Uradni list

Številka 105
Uradni list RS, št. 105/2007 z dne 19. 11. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 105/2007 z dne 19. 11. 2007

Kazalo

5227. Odločba o odpravi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov na območju Občine Gornja Radgona (Uradni list RS, št. 67/01), stran 14207.

Številka: U-I-318/06-13
Datum: 8. 11. 2007
O D L O Č B A
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Vlade, na seji 8. novembra 2007
o d l o č i l o:
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Gornja Radgona (Uradni list RS, št. 67/01) se odpravi.
O b r a z l o ž i t e v
A.
1. Vlada izpodbija ustavnost in zakonitost v izreku navedenega Odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Gornja Radgona (v nadaljevanju Odloka) in predlaga njegovo odpravo, ker naj bi bil v nasprotju z drugim odstavkom 73. člena in s tretjim odstavkom 153. člena Ustave ter s tretjim odstavkom 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99 in nasl. - v nadaljevanju ZVKD). Z njim naj bi Občina mimo predhodnih strokovnih podlag črtala iz statusa kulturnih spomenikov lokalnega pomena več nepremičnin na svojem območju, s čimer naj bi prenehalo varovanje njihovih spomeniškovarstvenih vrednot. Kljub opozorilom Ministrstva za kulturo kot organa, pristojnega za nadzor v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 - ur. p. b. in 60/07), naj Občina navedenih nezakonitosti ne bi odpravila. Zaradi prenehanja varovanja bi lahko pri teh nepremičninah prišlo do nenadomestljive izgube in uničenja spomeniškovarstvenih vrednot, saj naj bi bilo porušenih že več objektov, ki so prej imeli status kulturnega spomenika. Namen občine, da nadaljuje s tako prakso, naj bi bil očiten, ker je leta 2005 na enak način sprejela odlok s prav tako vsebino.
2. Občina Gornja Radgona v odgovoru navaja, da izpodbijani Odlok zaradi množične razglasitve spomenikov ne zagotavlja njihove učinkovite zaščite, zlasti ne zaščite tistih, ki imajo večjo kulturno vrednost, saj naj Občina ohranjanja in vzdrževanja tolikšnega števila spomenikov lokalnega pomena ne bi zmogla zagotavljati. Občina naj bi pri pristojni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v Mariboru (v nadaljevanju Zavod) zahtevala pripravo strokovnih podlag za ponovno oceno razglasitve spomenikov na območju občine, tako da bi bili ti razglašeni z ločenimi akti, kar ni bilo storjeno. Meni, da je bilo število razglašenih kulturnih spomenikov po uveljavitvi izpodbijane spremembe Odloka glede na velikost občine ustrezno in da s tem občina v celoti izvršuje svojo ustavno pristojnost varstva kulturne dediščine. V skladu z 9. členom ZVKD naj bi namreč občine na področju varstva kulturne dediščine razglašale spomenike lokalnega pomena in izdajale odločbe v zvezi z njimi ter zagotavljale sredstva za ohranjanje in vzdrževanje spomenikov lokalnega pomena in druge dediščine, druge naloge varstva kulturne dediščine pa naj bi bile glede na to v pristojnosti države. Občina navaja, da je po uveljavitvi ZVKD večkrat zaprosila Zavod za uskladitev Odloka z registrom kulturne dediščine, tako da bi lahko iz Odloka črtala kulturne spomenike, ki bi bili vpisani v ta register. Nato pa naj bi, upoštevaje strokovne podlage za vpis v ta register, z izpodbijanim Odlokom iz statusa spomenika lokalnega pomena izločila dediščino, ki naj bi jo v skladu z ZVKD varovala država prek registra kulturne dediščine. Ugotavlja, da formalna zaščita objekta oziroma nepremičnine kot spomenika nima pomena, če lastniki ne zmorejo bremena vzdrževanja, kar naj bi vodilo v propadanje teh objektov, ki lahko postanejo za okolico tudi nevarni.
B.
3. Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-318/06 z dne 6. 7. 2006 (Uradni list RS, št. 76/06) izvrševanje izpodbijanega Odloka zadržalo do končne odločitve Ustavnega sodišča.
4. Ustava v 5. členu nalaga državi skrb za kulturno dediščino, v 73. členu pa določa, da je kulturne spomenike vsakdo dolžan varovati v skladu z zakonom ter da za ohranjanje kulturne dediščine skrbijo država in lokalne skupnosti. ZVKD določa način izvrševanja teh ustavnih obveznosti.
5. ZVKD opredeljuje kulturno dediščino v 2. členu, kulturni spomenik in vrste kulturnih spomenikov pa v 5. členu. Kulturna dediščina lahko pridobi status kulturnega spomenika, če ima elemente, s katerimi je dokazana kontinuiteta ali posamezna stopnja kulturnega in civilizacijskega razvoja ali ki pomenijo kakovostni dosežek ustvarjalnosti. Glede na pomen teh elementov so spomeniki državnega ali lokalnega pomena. Kulturna dediščina je glede na 10. člen ZVKD varovana na podlagi vpisa v register dediščine ali na podlagi pridobitve statusa spomenika. V skladu z 11. členom ZVKD je register dediščine kot javna zbirka listin in podatkov namenjen uresničevanju javnih koristi na področju varstva dediščine. Pri sprejemanju aktov s področja urejanja prostora mora namreč pripravljavec kot obvezno sestavino pri presoji vplivov, ki jih je z uresničevanjem teh načrtov mogoče pričakovati, upoštevati strokovne zasnove za varstvo dediščine, pri posameznih posegih v prostor pa se morajo upoštevati kulturno-varstvena mnenja, pogoji in soglasja (40. do 47. člen ZVKD). V skladu z 12. in s 13. členom ZVKD pa spomenik pridobi svoj pravni status z aktom o razglasitvi, ki ga glede na pomen spomenika sprejme Vlada ali pristojni organ lokalne skupnosti. Strokovne podlage za razglasitev pripravi Zavod. Akt o razglasitvi kulturnega spomenika obsega identifikacijo in lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev, varstveni režim spomenika in njegovo vplivno območje. Na podlagi akta o razglasitvi se lastniku spomenika izda odločba o varstvu, v kateri je določen varstveni režim, ki lahko omeji lastninsko pravico v obsegu, ki je nujen.
6. Vlada navaja, da je bil izpodbijani Odlok sprejet brez predhodnih strokovnih podlag, ki bi utemeljile odvzem statusa spomenika lokalnega pomena. Iz odgovora Občine izhaja, da naj bi ta pri njegovem sprejemu upoštevala strokovne podlage, ki jih je Zavod pripravil za vpis dediščine v register, saj naj bi iz ZVKD izhajalo, da lokalna skupnost zagotavlja varstvo za spomenike lokalnega pomena, za vso drugo dediščino pa naj bi skrbela država.
7. Vpis v register dediščine in akt o razglasitvi spomenika sta ukrepa, s katerima se sicer zagotavlja varstvo dediščine, vendar medsebojno nista primerljiva. Vpis v register je namenjen varovanju javnih koristi v zvezi z varstvom dediščine, torej njeni identifikaciji in njenemu upoštevanju pri planiranju v prostoru in pri konkretnih posegih v prostor, torej pri gradnji. Razglasitev za spomenik pa ima predvsem namen na strokovnih podlagah določiti način in ukrepe varovanja konkretnega predmeta kulturne dediščine, torej varstveni režim. Zato je zmotno mnenje Občine, da vpis nepremičnine v register dediščine pomeni temelj za razbremenitev Občine glede varstva kulturnih spomenikov, ki jih je razglasila kot spomenike lokalnega pomena.
8. Ustavno sodišče je v podobnem primeru opustitve varovanja zavarovane dobrine lokalnega pomena (sicer naravne dediščine) brez pozitivnega mnenja zavoda, pristojnega za varstvo naravne in kulturne dediščine, že zavzelo stališče, da mnenje občine, da gre za naravno znamenitost državnega in ne lokalnega pomena, ne more biti podlaga za prenehanje zakonito uvedenih varstvenih ukrepov oziroma za njihovo bistveno zmanjšanje, saj je uveljavitev takega odloka v nasprotju s 73. členom Ustave (odločba Ustavnega sodišča št. U-I-81/93 z dne 12. 5. 1994, Uradni list RS, št. 32/94 in OdlUS III, 53).
9. ZVKD v tretjem odstavku 12. člena določa, da strokovne podlage za razglasitev spomenika pripravi pristojni javni zavod, ta pa je določen v 81. členu ZVKD. Na teh strokovnih podlagah temelji varstveni režim, ki ga določi akt o razglasitvi. Zato so strokovne podlage nujni predpogoj za izdajo akta o razglasitvi spomenika, izjema je pod pogoji 14. člena le začasna razglasitev dediščine za spomenik, ki pa lahko velja najdlje 12 mesecev in se izjemoma lahko podaljša še za eno leto. Akt o razglasitvi spomenika je konstitutivne narave, ker se z njim podeli ta pravni status in vzpostavi varstveni režim. Glede na to je take narave tudi akt, s katerim se pravni status spomenika odvzame. Ker s tem preneha tudi varstveni režim, je pristojni organ pri odvzemu statusa spomenika prav tako vezan na strokovne podlage. Izpodbijani Odlok ni bil sprejet na podlagi strokovnih podlag iz tretjega odstavka 12. člena ZVKD. Občina sama navaja, da je pri sprejemu Odloka upoštevala strokovne podlage Zavoda za vpis dediščine v register. Glede na to izpodbijani Odlok ni bil sprejet po postopku, ki ga določa 12. člen ZVKD, zato je v neskladju s tem zakonom. Posledično je tudi v neskladju s 73. členom Ustave.
10. Ustavo sodišče je izpodbijani Odlok odpravilo, ker je treba odpraviti škodljive posledice, ki so nastale na njegovi podlagi.
C.
11. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi drugega odstavka 45. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 - ur. p. b. - ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, dr. Franc Grad, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.
Predsednik
dr. Janez Čebulj l.r.

AAA Zlata odličnost