vod, ki s toploto oskrbuje posamezno stavbo in poteka od priključnega odcepa na glavnem vodu do toplotne postaje;
– toplotna postaja je vezni člen med distribucijskim omrežjem (vključno s priključnim vodom) in internimi toplotnimi napravami odjemalca toplote. Sestavljena je iz priključne in hišne postaje in s svojim delovanjem uravnava dobavo toplote v interne toplotne naprave;
– toplovodno omrežje je omrežje z nazivno temperaturo 90/70 °C;
– uporabnik je pravna ali fizična oseba, ki iz distribucijskega omrežja odjema ali oddaja toploto v distribucijsko omrežje;
– vročevodno omrežje je omrežje z nazivno temperaturo 130/70 °C.

(1) Distribucijsko omrežje predstavlja sistem povezanih naprav, ki so namenjene distribuciji toplotne energije od prevzemnega mesta do priključnega voda oziroma do odjemnega mesta.
(2) Z ustreznim načrtovanjem, gradnjo, vzdrževanjem in nadziranjem distribucijskega omrežja, toplotnih postaj ter druge opreme, s skrbnim upravljanjem in izvajanjem nadzora nad distribucijskim omrežjem in nadziranjem vseh posegov v varnostnem pasu distribucijskega omrežja (v nadaljnjem besedilu: varnostni pas), je distributer toplote dolžan zagotavljati varno in zanesljivo obratovanje distribucijskega omrežja.

Distributer toplote izdela predloge za nadaljnji razvoj distribucijskega omrežja skladno z odloki samoupravne lokalne skupnosti ter na podlagi analize izvajanja distribucije toplotne energije, značilnosti pretočno tlačnih obratovalnih parametrov, zasedenosti distribucijskega omrežja, zanesljivosti obratovanja, izdanih soglasij za priključitev na distribucijsko omrežje ter drugih podatkov.

(1) Pri načrtovanju, graditvi, preizkušanju, obratovanju, vzdrževanju in drugih delih na distribucijskem omrežju, se zaradi funkcionalnosti sistema, poenotenja opreme, dimenzij cevi ter zapornih elementov, materialov, načinov izvedbe, geodetskih posnetkov in drugih elementov distribucijskega omrežja uporabljajo tudi tehnične smernice distributerja toplote.
(2) Tehnične smernice distributerja toplote so javne.

(1) Distributer toplote zagotavlja nadzor nad delovanjem in vodenjem distribucijskega omrežja.
(2) Nadzor nad delovanjem in vodenjem distribucijskega omrežja se izvaja s pomočjo procesne, merilne in regulacijske tehnike, ki omogoča:
– distribucijo toplotne energije in vodenje distribucijskega omrežja;
– simuliranje in napovedovanje pretočno tlačnih razmer v distribucijskem omrežju;
– ugotavljanje in javljanje kriznih stanj in neuravnoteženih obratovalnih razmer;
– nadzor nad delovanjem ključnih objektov na distribucijskem omrežju (kot na primer toplotnih postaj) ter drugih objektov;
– nadzor nad prevzemom in predajo toplote uporabnikom;
– nadzor nad delovanjem in vodenjem distribucijskega omrežja, napovedovanje odjema toplote in določanje prevzetih količin toplote.

(1) Distributer toplote ima zaradi zagotovitve zanesljivega delovanja distribucijskega omrežja pravico in dolžnost predlagati potrebne spremembe na distribucijskem omrežju ter podati minimalne tehnične zahteve, katere mora distribucijsko omrežje zagotavljati.
(2) Predvidene potrebne spremembe distribucijskega omrežja distributer toplote poda lastniku omrežja vsake tri leta v obliki razvojnega načrta za obdobje desetih let.
(3) Po končani izgradnji oziroma spremembi distribucijskega omrežja morajo biti vsa distribucijska omrežja geodetsko posneta in vnesena v kataster energetskih in komunalnih vodov, skladno z veljavnimi predpisi in tehničnimi smernicami distributerja toplote.
(4) Distributer toplote ima zaradi zagotovitve zanesljivega delovanja distribucijskega omrežja izključno pravico izvajati nadzor nad investitorjevo gradnjo priključnih vodov na stroške investitorja. Pred začetkom projektiranja ali posega v prostor si je projektant, izvajalec del ali investitor gradnje dolžan pridobiti podatke iz katastra energetskih in komunalnih vodov.

(1) Za zagotovitev varnosti delovanja distribucijskega omrežja ter varnosti objektov, naprav in premoženja, življenja ter zdravja ljudi in živali v območju distribucijskega omrežja, izdaja distributer toplote soglasja k nameravanim posegom tretjih oseb v varnostni pas.
(2) Na podlagi zahteve za izdajo soglasja za nameravane posege v območje varnostnih pasov in predložene projektne dokumentacije odloči distributer toplote o zahtevi, pri čemer upošteva določbe veljavnih tehničnih in drugih predpisov.

Na podlagi izdanega soglasja iz prejšnjega člena se lahko poseg v varnostnem pasu izvede skladno s predpisi o graditvi objektov in s tehničnimi smernicami distributerja toplote.

V varnostnem pasu distribucijskega omrežja ima distributer toplote pravico nadzorovati dejavnosti in posege, ki se izvajajo, kakor tudi pravico dostopa do distribucijskega omrežja. Širina varnostnega pasu na vsako stran zunanjega gabarita elementov distribucijskega omrežja je 1,5 m.

Distributer toplote mora organizirati službo stalne pripravljenosti, ki izvaja 24-urni nadzor nad delovanjem distribucijskega omrežja.

(1) Za zagotovitev varnega in zanesljivega obratovanja distribucijskega omrežja je distributer toplote dolžan:
– vzdrževati distribucijsko omrežje;
– izvajati redna, izredna (intervencijska) in nepredvidena dela na distribucijskem omrežju;
– zaščititi distribucijsko omrežje pred mehanskimi, električnimi in kemičnimi vplivi;
– izvajati sistemsko kontrolo distribucijskega omrežja;
– izvajati nadzor nad trasami in v varnostnem pasu nad aktivnostmi tretjih oseb;
– servisiranje naprav in opreme.
(2) Vsa dela na distribucijskem omrežju se morajo izvajati skladno z internimi operativnimi tehnološkimi navodili distributerja toplote. Izvedbo del lahko distributer toplote prepusti ustrezno usposobljenemu izvajalcu.

Varno in zanesljivo obratovanje distribucijskega omrežja distributer toplote zagotavlja predvsem z:
– rednimi kontrolami tras distribucijskega omrežja;
– nadzorom nad deli v varnostnem pasu;
– spremljanjem obratovalnih parametrov distribucijskega omrežja;
– spremljanjem porabe napajalne vode za potrebe distribucijskega omrežja;
– rednimi letnimi vzdrževalnimi deli;
– vgradnjo kvalitetnih materialov;
– izbiro strokovno usposobljenih izvajalcev del;
– organiziranjem službe stalne pripravljenosti;
– vgradnjo procesne opreme za daljinski nadzor.

Ukrepi v primeru izrednih del ali ogroženosti distribucijskega omrežja so predvsem:
– preprečitev nastanka večje škode na distribucijskem omrežju z zapiranjem posameznega dela distribucijskega omrežja in zniževanjem tlaka v distribucijskem omrežju;
– obveščanje odjemalcev toplote o moteni oskrbi;
– odprava okvar v čim krajšem možnem času ter vzpostavitev normalnega delovanja distribucijskega omrežja.

Sistemska kontrola distribucijskega omrežja se izvaja v naslednjem časovnem razporedu:
– periodična kontrola toplotnih postaj v času obratovanja;
– dvakrat letno vizualna kontrola trase distribucijskega omrežja in jaškov;
– v času letnega remonta (izvedba izven ogrevalne sezone) se preizkusi delovanje vseh zapornih organov v jaških in toplotnih postajah, čistijo se jaški in po potrebi pleskajo kovinski deli jaškov in armatur v jaških.

(1) Distributer toplote sme začasno prekiniti distribucijo toplotne energije zaradi rednega vzdrževanja, pregledov, rekonstrukcij, preizkusov ali kontrolnih meritev ter razširitev omrežja.
(2) Predvidena dela je distributer toplote dolžan opraviti v času, ki je nujno potreben, da se delo opravi in izbrati čas, ki čim manj prizadene uporabnike oziroma odjemalce toplote. Za začasno omejitev ali prekinitev distribucije toplotne energije, ki je posledica izvedbe teh del, distributer toplote ni odškodninsko odgovoren. Predvidena dela se ne smejo izvajati v času, ko je pričakovati večjo porabo toplote.
(3) Distributer toplote mora o predvideni prekinitvi v pisni obliki pravočasno obvestiti uporabnike oziroma odjemalce toplote iz prejšnjega odstavka, v primeru, da gre za širši krog odjemalcev toplote, pa preko sredstev javnega obveščanja vsaj 48 ur pred prekinitvijo.
(4) Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:
– del omrežja, ki bo v delu;
– začetek in predvideno končanje del;
– načrt omejitev ali prekinitev distribucije toplotne energije;
– seznam odjemnih mest, ki bodo prizadeta.

(1) Če je na distributerja toplote podana zahteva, da se na distribucijskem omrežju izvedejo določena dela zaradi potrebe tretjih oseb, se ta dela izvedejo po predhodni presoji upravičenosti zahtevanih del in vpliva predvidenih del na uporabnike ter s soglasjem distributerja toplote, na stroške vlagatelja zahteve.
(2) Distributer toplote prične z deli na zahtevo tretje osebe potem, ko mu je ta predložila usklajen dogovor z vsemi prizadetimi uporabniki.

Distributer toplote mora za primer motenj ali okvar na distribucijskem omrežju, ki nastanejo kot posledica višje sile ali delovanja tretje osebe, v najkrajšem možnem času izvesti izredna in nepredvidena dela za zagotovitev nemotenega in zanesljivega delovanja distribucijskega omrežja oziroma organizirati potrebna popravila za vzpostavitev uravnoteženega delovanja.

V primerih iz prejšnjega člena lahko distributer toplote začasno omeji ali prekine distribucijo toplotne energije, če je to nujno zaradi varnosti ali čim prejšnje vzpostavitve nemotenega delovanja distribucijskega omrežja. O dogodku mora nemudoma obvestiti prizadete odjemalce toplote. V obvestilu navede tudi predvideni čas za odpravo motnje.

(1) V primeru izvedbe izrednih in nepredvidenih del za odpravo motenj, ki so nastale kot posledica višje sile ali delovanja tretje osebe distributer toplote ne odgovarja uporabnikom za morebitno nastalo škodo zaradi omejene ali prekinjene distribucije toplotne energije.
(2) V primeru nastale motnje kot posledica dejavnosti tretje osebe nosi le ta vse stroške odprave motnje in odgovarja za morebitno nastalo škodo.

Distributer toplote ustavi uporabniku distribucijo toplotne energije po predhodnem obvestilu, če le-ta v roku, določenem v obvestilu, ne izpolni svoje obveznosti, če uporabnik:
– moti distribucijo toplotne energije drugim uporabnikom;
– odreče ali onemogoči osebam, ki imajo pooblastilo distributerja toplote, dostop do vseh delov priključka, do zaščitnih in merilnih naprav in do energetskih objektov, naprav ali napeljav ki so v lasti oziroma upravljanju distributerja, kadar te naprave povzročajo motnje;
– brez soglasja distributerja toplote priključi na omrežje svoje energetske naprave ali napeljave, ali če omogoči prek svojih energetskih naprav priključitev energetskih naprav drugih uporabnikov;
– na opomin distributerja toplote ne zniža odjema oziroma oddaje moči oziroma količine na dogovorjeno vrednost v zahtevanem roku;
– onemogoča pravilno registriranje obračunskih količin, ali če uporablja toploto brez zahtevanih oziroma dogovorjenih merilnih naprav ali mimo njih;
– v roku, ki ga določi distributer toplote oziroma pristojni inšpekcijski organ, ne odstrani oziroma ne zniža do dovoljene meje motenj, ki jih povzročajo njegovi objekti, naprave ali napeljave ali odjemalci.

Distributer toplote ustavi uporabniku distribucijo toplotne energije brez predhodnega obvestila, če uporabnik:
– z obratovanjem svojih energetskih objektov, naprav ali napeljav ogroža življenje ali zdravje ljudi ali ogroža premoženje;
– ob pomanjkanju toplote ne upošteva posebnih ukrepov o omejevanju odjema toplote iz distribucijskega omrežja.

(1) Distributer toplote je dolžan uporabnika, ki mu je bila ustavljena distribucija toplotne energije, na njegove stroške ponovno priključiti na omrežje, ko ugotovi, da je uporabnik odpravil razloge za ustavitev distribucije toplotne energije.
(2) Distributer toplote, ki je uporabniku neutemeljeno ustavil distribucijo toplotne energije, mora nemudoma in na svoje stroške znova priključiti objekte, naprave ali napeljave uporabnika na svoje omrežje.

(1) Distributer toplote ima pravico do povračila škode, ki je nastala zaradi ravnanj uporabnika, zaradi katerih mu je ustavil distribucijo toplotne energije po predhodnem obvestilu oziroma brez predhodnega obvestila.
(2) Uporabnik, ki mu je distributer toplote neutemeljeno ustavil distribucijo toplotne energije, ima pravico do povračila škode, ki mu je bila s tem povzročena.

Sistemske storitve, ki jih distributer toplote zagotavlja uporabniku v obsegu koriščenja dostopa, so:
– vodenje, upravljanje in zagotavljanje dostopa do distribucijskega omrežja;
– pokrivanje nastalih izgub toplote;
– zagotavljanje potrebnih podatkov uporabnikom, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do omrežja.

(1) Vodenje, upravljanje in zagotavljanje dostopa do distribucijskega omrežja vključuje predvsem naslednje aktivnosti:
– načrtovanje distribucijskega omrežja;
– načrtovanje obratovanja distribucijskega omrežja;
– zagotavljanje varnega in zanesljivega obratovanja distribucijskega omrežja;
– obdelavo podatkov in obračun distribucije toplotne energije in sistemskih storitev;
– izvajanje ukrepov v primeru okvar in poškodb na distribucijskem omrežju;
– izvajanje meritev.
(2) Distributer toplote upravlja distribucijsko omrežje, vključno s priključnimi vodi. V primeru priključitve uporabnika na omrežje mora uporabnik dovoliti distributerju toplote brezplačno uporabo zemljišča in delov stavbe za izgradnjo priključnega voda ter za namestitev merilnih naprav in ostalih priključnih elementov omrežja.

(1) Distributer toplote mora skrbeti za uravnotežene obratovalne razmere na distribucijskem omrežju.
(2) Distributer toplote je v okviru tehničnih možnosti dolžan zagotavljati na distribucijskem omrežju takšne temperaturne in pretočno tlačne razmere, ki zagotavljajo varno in zanesljivo obratovanje ter zadostne količine toplote vsem odjemalcem toplote.
(3) Za potrebe vodenja distribucijskega omrežja in obračuna storitev ter ugotavljanja količin prevzete toplote v distribucijsko omrežje oziroma predane iz njega, morajo biti na vseh prevzemnih in odjemnih mestih ustrezne merilne naprave.

(1) Uporabnik mora zagotoviti, da so njegove naprave in napeljave izvedene, uporabljene in vzdrževane tako, da ne povzročajo motečih posledic na napravah in napeljavah v sistemu daljinskega ogrevanja.
(2) Uporabnik mora distributerju toplote omogočiti dostop do naprav distributerja toplote, kot tudi do toplotne postaje priključene na distribucijsko omrežje po predhodni najavi, razen v primeru preteče nevarnosti, na način, ki distributerju toplote omogoča uresničevanje naslednjih pravic in dolžnosti:
– odčitavanje merilnih naprav;
– nastavitve obratovalnih parametrov naprav ter vzdrževanje naprav in napeljav, ki so v upravljanju distributerja toplote;
– evidentiranje in preverjanje tehničnih naprav.

(1) Podatki o zasedenosti distribucijskega omrežja so javni.
(2) Distributer toplote podatke o zasedenosti distribucijskega omrežja ugotavlja na podlagi temperaturnih in pretočno-tlačnih razmer v distribucijskem omrežju, ki izhajajo iz instalirane moči in podatkov iz sklenjenih pogodb o dobavi in odjemu ter izdanih soglasij k priključitvi na distribucijsko omrežje.
(3) Distributer toplote mora podatke o zasedenosti distribucijskega omrežja posredovati morebitnemu uporabniku najkasneje v roku 30 dni po prejemu zahteve za dostop do distribucijskega omrežja.

(1) Krizno stanje je vsak nenačrtovani dogodek ali okoliščina, zaradi katere je moteno uravnoteženo obratovanje dela ali celotnega distribucijskega omrežja in prekinjena ali ustavljena distribucija toplotne energije.
(2) V primeru kriznega stanja ima distributer toplote obveznost in pravico, da takoj izvede vse možne tehnične ukrepe s katerimi prepreči nadaljnje širjenje motenj ter vzpostavi nemoteno distribucijo toplotne energije.

Višja sila je vsak dogodek ali okoliščina, ki je izven nadzora distributerja toplote in je ni bilo mogoče pričakovati, se ji izogniti oziroma jo odvrniti, kot so povodnji in poplave, zemeljski plazovi, potresi, ukrepi državnih organov, izpad električnega omrežja.

(1) Kadar distributer toplote delno ali v celoti ne izpolni pogodbenih obveznosti zaradi nastopa višje sile, je za čas njenega trajanja prost vsake odgovornosti do uporabnikov.
(2) V primeru, da višja sila distributerju toplote delno ali v celoti preprečuje izpolnjevanje pogodbenih obveznosti več kot 30 dni, se morata distributer toplote in uporabnik pisno dogovoriti o nadaljnjem izvrševanju pogodbe.

Distributer toplote mora o nastanku kriznega stanja ali višje sile v najkrajšem možnem času obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali na drugi ustrezen način.

(1) V primeru omejitve ali prekinitve distribucije toplotne energije zaradi delovanja višje sile, distributer toplote ni odškodninsko odgovoren uporabnikom in odjemalcem toplote ter tretjim osebam.
(2) Distributer toplote je odškodninsko odgovoren, če je povzročitelj kriznega stanja.

Pogoje priključitve urejajo splošni pogoji za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja.

(1) Energetski objekti, naprave, napeljave in vodi distribucijskega omrežja, ki se priključujejo na distribucijsko omrežje, morajo izpolnjevati predpisane tehnične normative in druge pogoje za zagotavljanje njihovega nemotenega ter varnega delovanja v povezavi z distribucijskim omrežjem. Potrebne minimalne pogoje, katere mora upoštevati izvedbena projektna dokumentacije in katera je osnova za pridobitev soglasja s strani distributerja toplote, poda na zahtevo investitorja distributer toplote.
(2) Energetski objekti, naprave, napeljave in vodi distribucijskega omrežja, ki se priključujejo na distribucijsko omrežje, morajo biti zgrajeni po enakih ali primerljivih tehničnih normativih, kot del distribucijskega omrežja, na katerega se priključujejo in za katerega je bilo izdano uporabno dovoljenje.
(3) Priključitev na distribucijsko omrežje izvede distributer toplote. Priključitev lahko izvede tudi investitor z ustrezno usposobljenim in s strani distributerja toplote potrjenim izvajalcem. Nadzor nad izvedbo priključitve v tem primeru izvaja distributer toplote.

Toplota iz distribucijskega omrežja se lahko uporablja za ogrevanje, pripravo sanitarne tople vode ali klimatizacijo. Za uporabo toplote za druge namene se odjemalec toplote in distributer toplote posebej dogovorita z ustrezno pogodbo.

Distribucijsko omrežje in naprave je mogoče pričeti uporabljati, ko:
– je izdano soglasje za priključitev;
– je sklenjena pogodba o dobavi in odjemu toplote;
– so izvedeni pregledi in preizkusi in so o tem izdana poročila;
– je odjemalec toplote poučen o ravnanju s toplovodnimi napravami in napeljavami;
– so poravnane morebitne finančne obveznosti bodočega odjemalca toplote do distributerja toplote.

Kakovost dobavljene toplote se ugotavlja na odjemnem mestu.

(1) Temperatura ogrevne vode v distribucijskem omrežju, tako na vročevodnem kot na toplovodnem omrežju, se spreminja v odvisnosti od zunanje temperature že na proizvodnem viru. Sprememba temperature ogrevne vode na odjemnem mestu v odvisnosti od zunanje temperature je razvidna iz temperaturnih diagramov toplovodnega in vročevodnega omrežja za projektno zunanjo temperaturo, ki je za Mestno občino Celje –13 °C. Diagrama sta kot prilogi sestavni del tega akta.
(2) Najvišja temperatura ogrevne vode, ki jo zagotavlja distributer toplote na odjemnem mestu znaša v:
– dovodu vročevodnega omrežja 130 °C pri zunanji temperaturi –21 °C oziroma 113 °C pri zunanji temperaturi–13 °C;
– dovodu toplovodnega omrežja 90 °C pri zunanji temperaturi –21 °C.
(3) Najnižja temperatura ogrevne vode, ki jo zagotavlja distributer toplote na odjemnem mestu znaša v:
– dovodu vročevodnega omrežja 70 °C;
– dovodu toplovodnega omrežja 30 °C.

Ta akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.