PRILOGA
 
 
    1. Cena storitve javne službe je cena, na podlagi katere izvajalec javne
službe obračuna opravljeno storitev uporabniku storitev javnih služb in se
obračunava ločeno za:
    – oskrbo s pitno vodo,
    – odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode,
    – čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
    – prevzem blata iz obstoječih greznic ali malih komunalnih čistilnih
naprav,
    – ravnanje z blatom iz obstoječih greznic ali malih komunalnih čistilnih
naprav,
    – prve meritve in obratovalni monitoring malih komunalnih čistilnih naprav
oziroma izdelavo ocene obratovanja malih komunalnih čistilnih naprav v skladu
s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih
komunalnih čistilnih naprav,
    – izdajo potrdil in strokovnih ocen v skladu s predpisom, ki ureja emisijo
snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav,
    – zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov,
    – predelavo in obdelavo komunalnih odpadkov in
    – odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov.
    Pri nepretočnih greznicah pa se cena prevzema komunalne odpadne vode in
njenega odvoza ter ravnanja z njim na komunalni čistilni napravi oblikuje
enako kot za storitvi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode in
čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
 
    2. Cena storitve javne službe je lastna cena za posamezno storitev in se
oblikuje na enoto količine storitve na podlagi tega izračuna:

    pri čemer je:
 
    C lastna - lastna cena
    Sj - vrsta letnih stroškov v zadnjem zaključenem poslovnem letu storitev
javne službe v skladu s 4. točko te priloge,
    j - zaporedna številka posamezne skupine stroškov v zadnjem zaključenem
poslovnem letu,
    Q - letna količina storitev javne službe, opravljenih v zadnjem
zaključenem poslovnem letu.
 
    3. V lastni ceni storitve so zajeti:
    1. neposredni stroški:
    – električna energija,
    – pogonsko gorivo,
    – material,
    – storitve,
    – delo,
    – neposredni stroški prodaje in
    – drugi neposredni stroški.
    2. posredni proizvajalni stroški:
    – amortizacija,
    – tekoče vzdrževanje in
    – drugi posredni proizvajalni stroški.
    3. splošni stroški:
    – nabava
    – uprava
    – prodaja in
    – obresti.
    4. dobiček je namenjen razvoju podjetja.
    Prihodki sredstev zaradi izvajanja javne službe, ki znižujejo lastno ceno,
so prihodki od:
    – prodaje storitev osebam, ki niso uporabniki storitev javne službe,
    – prodaje uporabnih surovin, energentov in energije,
    – oddaje naprav in objektov, ki so v lasti ali upravljanju izvajalca javne
službe v najem in
    – drugi prihodki, ki ne izhajajo iz storitev javne službe.
 
    4. Cena storitve javne službe se oblikuje za enoto posamezne storitve iz
1. točke te priloge. Enota storitve je izražena v m3 ali v kg za storitev
zbiranja in prevoza, obdelave ter odlaganja preostankov predelave ali
odstranjevanje komunalnih odpadkov.
 
    5. Če posamezni uporabniki storitev javne službe ali skupine uporabnikov
dokazljivo povzročajo izvajalcu javne službe različne stroške, se lahko cena
razlikuje po posameznih uporabnikih ali skupinah uporabnikov. Pri tem se z
diferencirano ceno ne smejo pokrivati stroški, ki nastajajo zaradi različnih
stroškov dostopa do storitev javne službe, če je oskrba zavezancev za storitve
javne službe skladna s predpisi o oskrbovalnih standardih javnih služb.
 
    6. Pri opravljanju storitev za prevzem blata iz obstoječih greznic ali
malih komunalnih čistilnih naprav in ravnanje z blatom iz obstoječih greznic
ali malih komunalnih čistilnih naprav mora izvajalec javne službe obračunati
storitev končnemu uporabniku po opravljeni storitvi. Obračunska enota je m3
glede na prostornino usedalnika blata ali obstoječe greznice ali male
komunalne čistilne naprave. Pogostost praznjenja mora biti določena v programu
odvajanja in čiščenja skladno s predpisom, ki ureja naloge, ki se izvajajo v
okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja
komunalne in padavinske odpadne vode.
 
    7. Pri opravljanju storitev prvih meritev in obratovalnega monitoringa
malih komunalnih čistilnih naprav oziroma izdelave ocene obratovanja malih
komunalnih čistilnih naprav in izdaje potrdil in strokovnih ocen mora
izvajalec javne službe obračunati storitev končnemu uporabniku po opravljeni
storitvi. Obračunska enota je posamezna storitev. Pogostost opravljanja
storitev mora biti določena v programu odvajanja in čiščenja skladno s
predpisi, ki urejajo naloge, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske
gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne
vode, emisijo snovi iz malih komunalnih čistilnih naprav in prve meritve in
obratovalni monitoring odpadnih vod.
    Pogoj za določitev in potrditev cene navedenih storitev javnih služb je
izpolnjevanje določil predpisa, ki ureja naloge, ki se izvajajo v okviru
obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode, zlasti tistih, ki urejajo:
    – letno evidenco,
    – program odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,
    – obveščanje uporabnikov storitev,
    – obvezne storitve javne službe in
    – poročanje o izvajanju javne službe ministrstvu, pristojnemu za varstvo
okolja.
    Poleg navedenega mora zavezanec predložiti tudi občinski predpis, ki
ustrezno opredeljuje vse predpisane storitve javne službe.
    Pri odvajanju oziroma odvozu (iz nepretočnih greznic) komunalne in
padavinske odpadne vode in čiščenju komunalne odpadne vode je obračunska enota
m3 glede na količino porabljene pitne vode, pri čemer je treba nedvoumno
dokazati, da je greznica nepretočna.
    Cena za izvajanje storitve ne sme biti diferencirana zaradi dostopa do
storitev. Pri prevzemu blata ali komunalne odpadne vode je obračunska enota m3
glede na volumen zbiralnika blata ali komunalne odpadne vode, cena pa mora
pokrivati dejanske stroške tako, da je enotna na celotnem območju izvajanja
javne službe posamezne občine. Pri ravnanju z blatom ali čiščenju komunalne
odpadne vode iz navedenih objektov se cena lahko določi diferencirano za
posamezne skupine uporabnikov glede na vrsto objektov, pri tem pa mora
zavezanec upoštevati, da mora biti diferenciacija dokazljiva glede na dejanske
nižje/višje stroške, priloženi pa morajo biti tudi ustrezni izračuni.
 
    8. Infrastruktura javne službe je:
    – za izvajanje javne službe oskrbe prebivalstva s pitno vodo omrežje
cevovodov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških naprav, ki so povezani
v sekundarno, primarno ali magistralno javno vodovodno omrežje in s katerimi
se zagotavlja oskrba s pitno vodo naselij ali delov naselij;
    – za javno službo odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne
vode omrežje kanalskih vodov, kanalov, jarkov in peskolovov ter z njimi
povezanih tehnoloških naprav, ki se povezujejo v sekundarno ali primarno javno
kanalizacijsko omrežje in se zaključijo s komunalno ali skupno čistilno
napravo, s katerimi se zagotavlja odvajanje in čiščenje komunalne in
padavinske odpadne vode;
    – za javno službo zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov sistem
zbiralnic, zbirnih centrov in malih komunalnih kompostarn, namenjenih zbiranju
in obdelavi ločenih frakcij komunalnih odpadkov pred oddajo v nadaljnjo
predelavo ali odstranjevanje;
    – za javno službo predelave komunalnih odpadkov objekt za obdelavo teh
odpadkov pred odlaganjem in
    – za javno službo odlaganja preostankov obdelanih komunalnih odpadkov
objekt odlagališča nenevarnih odpadkov.
 
    9. Investicija v infrastrukturo je gradnja novih objektov infrastrukture
javne službe, rekonstrukcija objektov in nadomestna gradnja objekta
infrastrukture javne službe.
 
    10. Tekoče vzdrževanje infrastrukture javne službe je izvedba popravil in
del na objektu infrastrukture javne službe ali v prostorih objekta.