Uradni list

Številka 112
Uradni list RS, št. 112/2007 z dne 7. 12. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 112/2007 z dne 7. 12. 2007

Kazalo

5627. Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč in o pokopališkem redu na območju Občine Šmarješke Toplice, stran 15562.

Na podlagi 3., 7. in 32. Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 3., 4. in 6. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 101/07), 25. člena Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84, Uradni list RS-I, št. 26/90, 10/91 – ZP, Uradni list RS, št. 13/93 – ZP in 66/93 – ZP, 110/02 – ZGO-1 ter 2/04 – ZZdrl-A) in 17. člena Statuta Občine Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 21/07) je Občinski svet Občine Šmarješke Toplice na 10. redni seji dne 27. 11. 2007 sprejel
O D L O K
o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč in o pokopališkem redu na območju Občine Šmarješke Toplice
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ureja pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališč in določa pokopališki red na pokopališčih v Občini Šmarješke Toplice.
Ta odlok podrobno določa pravice in obveznosti izbranega izvajalca kot upravljavca pri urejanju in vzdrževanju pokopališča ter izbranega izvajalca pri opravljanju pokopališke in pogrebne dejavnosti.
Ta odlok je tudi koncesijski akt, s katerim se urejajo zakonsko predpisane vsebine za opredelitev lokalne izbirne gospodarske javne službe pokopališke in pogrebne dejavnosti ter dejavnosti urejanja pokopališč.
2. člen
Na območju Občine Šmarješke Toplice so naslednja pokopališča, in sicer: Bela Cerkev, Slape, Šmarjeta.
Na teh pokopališčih se pokopavajo prvenstveno:
– vsi umrli prebivalci okoliša, za katere je pokopališče namenjeno, z izjemo oseb, ki so izrazile željo, da želijo biti pokopane na kakem drugem pokopališču ali če tako želijo njihovi svojci,
– osebe, ki so bile rojene v tem okolišu, živele drugod, izrazile pa so željo, da so pokopane doma,
– neidentificirane osebe, ki so umrle na območju, za katero je pokopališče namenjeno.
V izrednih primerih ter v soglasju z izvajalcem kot upravljavcem se pokopavajo tudi umrli iz sosednjih naselij, drugih krajev ali tujci, če je umrli pred smrtjo tako želel oziroma če tako želijo svojci umrlega.
3. člen
Pokopališka in pogrebna dejavnost ter dejavnost urejanja pokopališč se opravlja kot lokalna izbirna gospodarska javna služba, ki jo v skladu z veljavnimi predpisi izvaja izbrani izvajalec koncesionar (v nadaljevanju: izvajalec), s katerim občina kot koncedent s koncesijsko pogodbo uredi medsebojne pravice in obveznosti.
Ne glede na prejšnji odstavek dejavnost upravljanja pri urejanju pokopališča v delu, ki se nanaša na razdelitev pokopališča na posamezne zvrsti grobov, vodenje evidence o grobovih in pokopanih ter katastra komunalnih naprav na pokopališču, oddajanje grobnih prostorov, sklepanje najemnih pogodb, pobiranje najemnin ter vodenje evidence o sklenjenih najemnih pogodbah izvaja občinska uprava v sodelovanju z izvajalcem. Upravljanje pokopališča in nadzor nad upoštevanjem pokopališkega reda ter preostali del dejavnosti urejanja pokopališč opravlja izvajalec.
Občina podeli koncesijo za vsako pokopališče posebej istemu ali različnim izvajalcem.
II. POKOPALIŠKA IN POGREBNA DEJAVNOST TER UREJANJE POKOPALIŠČA
4. člen
Pokopališka dejavnost se izvaja na pokopališču in zajema naslednje storitve:
– zagotovitev uporabe mrliške vežice,
– izvajanje pogrebne svečanosti,
– izkop in zasip jame ter zaščita sosednjih grobov,
– prva ureditev groba,
– opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom in tem odlokom.
5. člen
Pogrebna dejavnost se praviloma izvaja izven pokopališča in zajema predvsem naslednje storitve:
– urejanje dokumentacije,
– ureditev in prevoz pokojnika,
– upepelitev umrlega,
– čuvanje umrlega v mrliški vežici,
– izvajanje dežurne službe,
– druga dela, ki so posebej dogovorjena z izvajalcem kot upravljavcem pokopališča.
6. člen
Urejanje pokopališča je dejavnost, ki obsega:
– razdelitev na posamezne zvrsti grobov,
– vodenje evidence o grobovih in pokopanih ter katastra komunalnih naprav na pokopališču,
– oddajanje grobov v najem,
– obračunavanje in pobiranje najemnin za grobove in ustreznih prispevkov,
– prekop in opustitev grobov,
– vzdrževanje pokopališča, ki zajema naslednja dela: čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega, odvoz odpadkov na odlagališče, vzdrževanje skupnih površin (košnja, obrezovanje, odstranjevanje pepela, gnojenje …), urejanje ter vzdrževanje okrasnih rastlin in žive meje, vzdrževanje poti, čiščenje snega na glavnih povezovalnih poteh pokopališča, skrb za red in čistočo v mrliški vežici na pokopališču in v njegovi neposredni bližini, vzdrževalna dela na tistih objektih in napravah, ki se ne prenesejo v upravljanje izbranemu izvajalcu,
– izvajanje pokopališke dežurne službe.
III. UREJANJE POKOPALIŠČA
7. člen
Pokopališče se zgradi ali obstoječe razširi na območju, ki je določeno z ustreznim prostorskim dokumentom občine na podlagi predpisanega prostorskega načrta občine.
Vsako pokopališče mora biti ograjeno z zidom ali živo mejo, imeti mora shrambo za orodje, vodovodni priključek, urejen prostor za odlaganje smeti, urejen prostor za svojce v mrliški vežici, vključno s sanitarijami in primerno osvetlitev. Po potrebi je dovoljeno ozvočenje pri pogrebnih poslovitvah na pokopališču.
8. člen
Za vsako pokopališče mora biti izdelan načrt razdelitve različnih zvrsti grobov. V načrtu pokopališča so določene še površina, kraj in oblika različnih zvrsti grobov.
Na pokopališču so naslednje vrste grobov:
– klasični grobovi (enojni, družinski, otroški grobovi in zidane grobnice),
– žarni grobovi,
– skupna grobišča,
– prostor za anonimne pokope,
– prostor za raztrositev pepela.
Graditev novih grobnic na pokopališču ni dovoljena.
9. člen
Vsako pokopališče mora imeti pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove, evidenco grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu, datum pokopa ter oznako groba.
Za vodenje pokopališkega katastra in načrt pokopališča skrbi občinska uprava ob sodelovanju izvajalca.
10. člen
Žare se shranjujejo v žarnih grobovih, v obstoječih grobovih in grobnicah. V en žarni grob je lahko shranjenih tudi več žar.
Žare ni dovoljeno shranjevati izven pokopališča, razen v primerih, ko to dopušča zakon.
11. člen
Grobišča so: kostnice, prostori za skupen pokop ob morebitnih naravnih nesrečah, v vojni in v izrednih razmerah ter skupna grobišča.
V skupna grobišča se prenesejo posmrtni ostanki iz klasičnih in žarnih grobov, za katera ni podaljšana najemna pogodba, po preteku mirovalne dobe.
Na skupnih grobiščih je nagrobnik z imeni pokopanih ter skupni prostori za polaganje cvetja in prižiganje sveč.
12. člen
Grobovi, za katere ni podaljšano najemno razmerje, se po 10 letih od zadnjega pokopa preuredijo za ponovno uporabo.
13. člen
V območju pokopališča so lahko oddelki za anonimne pokope ter oddelki za raztrositev pepela.
Na teh oddelkih mora biti urejen skupen prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. Na oddelku za raztrositev pepela so imena umrlih lahko napisana na skupnem nagrobniku.
14. člen
Na pokopališču je dovoljeno pokopavanje v nove grobove in v obstoječe grobove v skladu z določili tega odloka.
Novi grobovi se odpirajo v vrstnem redu in po postopku v skladu z načrtom razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove.
Na pokopališču je dovoljen izkop in prenos umrlega na drugo pokopališče ali na drugo mesto pokopališča, v skladu s predpisi.
Pokop v obstoječe grobnice je dovoljen le z žaro ali v krsti iz trdega lesa s kovinskim vložkom.
Mere grobnih prostorov in spomenikov
15. člen
Mere grobnin prostorov in spomenikov so naslednje:
Minimalne površine prostora za grobove so: dolžina 2,20 m, širina 1 m, za družinske 2 m. Za umrle otroke do 10 let in žare s pepelom zadostujejo polovične mere.
Minimalne mere grobne jame so: dolžina 2,20 m, širina 0,80 m in globina 1,80 m. Za umrle otroke do 10 let smejo biti jame odgovarjajoče skrajšane in zožane, vendar najmanj 1,20 globoke.
Če je v isti jami predvidenih več zaporednih pokopov, je lahko jama poglobljena največ do 3,20 m. Plast zemlje nad zadnjo krsto pa mora biti najmanj 1,50 m, kolikor to dopuščajo terenske razmere.
Globina prvega pokopa v grob je najmanj 1.80 m.
Enojne, družinske, otroške grobove je dovoljeno poglobiti, da se lahko vanje zvrsti več zaporednih krst.
Žarni grob se sme poglobiti za 0,3 m. Odmiki med grobovi smejo biti široki največ 0,5 m. Poti med grobovi morajo biti široke najmanj 0,5 m.
16. člen
Nagrobni spomeniki, nagrobne ograje in druga znamenja se postavijo v skladu z načrtom razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove pokopališča in so lahko pokončni ali ležeči in ne smejo segati izven meje določenega grobnega prostora, v višino pa smejo segati največ do 1,5 m.
Na nagrobnem spomeniku groba, v katerem ni pokojnika, ampak je pokojnik pokopan v drugem grobu, je lahko napisano: »v spomin« s podatki pokojnika.
17. člen
Spreminjanje enojnih grobov v družinske in obratno je možno samo s pisnim sporazumom med občino in najemnikom groba, če je to izvedljivo na določeni lokaciji in v skladu z načrtom razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove za posamezno pokopališče.
Občina mora pred sklenitvijo sporazuma z najemnikom pozvati izvajalca, da v določenem roku poda mnenje; to mnenje ni zavezujoče. V primeru, da izvajalec v postavljenem roku ne poda mnenja se šteje da soglaša s predlogom spremembe.
Mirovalna doba
18. člen
Prekop groba je dovoljen po preteku mirovalne dobe.
Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu in istem grobu.
Mirovalna doba ne sme biti krajša od 10 let, pri čemer je potrebno upoštevati značilnosti zemljišča, na katerem je pokopališče.
Pred potekom mirovalne dobe se sme grob odpreti le, če to zahtevajo svojci ali druge fizične in pravne osebe, ki imajo za to interes, da se umrli izkoplje in prenese na drugo pokopališče ali v drug grob na istem pokopališču, po poprejšnjem soglasju najemnika groba, za zadeve zdravstvenega varstva pristojnega upravnega organa in občinske uprave.
Ekshumacije (prekopi zaradi sodne preiskave), ki so odrejene na zahtevo pravosodnega organa, se opravljajo ob vsakem času. Drugi prekopi se opravljajo v obdobjih, ko temperatura ozračja ne presega +10° C. Za izkop se uporabljajo predpisi o izkopih umrlih.
IV. POKOPALIŠKI RED
19. člen
S pokopališkim redom se določajo način in čas pokopov ter način in potek pogrebnih svečanosti.
Hramba umrlega
20. člen
Umrli do pokopa lahko leži v domači hiši na tistih območjih, kjer še ni zgrajena mrliška vežica na pokopališču, na katero se običajno pokoplje pokojnika iz tega območja, sicer je uporaba mrliške vežice obvezna. Izjemoma lahko umrli leži do pokopa v domači hiši tudi kadar ima pokopališče, kjer bo pokopan, mrliško vežico, če najbližji svojci umrlega vztrajajo pri tem.
Posmrtni ostanki umrlega se lahko položijo v mrliško vežico največ 48 ur pred pogrebom. Mrliška vežica je odprta od 8. do 22. ure. V primeru želje ožjih svojcev umrlega je lahko mrliška veža odprta najdlje do 24. ure.
Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj, kjer leži do pokopa, je dovoljen samo z vozili, s katerimi razpolaga izvajalec. Prenos na pokopališče je dovoljen potem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliški pogrebni službi.
Način in čas pokopa
21. člen
Pokop po tem odloku je:
– zemeljski pokop posmrtnih ostankov umrlega v krsti,
– položitev žare s pepelom umrlega v zemljo ali na posebej pripravljeno mesto na pokopališču,
– raztrositev pepela umrlega.
22. člen
Po ugotovljeni smrti se pokop prijavi izvajalcu, s katerim se dogovori o vseh pokopaliških in pogrebnih storitvah.
Izvajalec ne sme opraviti pokopa, če mu ob prijavi oziroma pred pokopom niso predložena dokazila o prijavi smrti. Kadar pa smrti ni bilo mogoče prijaviti, se prijavi smrti priloži druga listina, predpisana s posebnim zakonom.
23. člen
Pokop odredi mrliški preglednik po ugotovljeni smrti in določi okvirni čas pokopa.
Praviloma mora preteči od trenutka smrti do pokopa oziroma upepelitve najmanj 36 ur. Točen čas pokopa odredi izvajalec v dogovoru s svojci umrlega in predstavnikom verske skupnosti, če gre za verski pogreb.
24. člen
Pred pokopom je izvajalec pogreba dolžan ustrezno zavarovati sosednje grobove in nagrobne spomenike ter paziti, da jih pri izkopu in zasutju ne poškoduje.
25. člen
Pokop umrlega se opravi na pokopališču v skladu s krajevnimi običaji.
Način pokopa in pogrebne svečanosti je treba opraviti v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim ali druga z zakonom določena oseba oziroma za zadeve socialnega skrbstva pristojni organ občine, v kateri je oseba umrla ali bila najdena.
Anonimni pokop se opravi po volji umrlega ali po volji svojcev. Anonimni pokop se opravi s pokopom krste ali žare oziroma z raztrositvijo pepela na posebej določenem prostoru brez označbe imena umrlega.
Plačnik pogreba lahko zahteva tudi tihi pogreb. Izvajalec v zvezi s tihim pogrebom ne sme dajati v javnost nobenih informacij brez soglasja plačnika groba.
26. člen
Pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih na podlagi dovoljenja za notranje zadeve pristojnega upravnega organa, po predhodnem soglasju organa, pristojnega za zadeve zdravstvenega varstva.
27. člen
Verske skupnosti lahko v skladu s pokopališkim redom izjemoma položijo umrlega stanovskega pripadnika do pokopa v objekt, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov.
28. člen
Upepeljeni ostanki umrlega se shranijo v žaro in pokopljejo v grob za klasičen pokop, v žarni grob ali se raztresejo na posebej določenem prostoru na pokopališču oziroma zunaj pokopališča na podlagi dovoljenja za notranje zadeve pristojnega upravnega organa.
29. člen
Stroške pokopa morajo poravnati dediči umrlega oziroma oseba, ki je naročila pokop.
V primeru, ko poravna stroške občina, ima le-ta pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.
Pogrebne svečanosti
30. člen
Pogrebna svečanost je sestavni del pogreba, ima javni značaj in se opravi z vso pieteto do umrlega.
Če je bila taka želja pokojnika ali njegovih najbližjih svojcev, se lahko pokop opravi v družinskem krogu.
31. člen
Pogrebna svečanost se opravi na poslovilni ploščadi pred mrliško vežico, na pokopališču, kjer bo pokop. O pogrebni svečanosti je izvajalec dolžan obvestiti javnost na krajevno običajen način, kolikor ne gre za pogreb z anonimnim pokopom.
32. člen
Pogrebna svečanost se običajno prične z dvigom pokojnikove krste ali žare z mrliškega odra ali mrliškega voza. Ta opravila in odvoz krste v pogrebnem sprevodu ter položitev krste v jamo opravijo pogrebniki, za katere je dolžan poskrbeti izvajalec v dogovoru s svojci pokojnika. Pogrebniki so praviloma oblečeni v svečane obleke.
Če sodelujejo v pogrebni svečanosti godba ali pevski zbor, le-ti pred pričetkom pogrebnega sprevoda zaigrajo ali zapojejo žalostinko. Sledijo lahko poslovilni govori ter verski obred.
Pogrebni sprevod se odvija od kraja, kjer se prične pogrebna svečanost, do groba na pokopališču.
33. člen
Razpored v sprevodu je praviloma naslednji:
– pri civilnem pogrebnem obredu sta na čelu sprevoda državna zastava, nato prapori;
– v primeru cerkvenega pogrebnega obreda sta na čelu sprevoda državna zastava, sledi križ, nato prapori;
– za prapori gredo nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanj in nosilci vencev, godba, pevci, duhovnik, pogrebni voz ali nosilci krste oziroma žare, najožji svojci in za njimi ostali udeleženci pogreba.
Razpored v sprevodu se lahko na željo najbližjega sorodnika oziroma naročnika izvede tudi drugače.
34. člen
Ob grobu se udeleženci pogrebnih svečanosti razvrstijo tako, da so neposredno ob grobu svojci umrlega, nosilci odlikovanj in priznanj, državne zastave ter prapori; v primeru cerkvenega obreda tudi duhovnik in križ.
Krsta z umrlim ali žara s pepelom umrlega se položi v grob. Pri odprtem grobu sledijo še: nastop pevcev, poslovilni govori, del verskega obreda, če gre za cerkveni obred, pozdrav z zastavami in prapori ter nastop godbe. Udeleženci pogreba se poslovijo od pokojnika z mimohodom.
35. člen
Društva, ki imajo ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, čebelarji, gasilci idr.) se lahko z njimi vključijo v pogrebne svečanosti.
Če pri pogrebnih svečanostih sodeluje častna enota z vojaškim ali lovskim orožjem, se častno salvo izstreli trikrat ob pozdravu zastav in praporov pokojnika, pri tem pa mora biti zagotovljena varnost občanov in premoženja, za kar je odgovoren vodja enote.
36. člen
Izvajalec je dolžan:
– najpozneje 1 uro po končanem pogrebu grob zasuti in ga začasno primerno urediti tako, da ne poškoduje sosednjih grobov in poti med grobovi,
– najpozneje v 15 dneh oziroma po sporočilu plačnika groba odstraniti vence in cvetje z groba ter dokončno urediti gomilo.
Za dokončno ureditev groba je odgovoren najemnik groba, ki lahko do končne ureditve groba na grob postavi začasno obeležje.
37. člen
Za dokončno ureditev groba je najemnik, kadar želi to opraviti sam brez izvajalca, dolžan pridobiti pisno soglasje občinske uprave. Pred izdajo soglasja občinska uprava pozove izvajalca za mnenje.
Najemnik mora z dokumentom dokazati najemništvo. Izpolniti mora vlogo za pridobitev soglasja ter k vlogi predložiti skico z dimenzijami in opisom del, ki jih želi izvajati.
Župan na predlog izvajalca sprejme posebna pravila o ureditvi pokopališča in grobov, kjer opredeli tudi postopek za ureditev groba in način opravljanja kamnoseških del pri ureditvi grobov.
Kamnoseška dela pri ureditvi grobov se lahko opravljajo od ponedeljka do sobote med 7. in 16. uro, razen v času pogreba. Izvajalec ima pravico najemniku groba zaračunati stroške čiščenja, če najemnik takoj po končanih delih to ne opravi sam.
38. člen
Urejanje grobnih polj zajema izravnavo površin, sejanje trave ali položitev travne ruše. V vseh primerih urejanja grobov morajo biti temelji v merah znotraj grobnega polja, širine max. 20 cm in globine max. 20 cm.
V. ODDAJANJE PROSTOROV ZA GROBOVE V NAJEM
39. člen
Prostore za grobove daje v najem občina v skladu z prostorskim načrtom občine. Za pokopališča, ki le-tega še nimajo, pripravi izvajalec skupaj z občinsko upravo predlog načrta ureditve, v katerim se predvidi najgospodarnejši način pridobitve oziroma razdelitve grobnih mest; načrt potrdi župan.
Občina lahko odkloni oddajo grobnega mesta v najem, ko gre za pokop umrlih iz sosednjih naselij, drugih krajev ali tujcev, iz objektivnih ali utemeljenih operativnih razlogov. Kot objektivni razlog se lahko šteje pomanjkanje prostora na pokopališču.
Najemna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki ter v skladu s tem odlokom. Urejati mora medsebojna razmerja med najemodajalcem in najemnikom.
Ob prijavi pokopa oziroma sklenitvi najemne pogodbe se dodeli en grobni prostor.
Če najemnik grobnega prostora spremeni bivališče ali se odseli, mora to javiti v roku 14 dni po preselitvi izvajalcu in občini, da lahko ta v svoji evidenci spremenita naslov najemnika.
Pogodba med najemnikom in občino določa zlasti:
– vrsto, zaporedno številko in velikost groba,
– trajanje najemnega razmerja,
– podaljšanje najemnega razmerja,
– ceno najema,
– način in rok plačila, in sicer z navedbo, da bo najemnik plačeval najemnino neposredno občini, ki mu bo za to pošiljala račune,
– pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank,
– odpovedne razloge,
– reševanje sporov.
40. člen
Za klasičen pokop – zemeljski pokop posmrtnih ostankov umrlega v krsti se pogodba sklene za dobo najmanj 20 let.
Najmanj dva meseca pred potekom najemne pogodbe mora občinska uprava pisno opozoriti najemnika o prenehanju pogodbe in ga opozoriti na posledice, če pogodbe ne bi podaljšal.
41. člen
Prostori za ostale vrste grobov in za grobove, ki jim je pretekla mirovalna doba, se dajo v najem za čas 5 let in se lahko najem po poteku tega roka podaljša, če najemnik izpolnjuje pogoje, določene v pogodbi. Najmanj dva meseca pred potekom najemne pogodbe mora občinska uprava pisno opozoriti najemnika o prenehanju pogodbe in ga opozoriti na posledice, če pogodbe ne bi podaljšal.
Če pogodbeni stranki najemne pogodbe ne podaljšata, je najemnik dolžan odstraniti robnike, spomenik in drugo opremo groba v šestih mesecih po preteku in razvezi najemne pogodbe.
Če tega ne stori, stori to izvajalec kot upravljavec na najemnikove stroške, grob oziroma prostor za grob pa odda drugemu v najem.
V času od odstranitve opreme groba do poteka mirovalne dobe in ponovne oddaje grobnega prostora drugemu najemniku skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba izvajalec kot upravljavec pokopališča.
Sredstva za vzdrževanje iz prejšnjega odstavka tega člena zagotovi izvajalec.
V primeru smrti najemnika groba se odstranitev opreme groba odloži do določitve dediča.
42. člen
Po razvezi najemne pogodbe se šteje grobni prostor kot opuščen grob do konca mirovalne dobe, nakar se prekoplje in odda drugemu najemniku.
43. člen
Najemnine za grobne prostore se plačujejo letno, cena je odvisna od vrste groba.
Najemnik plačuje najemnino občini na podlagi računov, ki mu jih pošilja občina.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko račune najemniku pošilja izvajalec, kateremu potem najemnik plačuje najemnino neposredno, če mu je župan izdal pisno soglasje o prenosu naloge pobiranja najemnine za grobove za določeno pokopališče. Župan lahko takšno soglasje izda, če ugotovi, da je izvajalec ustrezno kadrovsko in tehnično usposobljen za izvajanje takšne naloge ter da niso izkazane okoliščine, ki bi porajale dvom v primernost prenosa te naloge. Župan lahko dano soglasje brez posebne obrazložitve kadarkoli prekliče, če oceni, da je to lahko v korist pravne varnosti najemnikov grobov.
44. člen
Občina razdre najemno pogodbo v naslednjih primerih:
– če najemnik grobnega prostora po predhodnem opozorilu ne poravna najemnine za preteklo leto,
– če najemnik ne vzdržuje groba kljub večkratnemu pisnemu opozorilu,
– ob opustitvi pokopališča,
– če izvajalcu ni znan najemnik oziroma če le-ta ni sporočil spremembe bivališča in imena,
– kadar tako zahteva načrt razdelitve pokopališča,
– če najemnik grobnega prostora več kot 10 let po zadnjem pokopu ni vzdrževal grobnice ter plačal najemnine za grobne prostore, izvajalec kot upravljavec pokopališča začne postopek odvzema lastništva.
Izvajalec kot upravljavec mora robnike, spomenik in drugo opremo z groba hraniti na določenem prostoru 6 mesecev.
VI. FINANCIRANJE DEJAVNOSTI
45. člen
Pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališč se financirajo iz naslednjih virov:
– prihodkov od plačanih storitev,
– najemnin za grobove in za uporabo mrliških vežic,
– sredstva proračuna za vzdrževanje objektov, ki so javno dobro v lasti občine,
– dotacij in donacij ter
– drugih virov.
Pokopališke in pogrebne storitve ter pristojbine in cena najemnine za grobove oziroma druge storitve se zaračunajo po ceniku, ki ga na predlog izvajalca po predhodno pridobljenem mnenju občinske uprave sprejme občinski svet.
Cene pokopaliških storitev sestavljajo postavke, ki zagotavljajo pokritje stroškov pokopa.
Cene pogrebnih storitev morajo biti tržno primerljive in ne smejo bistveno presegati stroškov izvajanja dejavnosti.
Najemnine morajo pokriti stroške rednega vzdrževanja pokopališča in objektov, s katerimi upravlja izvajalec ter manjše investicijske posege, ki zajemajo obratovanje, vzdrževanje, upravljanje in enostavno reprodukcijo. Pobrana najemnina za grobove predstavlja namenska sredstva, ki jih občina sproti, kot jih prejema nakazuje izvajalcu.
VII. VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČU
46. člen
Obiskovalec pokopališča in vežice je dolžan opustiti vse, kar bi bilo zoper pieteto do umrlih in se obnašati na pokopališču tako, da izkaže ustrezno spoštovanje do umrlih, drugih obiskovalcev in samega kraja.
V območju pokopališča ni dovoljeno:
– nedostojno vedenje, kot so vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove,
– odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora,
– druge vrste onesnaževanj pokopališkega prostora in objektov v območju pokopališča,
– poškodovanje mrliške vežice, grobov, kostnice, nasadov in drugih naprav in predmetov v območju pokopališča,
– vodenje živali na pokopališče,
– vstop s kolesom, kolesom z motorjem ali motornim vozilom in njihovo shranjevanje na pokopališču,
– odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in iz objektov v območju pokopališča,
– lepljenje plakatov, reklamnih obvestil in podobnega.
Zidarska, kamnoseška, kovinostrugarska, kovinotiskarska in druga dela, ki so namenjena urejanju pokopališč in s tem povezani prevozi, se lahko opravljajo le z dovoljenjem izvajalca, če ta odlok ne določa v posameznem primeru drugače.
V neposredni bližini območja pokopališča v času pogrebnih svečanosti niso dovoljene dejavnosti, ki motijo potek pogrebnih svečanosti (na primer vpitje, povzročanje hrupa, moteči zvoki in podobno).
Izvajalec kot upravljavec pokopališča oziroma tisti, ki vodi pogrebne svečanosti, povzročitelja na to opozori pred začetkom pogrebnih svečanosti.
47. člen
Če izvajalec ugotovi, da se na pokopališču izvajajo dela v nasprotju z določili pokopališkega reda, mora o tem takoj obvestiti pristojnega občinskega redarja oziroma drugo pristojno službo.
VIII. DOLŽNOSTI IN PRAVICE UPRAVLJAVCA POKOPALIŠČA
48. člen
Izvajalec kot upravljavec pokopališča ima naslednje pravice in dolžnosti:
– skrbi za red in čistočo v mrliški vežici in na celotnem območju pokopališča ter za redno in investicijsko vzdrževanje objektov in naprav na pokopališču, poti in zelenic, tako da je omogočena njihova nemotena uporaba,
– oblikuje predlog cene za najemnino grobov, ki jo po predhodnem mnenju občinske uprave potrjuje občinski svet,
– daje mnenje k spremembi družinskega groba v enojnega in obratno,
– daje mnenje k načrtom za ureditev grobov, k postavitvam in odstranitvam nagrobnih spomenikov, zasaditvam oziroma odstranitvam dreves ob grobovih,
– uporabnikom pokopaliških storitev omogoča vpogled v načrt ureditve pokopališča,
– opozarja najemnike grobov o morebitni neurejenosti grobov in temu primerno ukrepa,
– vodi evidenco prihodkov in izdatkov oziroma ustrezno finančno poslovanje,
– ima pravico odstraniti moteče grmovnice in drevesa na pokopališču na račun najemnika, kolikor jih imetnik groba kljub opozorilu izvajalca ne odstrani,
– skrbi za urejenost in vzdrževanje skupnih grobišč žrtev vojne in njihovih obeležij na območju pokopališča,
– daje soglasje za ureditev grobov, k preureditvi grobov, zasaditvi oziroma odstranitvi dreves ob grobovih in postavitev spomenikov,
– redno odstranjuje odpadke iz pokopališča,
– zimska služba: izvajalec je dolžan redno čistiti sneg in posipati proti poledici vse glavne poti oziroma neposredno površino ob mrliški veži,
– je dolžan pokopališče z vsemi napravami urejati in vzdrževati kot dober gospodar,
– opravlja in zagotovi izvedbo drugih nalog in opravil v skladu z državnimi in občinskimi predpisi s tega področja in določili tega odloka.
IX. DOLŽNOSTI IN PRAVICE IZVAJALCA DEJAVNOSTI
49. člen
Izvajalec pokopališke in pogrebne dejavnosti ima na pokopališču naslednje pravice in dolžnosti:
– zagotavlja svečano opremo in opravo delavcev, ki vodijo ali sodelujejo pri pogrebni svečanosti,
– sodeluje z občinsko upravo pri vodenju evidence o pokopanih osebah in načrta pokopališča o pokopališčnih oddelkih in grobovih,
– določa mesto, dan in uro pokopa v sporazumu z naročnikom,
– opravlja pokope – izkop in zasip jame ter zaščita sosednjih grobov,
– oblikuje predlog cenika pogrebnih in pokopaliških storitev, ki ga po predhodnem mnenju občinske uprave potrjuje občinski,
– shrani in izroči upravičencu vrednostne predmete, ki jih najde pri prekopu grobov, če je ta znan, sicer pa ravna v skladu z veljavnimi predpisi o najdenih predmetih,
– skrbi za izvajanje pogrebne svečanosti v skladu z dogovorom s plačnikom pogreba,
– vodi evidenco prihodkov in izdatkov oziroma ustrezno finančno poslovanje,
– poroča občini kot koncedentu o delu, opažanjih in ji predlaga za normalen potek dela potrebne rešitve,
– opravlja in zagotovi izvedbo drugih nalog in opravil v skladu z državnimi in občinskimi predpisi s tega področja, določili tega odloka in sklenjene pogodbe.
X. DOLŽNOSTI IN PRAVICE UPORABNIKOV
50. člen
Uporabniki storitev imajo pravico in obveznost do uporabe storitev pod pogoji, določenimi v tem odloku in drugih odlokih s tega področja, pravico do pritožbe na pristojne organe, če so kršene njihove pravice in obveznost spoštovanja navodil izvajalca in predpisov, ki urejajo področje varnosti, reda in miru, zdravstvenega in sanitarnega varstva in ostalih predpisov, ki urejajo pokope. Skladno s tem imajo zlasti naslednje pravice:
– pravico uporabe storitev javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, tem odlokom in drugimi predpisi,
– pravico svojcev do izbire pokopališča, kjer naj bi bil umrli pokopan, če obstajajo za to objektivne možnosti,
– pravico do odločanja o načinu pokopa,
– pravico do sklenitve najemne pogodbe za grob,
– pravico do pritožbe na pristojne organe, če so kršene pravice uporabnikov,
– pravico postaviti ali odstraniti nagrobni spomenik le v soglasju z izvajalcem javne službe.
Uporabniki storitev javne službe, ki je predmet tega odloka, imajo tudi naslednje obveznosti:
– uporabljati storitve izvajalca v skladu s tem odlokom,
– upoštevati pokopališki red in pravila izvajalca v zvezi z izvajanjem pokopališkega reda,
– plačevati uporabo objektov oziroma storitev izvajalca.
Najemniki grobov so dolžni:
– vzdrževati grobove,
– spoštovati vsa določila iz najemne pogodbe,
– redno plačevati najemnino za grob,
– urejati grob v skladu z načrtom pokopališča in soglasjem izvajalca,
– upoštevati določila tega odloka.
XI. NADZOR IN DOLOČBE O SANKCIJAH
51. člen
Strokovni nadzor nad uresničevanjem oziroma izvajanjem tega odloka opravljata izvajalec in občinska uprava oziroma druga pooblaščena služba.
Ostali nadzor opravljajo skladno s predpisi ustrezne inšpekcijske službe.
52. člen
Z globo 300 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1. opravi kamnoseška in druga obrtniška dela pri ureditvi grobov izven časa, določenega s tem odlokom oziroma posebnim soglasjem izvajalca, in v času poteka pogreba,
2. odlaga odstranjene nagrobne spomenike in drugo opremo na pokopališču.
Z globo 150 EUR se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
53. člen
Z globo 50 EUR, ki se izterja na kraju samem, se za prekršek kaznuje posameznik za:
– nedostojno vedenje, kot so vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove,
– odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora,
– druge vrste onesnaževanja pokopališkega prostora in objektov v območju pokopališča,
– vodenje živali na pokopališče,
– vstop s kolesom, kolesom z motorjem ali motornim vozilom in njihovo shranjevanje na pokopališču,
– odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in iz objektov v območju pokopališča,
– lepljenje plakatov, reklamnih obvestil in podobnega.
54. člen
Z globo 130 EUR se kaznuje za prekršek posameznik, če poškoduje grobove, kostnice, mrliške veže, ograje, nasade ali druge naprave na pokopališču; poravnati mora tudi nastalo škodo, ki jo je utrpel najemnik groba ali izvajalec.
XII. KONCESIJSKI AKT
55. člen
Predmet gospodarske javne službe so dejavnosti iz II. poglavja tega odloka, razen dejavnosti od prve do četrte alinee prvega odstavka 6. člena tega odloka.
Dejavnosti, ki so skladno s prejšnjim odstavkom izjema, lahko župan prenese na izvajalca koncesionirane javne službe s posebnim soglasjem, če oceni, da so za to izpolnjeni pogoji.
Za sprejem ocene glede prenosa posamezne dejavnosti župan smiselno uporablja kriterije iz tretjega odstavka 43. člena tega odloka.
56. člen
Koncesija se izvaja na celotnem območju Občine Šmarješke Toplice, in sicer za vsako pokopališče posebej.
57. člen
Kandidat za pridobitev koncesije mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je fizična ali pravna oseba, registrirana v Republiki Sloveniji oziroma ustrezno v državi članici Evropske unije, za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije,
– da ni v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije,
– da ima poravnane davke, prispevke in ostale obveznosti do Občine Šmarješke Toplice,
– da izkaže kadrovsko in organizacijsko sposobnost ter finančno usposobljenost za izvajanje koncesije,
– da izkaže, da razpolaga z zadostnim obsegom potrebnih delovnih sredstev in priprav,
– da ima izkušnje na področju dejavnosti, ki je predmet koncesije,
– druge pogoje, ki jih morebiti dodatno določi koncedent v javnem razpisu.
58. člen
Koncesionar bo pridobil javna pooblastila, kot so predvidena v tem odloku pri posameznih vrstah opravil.
59. člen
Koncesija se podeli za dobo 10 let. Koncesionar začne izvajati koncesionirano gospodarsko javno službo, ki je predmet tega odloka, takoj po podpisu koncesijske pogodbe ali najkasneje en mesec po podpisu. Koncesijska pogodba se lahko po njenem preteku podaljša z aneksom za največ 5 let, in sicer pod pogoji določenimi v koncesijski pogodbi. O podaljšanju na predlog župana odloči občinski svet.
60. člen
Koncesija se financira skladno s 45. členom tega odloka.
61. člen
Nadzor izvajanja dejavnosti koncesije v imenu koncedenta opravlja Nadzorni odbor Občine Šmarješke Toplice.
Koncedent lahko poleg tega po lastni presoji napoti h koncesionarju v preveritev posameznih podatkov ali načina izvajanja koncesije tudi pooblaščeno uradno osebo občinske uprave ali drugo pooblaščeno osebo.
Koncesionar mora Nadzornemu odboru na njegovo vsakokratno zahtevo omogočiti vpogled v poslovne knjige oziroma v dokumentacijo, iz katere je možno razbrati podatke, pomembne oziroma potrebne za nadzor nad izvajanjem koncesije. Smiselno enako velja tudi v primeru, da koncedent napoti h koncesionarju drugo uradno osebo.
Člani Nadzornega odbora in druge osebe koncedenta morajo podatke o poslovanju koncesionarja, za katere so izvedeli med opravljanjem nadzora, varovati kot poslovno skrivnost.
62. člen
Koncesionar izvaja javno službo pod naslednjimi pogoji:
– da kontinuirano in kvalitetno izvaja koncesirano dejavnost,
– da skrbi za strokovne kadre in tehnična sredstva,
– da omogoči koncedentu strokovni in finančni nadzor ter nadzor nad zakonitostjo dela,
– da redno predloži koncedentu letna poročila o poslovanju (bilanco stanja, bilanco uspeha in davčno napoved v primeru, da gre za samostojnega podjetnika), najkasneje do 15. marca,
– da koncedentu sproti pošilja zbrane podatke, ki so morebiti za koncedenta pomembni, če sta jih tako opredelila v koncesijski pogodbi na podlagi izvedenega javnega razpisa.
63. člen
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– z odvzemom koncesije.
Koncesijska pogodba preneha po preteku časa, za katerega je bila sklenjena ali z razdrtjem v skladu s pogoji določenimi s koncesijsko pogodbo.
Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju brez odškodnine in ne glede na določila koncesijske pogodbe:
– če koncesionar ne začne z opravljanjem koncesije v za to določenem roku ter pod pogoji določenimi v tem odloku;
– če koncesionar tudi po ponovljenem pisnem opozorilu koncedenta opravlja gospodarsko javno službo v nasprotju s tem odlokom ali koncesijsko pogodbo;
– v primeru stečaja oziroma likvidacije koncesionarja.
Pogoje o odvzemu koncesije se natančno uredi s koncesijsko pogodbo.
64. člen
Koncesionarja za posamezno pokopališče izbere občinska uprava na podlagi javnega razpisa, in sicer po metodi zbiranja ponudb po predhodni objavi, kot to predvideva zakon, ki ureja javno naročanje, ki se za podeljevanje koncesij uporablja skladno z določbami zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.
Javni razpis za podelitev koncesije se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na portalu javnih naročil, po presoji občinske uprave pa lahko tudi v drugih medijih.
Javni razpis za podelitev koncesije pripravi postopek vodi strokovna komisija, ki jo s sklepom imenuje župan. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana.
Javni razpis mora vsebovati vsaj navedbe o:
1. predmetu in območju koncesije,
2. začetku in času trajanja koncesije,
3. navedbi pokopališč, za katere se podeljujejo koncesije,
4. morebitnih dodatnih pogojih, ki se jih opredeli glede na lokacijo in način rabe javne površine,
5. pogojih, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
6. obveznih sestavinah prijave na razpis,
7. strokovnih referencah in drugih dokazilih, ki morajo biti predložena za ugotavljanje usposobljenosti ponudnika (kandidata),
8. merilih, ki bodo vplivala na izbor koncesionarja,
9. roku in načinu predložitve prijav,
10. času in kraju odpiranja ponudb,
11. roku za izbor koncesionarja,
12. roku, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izboru koncesionarja,
13. odgovornih osebah za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom.
65. člen
Izbira najugodnejšega ponudnika oziroma kandidata se lahko opravi, če se je na javni razpis pravilno prijavil in oddal popolno ponudbo vsaj en ponudnik.
Za vrednotenje ponudb in odločanje o izbiri koncesionarja se določijo naslednja merila:
– strokovna, organizacijska in finančna usposobljenost ponudnika,
– dosedanje izkušnje ponudnika,
– cena storitev,
– ovrednoten program investicijskih vlaganj na pokopališču,
– višina koncesijske dajatve,
– dodatna merila, ki jih morebiti opredeli strokovna komisija v razpisni dokumentaciji.
66. člen
Imenovana strokovna komisija po pregledu in ocenjevanju ponudb pripravi poročilo s predlogom za izbiro najugodnejšega ponudnika oziroma najugodnejših ponudnikov za posamezna pokopališča.
O najugodnejšem ponudniku odloči na podlagi poročila strokovne komisije občinska uprava. V ta namen direktor občinske uprave ali druga s strani župana pooblaščena uradna oseba občinske uprave izda v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, upravno določbo.
67. člen
Izbrani koncesionar ne sme prenesti podeljene koncesije na nobeno drugo pravno ali fizično osebo brez soglasja koncendenta.
68. člen
Koncesijska pogodba se sklene po dokončnosti odločbe o izbiri koncesionarja.
Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta župan.
69. člen
V primeru neskladja med tem odlokom in koncesijsko pogodbo veljajo določbe tega odloka.
70. člen
Koncesionar mora v roku trideset dni po sklenitvi koncesijske pogodbe skleniti zavarovanje odgovornosti:
– za škodo, ki jo lahko zakrivi pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem koncesijske dejavnosti uporabnikom storitev ali drugim osebam,
– za škodo, ki jo lahko povzroči tretji osebi ali Občini Šmarješke Toplice zaradi nevestnega izvajanja javne službe.
Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Občine Šmarješke Toplice, kolikor pride do prenehanja koncesije po krivdi koncesionarja.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
71. člen
Izpolnitev pogojev drugega odstavka 7. člena je potrebno zagotoviti, ko se pristopi k sanaciji ali izgradnji mrliške vežice na posameznem pokopališču.
Kataster in evidence iz 8. in 9. člena tega odloka se vzpostavijo v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka.
72. člen
Za zemljišča v območju pokopališč, ki niso v lasti Občine Šmarješke Toplice, sklene občina ustrezne pogodbe tako, da bo ali odkupila ta zemljišča ali uredila vsa medsebojna razmerja med lastniki teh zemljišč in občino, da bo možno za opravljanje dejavnosti v skladu s tem odlokom podeliti koncesijo in pokopališča izročiti v upravljanje in urejanje izbranim koncesionarjem. Rok za izvedbo je 5 mesecev od uveljavitve tega odloka.
Za izvedbo potrebnih postopkov in sklenitev pogodb je zadolžen župan Občine Šmarješke Toplice.
73. člen
Javni razpis za podelitev koncesij za opravljanje gospodarske javne službe v skladu s tem odlokom izvede občinska uprava v roku 6 mesecev od uveljavitve tega odloka.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se javni razpis za posamezno pokopališče izvede šele ob preteku obstoječe pogodbe, s katero so oddane izvajalcu dejavnosti, ki so predmet tega odloka.
74. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka se na območju Občine Šmarješke Toplice preneha uporabljati Odlok o izvajanju gospodarske javne službe pokopališke in pogrebne dejavnosti, urejanja pokopališč ter o pogrebnih svečanostih v Mestni občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 74/07 in 31/05).
75. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 032-25/2007-4
Šmarješke Toplice, dne 27. novembra 2007
Županja
Občine Šmarješke Toplice
mag. Bernardka Krnc l.r.