Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 105/2007 z dne 19. 11. 2007

5221. Uredba o inšpekcijskem nadzoru varnosti plovbe, stran 14190.

Za izvrševanje 181. člena Pomorskega zakonika (Uradni list RS, št. 120/06 - uradno prečiščeno besedilo) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o inšpekcijskem nadzoru varnosti plovbe

1. člen

(vsebina)

Ta uredba določa skladno z Direktivo Sveta 95/21/ES z dne 19. junija 1995 o uveljavitvi mednarodnih standardov za varnost ladij, preprečevanje onesnaževanja ter pogoje za življenje in delo na ladjah, ki uporabljajo pristanišča Skupnosti in plujejo v vodah v pristojnosti držav članic (pomorska inšpekcija), (UL L št. 157 z dne 7. 7. 1995, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo 2002/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o spremembi direktiv o varnosti v pomorskem prometu in o preprečevanju onesnaževanja z ladij (UL L št. 324 z dne 29. 11. 2002, str. 53), postopke za opravljanje inšpekcijskega nadzora nad varnostjo plovbe, preprečevanjem onesnaženja morja in delovnimi pogoji članov posadke na ladji.

2. člen

(pomen izrazov)

Posamezni izrazi, ki so uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. "konvencije" pomeni:
- Mednarodno konvencijo o tovornih črtah, 1966,
- Mednarodno konvencijo o varstvu človeškega življenja na morju, 1974 (v nadaljnjem besedilu: konvencija SOLAS),
- Mednarodno konvencijo o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij, 1973, in s tem v zvezi Protokol iz leta 1978 (v nadaljnjem besedilu: konvencija MARPOL),
- Mednarodno konvencijo o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko straženje pomorščakov, 1978 (v nadaljnjem besedilu: konvencija STCW),
- Konvencijo o mednarodnih pravilih za izogibanje trčenju na morju, 1972,
- Mednarodno konvencijo o izmeritvi ladij, 1969,
- Konvencijo št. 147 o minimalnih normativih v trgovski mornarici, 1976,
- Mednarodno konvencijo o civilni odgovornosti za škodo, povzročeno z onesnaženjem z nafto, 1992, skupaj z veljavnimi protokoli in spremembami teh konvencij ter obveznimi kodeksi;
2. "MOU" pomeni Memorandum o soglasju glede nadzora, ki ga opravlja inšpekcija za varnost plovbe, bil podpisan v Parizu 26. januarja 1982, s spremembami;
3. "Komisija" pomeni Komisijo Evropskih skupnosti;
4. "ladja" pomeni katerokoli morsko plovilo, za katero velja ena ali več konvencij, ki ne pluje pod zastavo Republike Slovenije;
5. "plavajoča naprava" pomeni pritrjeno ali plavajočo ploščad, postroj ali napravo, ki deluje na morskem dnu ali podzemlju Republike Slovenije;
6. "inšpekcijski pregled" pomeni inšpekcijski pregled na ladji z namenom preverjanja veljavnosti ladijskih spričeval in drugih dokumentov, stanja ladje, njene opreme in posadke ter življenjskih razmer in delovnih pogojev posadke;
7. "podrobnejši inšpekcijski pregled" pomeni inšpekcijski pregled, pri katerem je opravljen temeljit pregled celotne ali dela ladje, njene opreme in posadke, glede na okoliščine, določene v tretjem odstavku 5. člena te uredbe, in zajema ladijsko konstrukcijo, opremo, število članov ladijske posadke, življenjske razmere in delovne pogoje ter skladnost z operativnimi postopki na ladji;
8. "razširjeni inšpekcijski pregled" pomeni inšpekcijski pregled, določen v 6. členu te uredbe;
9. "zadržanje ladje" pomeni, da je ladji uradno prepovedano izplutje iz pristanišča, ker je zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti ladja nesposobna za plovbo;
10. "prepoved opravljanja trgovskih operacij" pomeni uradno prepoved ladji, da nadaljuje ravnanje s tovorom, zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti, ki bi, posamično ali skupaj, predstavljale nevarnost za ladjo ali življenje ljudi na njej.

3. člen

(področje uporabe)

(1) Ta uredba se uporablja za vsako ladjo in njeno posadko, ki pristaja v pristaniščih Republike Slovenije ali na plavajočih napravah ali je zasidrana pred takim pristaniščem ali tako plavajočo napravo.
(2) Za ladje z bruto tonažo manj kakor 500 pomorski inšpektor uporablja ustrezna določila konvencij. V delu, v katerem določbe konvencij za takšne ladje ne veljajo, ukrepa tako, da zagotovi, da take ladje ne predstavljajo očitne grožnje za varnost, zdravje ali okolje. Pri zagotavljanju teh ukrepov pomorski inšpektor ravna po Prilogi 1 MOU.
(3) Pri opravljanju inšpekcijskega pregleda ladje, ki pluje pod zastavo države, ki ni podpisnica konvencije, pomorski inšpektor ravna tako, da taka ladja in njena posadka nista deležni ugodnejše obravnave od ladje, ki pluje pod zastavo države, ki je podpisnica konvencije.
(4) Določbe te uredbe ne veljajo za ribiške ladje, vojaške ladje, vojaške pomožne ladje, lesene ladje enostavne gradnje, javne ladje, ki se uporabljajo v negospodarske namene in plovila, ki se uporabljajo izključno za šport in razvedrilo.

4. člen

(inšpekcijski režim)

(1) Celotno število inšpekcijskih pregledov ladij iz drugega in tretjega odstavka tega člena in 6. člena te uredbe, ki jih vsako leto opravi pomorska inšpekcija, mora znašati najmanj 25% povprečnega letnega števila posameznih ladij, ki vplujejo v pristanišča Republike Slovenije, izračunanega na podlagi zadnjih treh koledarskih let, za katera so na voljo statistični podatki.
(2) Pomorska inšpekcija mora ob upoštevanju določb 7. člena te uredbe zagotoviti, da se skladno s 5. členom te uredbe opravi inšpekcijski pregled vsake ladje, za katero ni predpisan razširjeni inšpekcijski pregled, s ciljnim faktorjem nad 50 po informacijskem sistemu Sirenac pod pogojem, da je pretekel najmanj en mesec od zadnjega inšpekcijskega pregleda, izvedenega v pristanišču z območja MOU.
(3) Pri izbiranju drugih ladij za inšpekcijski pregled mora pomorska inšpekcija izbirati ladje po naslednjem prednostnem vrstnem redu:
- najprej ladje, ki so navedene v I. delu Priloge I, ki je sestavni del te uredbe, ne glede na njihov ciljni faktor,
- nato ladje, navedene v II. delu Priloge I, izbrane po padajočem vrstnem redu, ki je odvisen od prednostnega vrstnega reda, ki izhaja iz vrednosti ciljnega faktorja, objavljenega v informacijskem sistemu Sirenac.
(4) Pomorska inšpekcija praviloma ne izvaja inšpekcijskega pregleda ladij, ki jih je pregledala katera koli država članica Evropske unije v zadnjih šestih mesecih pod pogojem, da:
- ladja ni navedena v Prilogi I,
- pri zadnjem inšpekcijskem pregledu niso bile ugotovljene pomanjkljivosti,
- ni utemeljenih razlogov za izvedbo inšpekcijskega pregleda in
- ladja ni zajeta v drugem odstavku tega člena.
(5) Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za preglede delovanja, ki so predpisani v konvencijah.

5. člen

(postopek inšpekcijskega pregleda)

(1) Pri opravljanju inšpekcijskega pregleda mora pomorski inšpektor:
a) v primernem obsegu preveriti spričevala in dokumente, navedene v Prilogi II, ki je sestavni del te uredbe;
b) se prepričati o celotnem stanju ladje, vključno s strojnico in bivalnimi prostori ter higienskimi razmerami na ladji.
(2) Poleg listin, navedenih v Prilogi II, lahko pomorski inšpektor pregleda vsa druga spričevala in dokumente, ki morajo biti skladno s konvencijami na ladji.
(3) Če po opravljenem inšpekcijskem pregledu iz prvega in drugega odstavka tega člena obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da stanje ladje ali njene opreme ali posadka ladje ne ustreza zahtevam konvencij, pomorski inšpektor opravi podrobnejši inšpekcijski pregled, skupaj z nadaljnjim preverjanjem izpolnjevanja operativnih zahtev na ladji.
(4) Utemeljeni razlogi obstajajo, če pomorski inšpektor najde pomanjkljivosti na ladji, ki po njegovem strokovnem mnenju upravičujejo podrobnejši inšpekcijski pregled ladje, njene opreme ali posadke.
(5) Primeri utemeljenih razlogov so navedeni v Prilogi III, ki je sestavni del te uredbe.
(6) Prav tako je treba upoštevati ustrezne postopke in navodila za pregled ladij, navedene v Prilogi IV, ki je sestavni del te uredbe.

6. člen

(obvezni razširjeni inšpekcijski pregled nekaterih ladij)

(1) Na ladji, ki spada v eno od kategorij v A. delu Priloge V, ki je sestavni del te uredbe, se lahko opravi razširjeni inšpekcijski pregled, če je preteklo 12 mesecev od zadnjega razširjenega inšpekcijskega pregleda, opravljenega v pristanišču države podpisnice MOU.
(2) Če je ladja izbrana za pregled skladno s tretjim odstavkom 4. člena te uredbe, se na taki ladji opravi razširjeni inšpekcijski pregled. Inšpekcijski pregled skladno s 5. členom te uredbe se lahko opravi tudi med dvema razširjenima inšpekcijskima pregledoma.
(3) Ladjar ali poveljnik ladje, za katero velja prvi odstavek tega člena, mora javiti vse podatke, navedene v B. delu Priloge V, pomorski inšpekciji v pristanišču, v katero ladja pripluje po 12 mesecih od zadnjega razširjenega inšpekcijskega pregleda. Ti podatki se predložijo vsaj tri dni pred pričakovanim vplutjem v pristanišče ali pred zapustitvijo prejšnjega pristanišča, če se pričakuje, da bo vožnja trajala manj kakor tri dni.
(4) Na vsaki ladji, ki ne ravna skladno s prejšnjim odstavkom, mora biti opravljen razširjen inšpekcijski pregled v namembnem pristanišču.
(5) Pomorska inšpekcija, ob upoštevanju določb 7. člena te uredbe, zagotovi, da se na ladjah iz tretjega in četrtega odstavka tega člena opravi razširjeni inšpekcijski pregled v prvem pristanišču, v katerega pripluje po 12 mesecih od zadnjega razširjenega inšpekcijskega pregleda, če ima ladja ciljni faktor 7 ali več.
(6) Razširjeni inšpekcijski pregled se opravi skladno s postopki, določenimi v C. delu Priloge V.

7. člen

(postopek, kadar nekaterih ladij ni mogoče pregledati)

(1) Kadar pomorska inšpekcija iz operativnih razlogov ne more opraviti inšpekcijskega pregleda ladje s ciljnim faktorjem nad 50 iz drugega odstavka 4. člena te uredbe ali obveznega razširjenega inšpekcijskega pregleda iz petega odstavka 6. člena te uredbe, mora takoj obvestiti sistem Sirenac, da tak pregled ni bil opravljen.
(2) Uprava Republike Slovenije za pomorstvo sporoči primere iz prejšnjega odstavka na vsakih šest mesecev Komisiji skupaj z razlogi, zakaj ladje niso bile pregledane.
(3) V posameznem koledarskem letu neopravljeni inšpekcijski pregledi iz prvega odstavka tega člena ne smejo presegati 5% povprečnega letnega števila posameznih ladij iz prvega odstavka tega člena, primernih za inšpekcijski pregled, ki vplujejo v pristanišča Republike Slovenije, izračunanega na podlagi zadnjih treh koledarskih let, za katera so na voljo statistični podatki.
(4) Ladje iz prvega odstavka tega člena, ki niso bile pregledane v drugi državi članici Evropske unije, morajo biti pregledane skladno z drugim odstavkoma 4. člena te uredbe ali z obveznim razširjenim inšpekcijskem pregledom skladno s petim odstavkom 6. člena te uredbe, odvisno od primera, v pristanišču Republike Slovenije, če je pristanišče Republike Slovenije prvo naslednje pristanišče, v katerega te ladje vplujejo.

8. člen

(ukrepi prepovedi vplutja nekaterih ladij)

(1) Pomorska inšpekcija prepove ladji, ki spada v eno od kategorij iz A. dela Priloge X, ki je sestavni del te uredbe, vplutje v pristanišča Republike Slovenije, razen v primerih, navedenih v devetem odstavku 12. člena te uredbe, če ladja
bodisi:
- pluje pod zastavo države, navedene na črnem seznamu, ki je objavljen v letnem poročilu MOU, in
- je bila zadržana več kakor dvakrat v zadnjih 24 mesecih v pristaniščih držav podpisnic MOU,
ali
- pluje pod zastavo države, navedene na črnem seznamu, objavljenem v letnem poročilu MOU, kot države z »izredno velikim tveganjem« ali »velikim tveganjem«, in
- je bila zadržana več kakor enkrat v zadnjih 36 mesecih v pristaniščih držav podpisnic MOU.
(2) Prepoved vplutja se izreče takoj, ko dobi ladja dovoljenje za izplutje iz pristanišča, v katerem je bila drugič ali tretjič zadržana, odvisno od primera.
(3) Za izvajanje prvega in drugega odstavka tega člena pomorska inšpekcija ravna skladno s postopki, določenimi v B. delu Priloge X, ki je sestavni del te uredbe.

9. člen

(poročilo poveljniku o inšpekcijskem pregledu)

Po koncu inšpekcijskega pregleda, podrobnejšega inšpekcijskega pregleda ali razširjenega inšpekcijskega pregleda pomorski inšpektor sestavi zapisnik skladno s Prilogo VIII, ki je sestavni del te uredbe. Kopijo inšpekcijskega zapisnika izroči poveljniku ladje.

10. člen

(odprava pomanjkljivosti in zadržanje ladje)

(1) Ladjar mora vse pomanjkljivosti, ki so bile potrjene ali ugotovljene z inšpekcijskim pregledom, opravljenim skladno z drugim in tretjim odstavkom 4. člena in 6. členom te uredbe, odpraviti skladno s konvencijami.
(2) Ob pomanjkljivostih, ki očitno ogrožajo varnost, zdravje ali okolje, pomorski inšpektor ladjo zadrži ali prepove opravljanje trgovskih operacij, med katerimi so bile odkrite pomanjkljivosti. Odločba o zadržanju ladje ali prepovedi opravljanja trgovskih operacij ne sme biti preklicana, dokler niso odpravljene ugotovljene pomanjkljivosti ali okoliščine, ki so bile razlog za prepoved, in dokler pomorski inšpektor ne ugotovi, da ladja lahko nadaljuje plovbo ali nadaljuje prekinjene operacije, ne da bi bili ogroženi varnost in zdravje potnikov ali posadke ali varnost drugih ladij in da ni nevarnosti za onesnaženje morskega okolja.
(3) Pomorski inšpektor pri strokovni presoji o tem, ali naj ladjo zadrži ali ne, uporabi merila iz Priloge VI, ki je sestavni del te uredbe. Ladjo zadrži, če ni opremljena z delujočim sistemom zapisovanja podatkov o potovanju, kadar je uporaba tega sistema obvezna skladno s Prilogo XI, ki je sestavni del te uredbe. Če te pomanjkljivosti ni mogoče hitro odpraviti v pristaniščih Republike Slovenije, lahko pomorski inšpektor taki ladji dovoli, da nadaljuje plovbo do najbližjega primernega pristanišča, kjer bo ta napaka hitro odpravljena, ali pa naloži, da se pomanjkljivost odpravi v največ 30 dneh. V teh primerih se uporabijo postopki iz 12. člena te uredbe.
(4) V izrednih razmerah, ko je celotno stanje ladje očitno podstandardno, lahko pomorski inšpektor začasno prekine inšpekcijski pregled ladje, dokler odgovorni za stanje ladje ne sprejmejo ukrepov, potrebnih za izpolnitev ustreznih zahtev konvencij.
(5) Kadar je na podlagi ugotovitev inšpekcijskih pregledov iz drugega in tretjega odstavka 4. člena in 6. člena te uredbe ladjo treba zadržati, pomorski inšpektor takoj pisno obvesti in posreduje inšpekcijski zapisnik pristojnemu organu države, pod katere zastavo ima ladja pravico pluti (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ države zastave), ali, kadar to ni mogoče, konzulu, če pa je odsoten, najbližjemu diplomatskemu predstavniku države zastave, o vseh okoliščinah, ki so bile razlog za zadržanje ladje. Poleg tega, ko je to potrebno, pomorski inšpektor obvesti tudi pooblaščeni klasifikacijski zavod, ki je ladji izdal spričevalo o klasi ali druga spričevala v imenu države zastave, skladno z mednarodnimi konvencijami.
(6) Pri opravljanju inšpekcijskega pregleda si mora pomorski inšpektor prizadevati, da se izogne neupravičenemu zadržanju ali zamudi ladje.

11. člen

(postopek, če ni ISM spričeval)

(1) Če se pri inšpekcijskem pregledu ugotovi, da ladja nima spričevala o skladnosti ali spričevala o varnem upravljanju ladij, izdanega skladno z Mednarodnim kodeksom ravnanja za varno upravljanje ladij in za preprečevanje onesnaževanja (v nadaljnjem besedilu: ISM kodeks), pomorski inšpektor ladjo zadrži.
(2) Ne glede na manjkajoča spričevala iz prejšnjega odstavka lahko pomorski inšpektor, če med inšpekcijskim pregledom ne ugotovi nobenih drugih pomanjkljivosti, zaradi katerih bi bilo zadržanje ladje upravičeno, ne odredi zadržanja ladje, če je to potrebno, da se prepreči prezasedenost pristanišča. Kadar je sprejeta taka odločitev, pomorski inšpektor o tem nemudoma obvesti pristojne organe drugih držav članic Evropske unije.
(3) Pomorska inšpekcija sprejme potrebne ukrepe, da zagotovi, da se vsem ladjam, ki so imele dovoljenje za izplutje iz pristanišča v okoliščinah iz prejšnjega odstavka, prepove vplutje v katerokoli pristanišče države članice Evropske unije, razen v primerih, navedenih v devetem odstavku 12. člena te uredbe, dokler lastnik ali ladjar ladje ne dokaže pomorski inšpekciji, ki je ladjo zadržala, da ima ladja veljavna spričevala, izdana skladno z ISM kodeksom. Kadar so na ladji ugotovljene pomanjkljivosti iz drugega odstavka 10. člena te uredbe in jih ni mogoče odpraviti v pristaniščih Republike Slovenije, se smiselno ravna skladno z 12. členom te uredbe.

12. člen

(spremljanje inšpekcijskih pregledov in zadržanj ladij)

(1) Kadar pomanjkljivosti, zaradi katerih je bila ladja zadržana po drugem odstavku 10. člena te uredbe, ni mogoče odpraviti v pristanišču, kjer se je opravil inšpekcijski pregled, pomorski inšpektor dovoli ladji nadaljevanje poti do najbližje primerne ladjedelnice, ki jo izberejo poveljnik in pristojni organi pod pogoji, ki jih odredi pristojni organ države zastave in s katerimi soglaša pomorski inšpektor. Ti pogoji morajo zagotoviti, da lahko ladja nadaljuje pot, ne da bi ogrožala varnost in zdravje potnikov ali posadke, pomenila nevarnost za druge ladje ali onesnaževala morsko okolje.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka pomorski inšpektor obvesti pristojni organ države, v kateri je izbrana ladjedelnica, osebe iz petega odstavka 10. člena te uredbe in po potrebi tudi druge pristojne organe o vseh pogojih potovanja.
(3) Obveščanje iz prejšnjega odstavka se opravi skladno s Prilogo 2 MOU.
(4) Če prejme tako obvestilo Uprava Republike Slovenije za pomorstvo ali pomorska inšpekcija, o sprejetih ukrepih obvesti organ, ki je poslal obvestilo.
(5) Pomorska inšpekcija sprejme ukrepe, s katerimi se zagotovi, da se ladjam iz prvega odstavka tega člena, ki nadaljujejo plovbo:
- ne da bi izpolnile pogoje, ki jih je odredila pomorska inšpekcija na podlagi opravljenega inšpekcijskega pregleda, ali
- zavračajo izpolnitev veljavnih zahtev konvencij tako, da ne odplujejo v izbrano ladjedelnico, prepove vplutje v katero koli pristanišče države članice Evropske unije, dokler lastnik ali ladjar ladje ne priskrbi dokazov, ki prepričajo pomorsko inšpekcijo, ki je ugotovila, da ima ladja pomanjkljivosti, da ta spet popolnoma izpolnjuje vse veljavne zahteve konvencij.
(6) V primerih iz prve alinee prejšnjega odstavka tega člena, kadar pomorska inšpekcija ugotovi, da ima ladja pomanjkljivosti, takoj opozori pristojne organe vseh drugih držav članic Evropske unije.
(7) V primerih iz druge alinee petega odstavka tega člena pomorska inšpekcija, če se ladjedelnica nahaja v Republiki Sloveniji, takoj opozori pristojne organe vseh drugih držav članic Evropske unije.
(8) Pred prepovedjo vplutja se lahko pomorska inšpekcija posvetuje s pristojnim organom države zastave ladje.
(9) Ne glede na določbe petega odstavka tega člena lahko pomorski inšpektor dovoli vplutje v pristanišče Republike Slovenije v primeru višje sile ali iz zelo pomembnih varnostnih razlogov, ali da zmanjša ali omili nevarnost onesnaženja ali da se odpravijo pomanjkljivosti pod pogojem, da je lastnik, ladjar ali poveljnik ladje izvedel ustrezne ukrepe za zagotovitev varnega vplutja, ki jih pomorska inšpekcija sprejme kot zadostne.

13. člen

(posebna zahteva za pomorske inšpektorje)

Pomorski inšpektorji ne smejo imeti nobenega poslovnega interesa bodisi v pristanišču inšpekcijskega pregleda bodisi na ladjah, ki jih pregledujejo, niti ne smejo biti zaposleni ali opravljati dela pri klasifikacijskih zavodih, ki ladjam izdajajo predpisana spričevala ali opravljajo tehnične preglede, potrebne za izdajo teh spričeval.

14. člen

(poročila pilotov in upravljavcev pristanišč)

(1) Piloti, ki pilotirajo ladje med vplutjem v pristanišče ali izplutjem iz pristanišča Republike Slovenije, morajo takoj na ustrezen način obvestiti pomorsko inšpekcijo, če med opravljanjem pilotaže izvedo, da ima ladja pomanjkljivosti, ki lahko ogrozijo varno plovbo ladje ali lahko povzročijo onesnaženje morskega okolja.
(2) Če upravljavec pristanišča pri opravljanju svojega dela izve, da ima ladja v njegovem pristanišču pomanjkljivosti, ki lahko ogrozijo varnost ladje ali lahko povzročijo onesnaženje morskega okolja, mora o tem takoj obvestiti pomorsko inšpekcijo.

15. člen

(sodelovanje)

(1) Upravljavci pristanišč in pomorski agenti morajo dati pomorski inšpekciji na razpolago vse pomembne podatke o ladjah, ki vplujejo v pristanišča Republike Slovenije.
(2) Pomorska inšpekcija izmenjuje podatke in sodeluje s pristojnimi pomorsko inšpekcijskimi organi drugih držav članic Evropske unije, Komisijo in informacijskim sistemom Sirenac, ustanovljenim v St. Malo-ju v Franciji.
(3) Za opravljanje inšpekcijskih pregledov iz drugega in tretjega odstavka 4. in 6. člena te uredbe pomorski inšpektorji pregledajo javne in zasebne baze podatkov o inšpekcijskih pregledih ladij, ki so dostopne prek informacijskega sistema Equasis.
(4) Podatki iz drugega in tretjega odstavka tega člena so tisti, ki so opredeljeni v Prilogi 4 MOU in tisti, ki so predpisani v 16. členu te uredbe.

16. člen

(objava podatkov)

(1) Pomorska inšpekcija mora vsaj enkrat mesečno objaviti podatke, navedene v I. točki Priloge VII, ki je sestavni del te uredbe, o ladjah, ki so bile zadržane ali jim je bilo prepovedano vplutje v pristanišča Republike Slovenije v prejšnjem mesecu.
(2) Podatki iz v I. in II. točke Priloge VII ter podatki o spremembah, začasnih ukinitvah in preklicih spričeval o klasi ladij, ki jih morajo pooblaščeni klasifikacijski zavodi posredovati pomorskim inšpektorjem, so na voljo v sistemu Sirenac. Pomorska inšpekcija jih po končanem inšpekcijskem pregledu ali odpravi zadržanja ladje čim prej objavi preko informacijskega sistema Equasis.

17. člen

(podatki, potrebni za spremljanje izvajanja)

Uprava Republike Slovenije za pomorstvo predloži Komisiji podatke iz Priloge IX, ki je sestavni del te uredbe, v presledkih, določenih v navedeni prilogi.

18. člen

(kazenske določbe)

(1) Z globo od 200 eurov do 1.000 eurov se za prekršek kaznuje:
a) poveljnik ladje, če v nasprotju s tretjim odstavkom 6. člena ne javi vseh potrebnih podatkov pomorski inšpekciji najmanj tri dni pred pričakovanim vplutjem v pristanišče ali pred zapustitvijo prejšnjega pristanišča, če se pričakuje, da bo vožnja trajala manj kot tri dni, in
b) pilot, ki ne obvesti pomorske inšpekcije, če med opravljanjem pilotaže izve, da ima ladja pomanjkljivosti, ki lahko ogrozijo varno plovbo ladje ali povzročijo onesnaženje morskega okolja (prvi odstavek 14. člena).
(2) Z globo od 400 eurov do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost:
a) če v nasprotju s tretjim odstavkom 6. člena ne javi vseh potrebnih podatkov pomorski inšpekciji najmanj tri dni pred pričakovanim vplutjem v pristanišče ali pred zapustitvijo prejšnjega pristanišča, če se pričakuje, da bo vožnja trajala manj kakor tri dni, ali
b) če ne obvesti pomorske inšpekcije, da ima ladja v njegovem pristanišču pomanjkljivosti, ki lahko ogrozijo varnost ladje ali povzročijo onesnaženje morskega okolja (drugi odstavek 14. člena).
(3) Z globo od 200 eurov do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

19. člen

(prekrškovni organ)

Za odločanje o prekrških iz prejšnjega člena je pristojen pomorski inšpektor.

20. člen

(prehodna določba)

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Pravilnik o inšpekcijskem nadzoru varnosti plovbe (Uradni list RS, št. 64/04).

21. člen

(končna določba)

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 00721-18/2007/6

Ljubljana, dne 8. novembra 2007

EVA 2007-2411-0056

Vlada Republike Slovenije

dr. Andrej Bajuk l.r.
Minister

                                                       PRILOGA I

  LADJE, KI PRIDEJO V POŠTEV ZA PREDNOSTNI INŠPEKCIJSKI PREGLED
          (drugi in tretji odstavek 4. člena te uredbe)

   I. Prednostni faktorji
   Ne glede na vrednost ciljnega faktorja imajo absolutno
prednost pri inšpekcijskem pregledu:
   1. Ladje, za katere so piloti ali upravljavci pristanišč
sporočili, da imajo pomanjkljivosti, ki lahko ogrozijo njihovo
varno plovbo (14. člen te uredbe).
   2. Ladje, ki ne izpolnjujejo zahtev iz Direktive 2002/59/ES.
   3. Ladje, o katerih so poročale ali poslale uradno obvestilo
druge države članice Evropske unije.
   4. Ladje, o katerih je poročal ali vložil pritožbo poveljnik
ladje, član posadke ali katera koli druga oseba ali organizacija,
ki ima upravičen interes za varno delovanje ladje, življenjske in
delovne razmere na ladji ali preprečevanje onesnaževanja, razen
če pomorski inšpektor meni, da je poročilo ali pritožba nedvomno
neutemeljena; identiteta osebe, ki vloži poročilo ali pritožbo,
se ne sme razkriti poveljniku ali lastniku ladje.
   5. Ladje, ki so:
   - bile udeležene pri trčenju ali so nasedle na poti v
pristanišče,
   - bile obtožene domnevne kršitve določb o izpuščanju
škodljivih snovi ali odpadnih voda,
   - napačno ali nevarno manevrirale, pri čemer niso upoštevale
shem ločene plovbe, ki jih je sprejela Mednarodna pomorska
organizacija (v nadaljnjem besedilu: IMO), ali varne navigacijske
prakse in postopkov, ali
   - bile upravljane na način, ki je nevaren za ljudi,
premoženje ali okolje.
   6. Ladje, ki jim je bilo v preteklih šestih mesecih iz
varnostnih razlogov začasno ali trajno preklicano spričevalo o
klasi.

   II. Skupni ciljni faktor
   Prednostni inšpekcijski pregled je treba opraviti na:
   1. Ladjah, ki vplujejo v pristanišče Evropske unije prvič ali
po 12 ali več mesecih odsotnosti. Pomorska inšpekcija pri tem
upošteva tudi tiste inšpekcijske preglede, ki so jih opravile
članice MOU. Če ni ustreznih podatkov za ta namen, se pomorski
inšpektor opre na razpoložljive podatke v sistemu Sirenac in
pregleda tiste ladje, ki niso bile vpisane v Sirenacovo bazo
podatkov po njeni uveljavitvi dne 1. januarja 1993.
   2. Ladjah, ki jih v preteklih šestih mesecih ni pregledala
nobena država članica Evropske unije.
   3. Ladjah, katerih predpisana spričevala o ladijski
konstrukciji in opremi, izdana skladno s konvencijami, in druga
klasifikacijska spričevala so izdali klasifikacijski zavodi, ki
niso pooblaščeni skladno s predpisi Evropskih Skupnosti.
   4. Ladjah, ki plujejo pod zastavo države, ki je na črnem
seznamu, objavljenem v letnem poročilu MOU.
   5. Ladjah, ki jim je bilo dovoljeno zapustiti pristanišče
države članice Evropske unije pod določenimi pogoji, in sicer:
   (a) da odpravijo pomanjkljivosti pred izplutjem,
   (b) da odpravijo pomanjkljivosti v naslednjem pristanišču
njihovega postanka,
   (c) da odpravijo pomanjkljivosti v 14 dneh,
   (d) pod drugimi pogoji, ki so bili določeni glede na
pomanjkljivosti.
   Če so bili v zvezi z ladjo sprejeti ukrepi in so bile vse
pomanjkljivosti odpravljene, se to upošteva.
   6. Ladjah, pri katerih so bile ugotovljene pomanjkljivosti
pri prejšnjem inšpekcijskem pregledu, glede na število
pomanjkljivosti.
   7. Ladjah, ki so bile zadržane v prejšnjem pristanišču.
   8. Ladjah, ki plujejo pod zastavo države, ki ni ratificirala
vseh ustreznih mednarodnih konvencij iz 2. člena te uredbe.
   9. Ladjah, katerim je izdal spričevala klasifikacijski zavod,
ki ima nadpovprečni odstotek zadržanj ladij.
   10. Ladjah iz kategorij, navedenih v A. delu Priloge V.
   11. Ladjah, ki so starejše od 13 let.
   Pomorski inšpektor pri določanju prednostnega vrstnega reda
za inšpekcijski pregled zgoraj navedenih ladij upošteva skupni
ciljni faktor, prikazan v informacijskem sistemu Sirenac skladno
z razdelkom I Priloge I MOU. Višji ciljni faktor pomeni večjo
prednost pregleda. Skupni ciljni faktor je seštevek ustreznih
vrednosti ciljnih faktorjev, kakor so določene v okviru MOU.
Peta, šesta in sedma točka se uporabijo samo za inšpekcijske
preglede, opravljene v zadnjih 12 mesecih. Skupni ciljni faktor
ne sme biti manjši od seštevka vrednosti, določenih za 3., 4.,
8., 9., 10. in 11. točko.
   Vendar se za namen petega odstavka 6. člena te uredbe pri
skupnem ciljnem faktorju ne upošteva 10. točka.

                                        PRILOGA II

                  SEZNAM SPRIČEVAL IN DOKUMENTOV
                (prvi odstavek 5. člena te uredbe)

   1. Mednarodno izmeritveno spričevalo (1969).
   2. - Spričevalo o varnosti potniške ladje,
   - Spričevalo o varnosti konstrukcije tovorne ladje,
   - Spričevalo o varnosti opreme na tovorni ladji,
   - Spričevalo o varnosti radijske postaje na tovorni ladji,
   - Spričevalo o oprostitvi in, če je potrebno, seznam tovorov,
   - Spričevalo o varnosti tovorne ladje.
   3. Mednarodno spričevalo o sposobnosti za prevoz kapljivo
utekočinjenih plinov;
   - Spričevalo o sposobnosti za prevoz kapljivo utekočinjenih
plinov.
   4. Mednarodno spričevalo o primernosti za prevoz nevarnih
kemikalij v razsutem stanju;
   - Spričevalo o sposobnosti za prevoz nevarnih kemikalij v
razsutem stanju.
   5. Mednarodno spričevalo o preprečevanju onesnaženja z oljem.
   6. Mednarodno spričevalo o preprečevanju onesnaževanja pri
prevozu nepakiranih škodljivih tekočih snovi.
   7. Mednarodno spričevalo o tovorni črti (1966);
   - Mednarodno spričevalo o oprostitvi tovornih črt.
   8. Knjiga o oljih, I. in II. Del.
   9. Knjiga tovora.
   10. Listina o najmanjšem številu pomorščakov, potrebnih za
varno plovbo.
   11. Pooblastila o nazivih, izdana skladno s konvencijo STCW.
   12. Zdravniška spričevala (Konvencija ILO št. 73 o
zdravniškem pregledu pomorščakov).
   13. Knjiga o stabilnosti.
   14. Kopija listine o skladnosti in spričevalo o varnem
upravljanju, izdana skladno z ISM kodeksom (konvencija SOLAS,
poglavje IX).
   15. Spričevala o trdnosti ladje in strojnih naprav, ki jih
izda klasifikacijski zavod (zahtevajo se samo tedaj, kadar ladja
ohrani klaso v klasifikacijskem zavodu).
   16. Spričevalo o sposobnosti ladje za prevoz nevarnega
tovora.
   17. Spričevalo o varnosti hitrega plovila in dovoljenje za
upravljanje hitrega plovila.
   18. Deklaracija o nevarnem tovoru ali manifest ali podroben
načrt tovora.
   19. Ladijski dnevnik z zapisi o opravljenih preizkusih in
vajah ter dnevnik o pregledih in vzdrževanju sredstev in naprav
za reševanje.
   20. Spričevalo o varnosti ladij za posebne namene.
   21. Spričevalo o varnosti plavajoče naprave.
   22. Za oljne tankerje podatki o nadzoru izpusta zaoljenih vod
in nadzornem sistemu za zadnje potovanje ladje v balastu.
   23. Seznam razporeditve ob alarmu, protipožarni načrt in, na
potniških ladjah, načrt ukrepov ob poškodbah ladje.
   24. Načrt ravnanja ob izlitju olja.
   25. Dokumentacija o opravljenih tehničnih pregledih (za ladje
za razsuti tovor in oljne tankerje).
   26. Zapisniki o predhodnih inšpekcijskih pregledih.
   27. Za ro-ro potniške ladje podatki o največjem razmerju
faktorjev pregrajevanja A/A.
   28. Spričevalo o sposobnosti ladje za prevoz žita.
   29. Priročnik o pričvrstitvi tovora.
   30. Načrt ravnanja z odpadki in dnevnik ravnanja z odpadki.
   31. Na potniških ladjah dokumentacija za pomoč poveljniku pri
odločanju.
   32. Za potniške ladje na linijskih progah načrt sodelovanja s
službami iskanja in reševanja (SAR).
   33. Za potniške ladje seznam operativnih omejitev.
   34. Priročnik za prevoz razsutega tovora.
   35. Načrt natovarjanja in raztovarjanja ladij, ki prevažajo
razsuti tovor.
   36. Potrdilo o zavarovanju ali drugem finančnem jamstvu za
odgovornost za škodo, povzročeno zaradi onesnaženja z oljem
(Mednarodna konvencija o civilni odgovornosti za škodo,
povzročeno z onesnaženjem z nafto, 1992).

                                                    PRILOGA III

      UTEMELJENI RAZLOGI ZA PODROBNEJŠI INŠPEKCIJSKI PREGLED
                (peti odstavek 5. člena te uredbe)

   1. Ladje, določene v I. delu in odstavkih II-3, II-4, II-5b,
II-5c in II-8 v II. delu Priloge I.
   2. Knjiga o oljih ni pravilno vodena.
   3. Pri pregledu ladijskih spričeval in drugih dokumentov so
bile ugotovljene netočnosti.
   4. Znaki, da člani posadke niso sposobni izpolnjevati
predpisanih zahtev glede sporazumevanja na ladji.
   5. Dokazi, da ravnanje s tovorom in druga opravila niso bila
varno vodena, ali skladno z IMO navodili, npr.: vsebina kisika v
napajalnem cevovodu inertnega plina do tovornih tankov je nad
predpisano maksimalno vrednostjo.
   6. Nezmožnost poveljnika oljnega tankerja, da pokaže podatke
o nadzoru izpusta zaoljenih vod in nadzornem sistemu za zadnje
potovanje ladje v balastu.
   7. Manjka najnovejši seznam razporeditve ob alarmu ali če
člani posadke ne poznajo svojih nalog v primeru požara ali nalogu
za zapustitev ladje.
   8. Oddajanje lažnih alarmov za nevarnost, ki jim ne sledijo
ustrezni postopki preklica.
   9. Manjka glavna oprema ali naprave, zahtevane v konvencijah.
   10. Zelo nehigienske razmere na ladji.
   11. Dokaz na podlagi inšpektorjevega splošnega vtisa in
opazovanj, da obstajajo resno poslabšanje ali pomanjkljivosti
trupa ali ladijske strukture, ki lahko ogrozijo strukturo,
neprepustnost ali vodotesnost ladje.
   12. Informacije ali dokazi, da poveljnik ladje ali posadka ne
pozna osnovnih postopkov na ladji glede varnosti ladij ali
preprečevanja onesnaženja ali da se taki postopki niso izvajali.

                                                   PRILOGA IV

                    POSTOPKI ZA PREGLED LADIJ
               (šesti odstavek 5. člena te uredbe)

   1. Načela o najmanjšem številu pomorščakov, potrebnih za
varno plovbo ladje (Resolucija IMO A.481 (XII) in njene priloge:
Listina o najmanjšem številu pomorščakov, potrebnih za varno
plovbo (Priloga 1) in Navodila o uporabi načel o najmanjšem
številu pomorščakov (Priloga 2)).
   2. Določbe Mednarodnega pomorskega kodeksa o prevozu nevarnih
tovorov.
   3. Publikacija Mednarodne organizacije dela (ILO)
"Inšpekcijski pregled delovnih pogojev na ladji: Navodila za
postopek".
   4. Priloga I MOU "Postopki nadzora, ki ga opravlja inšpekcija
za varnost plovbe".

                                                       PRILOGA V

   A. KATEGORIJE LADIJ, PREDVIDENIH ZA RAZŠIRJENI INŠPEKCIJSKI
                             PREGLED
                (prvi odstavek 6. člena te uredbe)
 
   1. Ladje za prevoz plinov in ladje za prevoz kemikalij,
starejše od 10 let, šteto od datuma izgradnje, navedenega v
spričevalih o varnosti ladje.
   2. Ladje za prevoz razsutega tovora, starejše od 12 let,
šteto od datuma izgradnje, navedenega v spričevalih o varnosti
ladje.
   3. Oljni tankerji z bruto tonažo nad 3000 in starejši od 15
let, šteto od datuma izgradnje, navedenega v spričevalih o
varnosti ladje.
   4. Potniške ladje, starejše od 15 let, razen ro-ro potniških
ladij in hitrih potniških plovil, kakor so navedene v Pravilu X/1
Konvencije o varstvu človeškega življenja na morju.

B. PODATKI, KI JIH JE TREBA SPOROČITI POMORSKI INŠPEKCIJI (tretji
                   odstavek 6. člena te uredbe)
   A. ime,
   B. zastava,
   C. identifikacijska številka IMO, če obstaja,
   D. nosilnost ladje,
   E. datum izgradnje ladje, naveden v spričevalih o varnosti
ladje,
   F. za tankerje:
     F.a. oblika: enojni trup, enojni trup z ločenimi balastnimi
tanki, dvojni trup,
     F.b. stanje tovornih in balastnih tankov: polni, prazni,
inertirani,
     F.c. prostornina in vrsta tovora,
   G. predvideni čas vplutja v namembno pristanišče,
   H. predvideno trajanje postanka,
   I. načrtovano ravnanje s tovorom v namembnem pristanišču
(natovarjanje, raztovarjanje, drugo),
   J. načrtovani tehnični pregledi klasifikacijskih zavodov in
večja vzdrževalna dela ter popravila, ki naj bi se izvajala v
namembnem pristanišču.

    C. POSTOPKI V ZVEZI Z RAZŠIRJENIM INŠPEKCIJSKIM PREGLEDOM
  NEKATERIH KATEGORIJ LADIJ (šesti odstavek 6. člena te uredbe)
   Ob upoštevanju izvedljivosti v praksi ali morebitnih omejitev
v zvezi z varnostjo oseb, ladje ali pristanišča razširjeni
inšpekcijski pregled obsega vsaj točke, navedene v nadaljevanju.
Pomorski inšpektorji se morajo zavedati, da tak pregled lahko
ogrozi varno izvajanje nekaterih postopkov na ladji, kakor je
npr. ravnanje s tovorom, če operativni pregledi neposredno
vplivajo na te postopke.
   1. LADJE NA SPLOŠNO (kategorije v A. delu)
   - prekinitev energije in zagon generatorja v sili,
   - pregled zasilne razsvetljave,
   - delovanje zasilne požarne črpalke z dvema brizgalnima
cevema, priključenima na glavni požarni vod,
   - delovanje kalužnih črpalk,
   - zapiranje za vodo nepropustnih vrat,
   - spust enega rešilnega čolna v vodo,
   - preskus daljinsko vodenih zapornih ventilov, npr. na
kotlih, prezračevalnih napravah in črpalkah za gorivo,
   - preskus krmilnih naprav, vključno s pomožnimi krmilnimi
napravami,
   - pregled zasilnega vira električne energije za radijske
naprave,
   - pregled in v primernem obsegu preskus separatorja v
strojnici.
   2. TANKERJI ZA PREVOZ PLINOV IN KEMIKALIJ
   Poleg točk, navedenih v oddelku 1 te priloge, spadajo v
razširjeni inšpekcijski pregled tankerjev za prevoz plinov in
kemikalij še naslednje točke:
   - nadzor tovornega tanka in varnostnih naprav v zvezi s
temperaturo, tlakom in merjenja globine praznega prostora,
   - naprave za analizo kisika in merjenje eksplozivnosti,
vključno z njihovim umerjanjem. Razpoložljivost naprav za
ugotavljanje prisotnosti kemikalij (mehi) z ustreznim številom
primernih cevi za odkrivanje plina pri prevozu določenega tovora,
   - oprema za primerno zaščito dihal in oči za vse osebe na
ladji (če se prevažajo tovori, navedeni v mednarodnem spričevalu
o sposobnosti ali v spričevalu o sposobnosti za prevoz tekočih
kemikalij ali kapljivo tekočih plinov, kar je primerno),
   - preverjanje, ali je tovor, ki se prevaža, naveden v
mednarodnem spričevalu o sposobnosti ali v spričevalu o
sposobnosti za prevoz tekočih kemikalij ali kapljivo tekočih
plinov, kar je primerno,
   - stalne naprave za gašenje požarov na ladji, bodisi da gre
za peno ali suhe kemikalije ali drugo, odvisno od tovora, ki se
prevaža.
   3. LADJE ZA PREVOZ RAZSUTEGA TOVORA
   Poleg točk, navedenih v oddelku 1 te priloge, spadajo v
razširjeni inšpekcijski pregled ladij za prevoz razsutega tovora
še naslednje točke:
   - morebitna korozija temeljev krovnih strojev,
   - morebitna deformacija in/ali korozija pokrovov skladiščnih
odprtin,
   - morebitne razpoke ali korozija na prečnih pregradah,
   - dostop do prostorov za tovor,
   - preverjanje, ali so na ladji naslednji dokumenti, njihov
pregled in potrditev, da jih je država zastave ali
klasifikacijski zavod odobril:
     (1) poročila o tehničnih pregledih konstrukcije,
     (2) poročila o oceni stanja ladje,
     (3) poročila o merjenju debeline,
     (4) opisni dokument, naveden v Resoluciji IMO A.744(18).
   4. OLJNI TANKERJI
   Poleg točk, navedenih v oddelku 1 te priloge, spadajo v
razširjen inšpekcijski pregled oljnih tankerjev še naslednje
točke:
   - stalen sistem za gašenje s peno,
   - gasilska oprema na splošno,
   - pregled protipožarnih loput v strojnici, črpalni postaji in
bivalnih prostorih,
   - nadzor pritiska inertnega plina in njegova vsebnost kisika,
   - balastni tanki: pregleda se vsaj en balastni tank v tovorni
coni, najprej skozi vstopno odprtino/dostop s krova in pozneje
znotraj tanka, če pomorski inšpektor najde utemeljen razlog za
nadaljnji pregled,
   - preverjanje, ali so na ladji naslednji dokumenti, njihov
pregled in potrditev, da jih je država zastave ali
klasifikacijski zavod odobril:
     (1) poročila o tehničnih pregledih konstrukcije,
     (2) poročila o oceni stanja ladje,
     (3) poročila o merjenju debeline,
     (4) opisni dokument, naveden v Resoluciji IMO A.744(18).
   5. POTNIŠKE LADJE, RAZEN RO-RO POTNIŠKIH LADIJ IN HITRIH
POTNIŠKIH PLOVIL
   Poleg točk, navedenih v oddelku 1 te priloge, spadajo v
razširjeni inšpekcijski pregled potniških ladij še naslednje
točke:
   - preskus protipožarnega in alarmnega sistema,
   - preskus pravilnega zapiranja požarnih vrat,
   - preskus sistema za obveščanje potnikov,
   - protipožarne vaje, pri katerih je treba prikazati najmanj
vse komplete gasilske opreme in pri katerih sodeluje del
strežnega osebja,
   - prikaz, da so ključni člani posadke seznanjeni z načrtom
ukrepov ob poškodbah ladje.
   Če se zdi primerno, se lahko inšpekcijski pregled nadaljuje,
medtem ko je ladja na poti v pristanišče države članice Evropske
unije ali iz njega, s privolitvijo poveljnika ali ladjarja ladje.
Pomorski inšpektorji ne smejo ovirati plovbe ladje niti
povzročati situacij, ki bi po oceni poveljnika lahko ogrozile
varnost potnikov, posadke in ladje.

                                                   PRILOGA VI

                    MERILA ZA ZADRŽANJE LADJE
              (tretji odstavek 10. člena te uredbe)

   Uvod
   Preden pomorski inšpektor odloči, ali pomanjkljivosti, ki so
bile ugotovljene pri inšpekcijskem pregledu, upravičujejo
zadržanje ladje, mora uporabiti merila, navedena v oddelkih 1 in
2 spodaj.
   Oddelek 3 zajema primere pomanjkljivosti, ki že same po sebi
upravičujejo zadržanje ladje (glej tretji odstavek 10. člena te
uredbe).
   Kadar je vzrok za zadržanje ladje posledica naključne
poškodbe, ki jo je utrpela ladja na svojem potovanju do
pristanišča, se ladja ne zadrži, če:
   1. so ustrezno izpolnjene zahteve pravila I, člena 11.c
konvencije SOLAS, ki se nanašajo na obveščanje države zastave,
pooblaščene osebe ali klasifikacijskega zavoda, pooblaščenega za
izdajo ustreznega spričevala;
   2. sta poveljnik ali lastnik ladje pred vplutjem v
pristanišče predložila pomorski inšpekciji podrobne podatke o
okoliščinah, v katerih se je pripetila nesreča, in o nastali
škodi ter podatke o zahtevanem obveščanju države zastave;
   3. ladja sprejme ustrezne ukrepe za odpravo posledic nesreče,
s katerimi se strinja pomorska inšpekcija; in
   4. se pomorski inšpektor prepriča, potem ko je bil uradno
obveščen o odpravi posledic nesreče, da so odpravljene
pomanjkljivosti, ki so očitno ogrožale varnost, zdravje ali
okolje.

   1. Glavna merila
   Pri strokovni presoji o tem, ali naj ladjo zadrži ali ne,
pomorski inšpektor uporabi naslednja merila:
   Določitev časa:
   Ladje, ki niso varne za nadaljevanje plovbe, se zadržijo pri
prvem inšpekcijskem pregledu ne glede na to, koliko časa bodo
ostale v pristanišču.
   Merilo:
   Ladja se zadrži, če so ugotovljene pomanjkljivosti na njej
dovolj resne, da se mora pomorski inšpektor zaradi njih vrniti
na ladjo, da se prepriča, ali so bile odpravljene, preden ladja
odpluje.
   Potreba, da se pomorski inšpektor vrne na ladjo, je
opredeljena z resnostjo pomanjkljivosti. To ne pomeni take
obveznosti v vsakem primeru. Pomeni pa, da bo pomorski
inšpektor po možnosti s ponovnim obiskom ladje preveril, ali so
bile pomanjkljivosti odpravljene pred odhodom.

   2. Uporaba glavnih meril
   Kadar se pomorski inšpektor odloča, ali so pomanjkljivosti,
ki jih je ugotovil na ladji, dovolj resne, da je zaradi njih
treba ladjo zadržati, mora ugotoviti, ali:
   1. ima ladja ustrezne veljavne listine;
   2. ima ladja posadko, kakor se zahteva v listini o
najmanjšem številu pomorščakov, potrebnih za varno plovbo.
   Med inšpekcijskim pregledom pomorski inšpektor tudi oceni,
ali je ladja in/ali posadka sposobna:
   3. varno pluti v naslednje pristanišče;
   4. varno ravnati s tovorom in ga prevažati ter nadzorovati
stanje tovora med naslednjo plovbo;
   5. varno upravljati strojnico med naslednjo plovbo;
   6. ohranjati primerno pogonsko moč in krmiljenje med
naslednjo plovbo;
   7. učinkovito gasiti požare v katerem koli delu ladje med
naslednjo plovbo;
   8. hitro in varno zapustiti ladjo ter po potrebi izvesti
reševanje med naslednjo plovbo;
   9. preprečevati onesnaževanje okolja med naslednjo plovbo;
   10. ohranjati primerno stabilnost ladje med naslednjo
plovbo;
   11. ohranjati primerno neprepustnost ladje za vodo med
naslednjo plovbo;
   12. se sporazumevati v izrednih razmerah med naslednjo
plovbo;
   13. zagotavljati varne in zdrave življenjske razmere na
ladji med naslednjo plovbo;
   14. zagotoviti kar največ informacij v primeru nesreče.
   Če je ob upoštevanju vseh ugotovljenih pomanjkljivosti
rezultat katere koli ocene negativen, je treba resno razmisliti
o zadržanju ladje. Tudi kombinacija manj resnih pomanjkljivosti
lahko upraviči zadržanje ladje.
   3. Pomorskemu inšpektorju je pri uporabi teh postopkov v
pomoč v nadaljevanju naveden seznam pomanjkljivosti,
razvrščenih v skupine po ustreznih konvencijah in/ali kodeksih,
ki veljajo za tako resne, da lahko upravičijo zadržanje ladje.
Seznam ni izčrpen.
   Vendar pa so pomanjkljivosti, navedene v točki 3.8 te
priloge, zaradi katerih je treba ladjo zadržati po konvenciji
STCW, edine za zadržanje ladje po tej konvenciji.
   3.1. Splošno
   Manjkajo veljavna spričevala, kakor jih zahtevajo ustrezni
pravni akti. Vendar pa ladje, ki plujejo pod zastavo držav, ki
niso podpisnice ustreznih konvencij ali niso implementirale
drugih ustreznih pravnih aktov, nimajo pravice imeti spričeval,
zahtevanih v konvencijah ali drugih ustreznih pravnih aktih.
Zato manjkanje zahtevanih spričeval samo po sebi ni razlog za
zadržanje teh ladij; seveda pa je treba ob upoštevanju klavzule
"izključitev ugodnejše obravnave" zahtevati, da ladja v glavnem
izpolnjuje določbe ustreznih pravnih aktov, preden odpluje.
   3.2. Področja po konvenciji SOLAS (viri so navedeni v
oklepajih)
   1. Nepravilno delovanje pogonskih in drugih pomembnih
strojev ter električne napeljave.
   2. Nezadostna snažnost strojnice, prevelika količina
zaoljenih vod v kalužah, izolacija cevi, vključno z izpušnimi
cevmi v strojnici, onesnaženih z olji, nepravilno delovanje
kalužnih črpalk.
   3. Nepravilno delovanje generatorja v sili, zasilne
razsvetljave, akumulatorjev in stikal.
   4. Nepravilno delovanje glavnega in pomožnega krmilnega
sistema.
   5. Manjkanje, nezadostna zmogljivost ali resno poslabšanje
stanja osebnih naprav za reševanje, reševalnih čolnov in naprav
za spuščanje plovil.
   6. Manjkanje, neustreznost ali znatno poslabšanje stanja
naprav za odkrivanje požarov, požarnih alarmov, opreme za
gašenje požarov, stalnih naprav za gašenje požarov,
prezračevalnih ventilov, protipožarnih loput, hitro zapornih
ventilov, tako da te ne ustrezajo več svojemu namenu.
   7. Manjkanje, znatno poslabšanje ali pomanjkljivo delovanje
krovne protipožarne zaščite na tankerjih.
   8. Manjkanje, neustreznost ali resno poslabšanje stanja
luči, signalnih teles ali zvočnih signalov.
   9. Manjkanje ali nepravilno delovanje radijske opreme za
komunikacijo v sili in komunikacije za zagotavljanje varnosti.
   10. Manjkanje ali nepravilno delovanje navigacijske opreme
ob upoštevanju določb pravila V/12(o) konvencije SOLAS.
   11. Manjkanje pomorskih kart in/ali drugih ustreznih
pomorskih publikacij, potrebnih za načrtovano plovbo, ob
upoštevanju, da se kot nadomestilo za klasične karte lahko
uporabljajo elektronske karte.
   12. Manjkanje neiskreče izpušne ventilacije v prostorih za
prečrpavanje tovora (konvencija SOLAS, pravilo II-2/59.3.1).
   13. Resne pomanjkljivosti operacijskih zahtev, naštetih v
razdelku 5.5 Priloge I, MOU.
   14. Število, sestava ali usposobljenost posadke ni v skladu
z listino o najmanjšem številu pomorščakov, potrebnih za varno
plovbo.
   15. Neizvajanje programa razširjenega tehničnega pregleda
ladje skladno s pravilom 2 poglavja XI konvencije SOLAS.
   16. Manjkanje ali nepravilno delovanje sistema zapisovanja
podatkov o potovanju (VDR), ko stopi v veljavo predpis o
obveznosti uporabe te naprave.
   3.3. Področja po Mednarodnem kodeksu o gradnji in opremi
tankerjev za prevoz kemikalij (IBC) (viri so navedeni v
oklepajih)
   1. Prevoz snovi, ki ni navedena v spričevalu o sposobnosti,
ali manjkajo podatki o tovoru (16.2).
   2. Manjkajo ali so poškodovane visokotlačne varnostne
naprave (8.2.3).
   3. Električna napeljava, ki sama po sebi ni varna ali
skladna z zahtevami kodeksa (10.2.3).
   4. Viri vžiga na nevarnih mestih, navedenih v 10.2
(11.3.15).
   5. Kršitve posebnih zahtev (15).
   6. Prekoračitev največje dovoljene količine tovora v
posameznem tanku (16.1).
   7. Nezadostna toplotna zaščita občutljivih izdelkov (16.6).
   3.4. Področja po Mednarodnem kodeksu o gradnji in opremi
tankerjev za prevoz plina (IGC) (viri so navedeni v oklepajih)
   1. Prevoz snovi, ki ni navedena v spričevalu o sposobnosti,
ali manjkajo podatki o tovoru (18.1).
   2. Manjkajo zapiralne naprave za bivalne ali delovne
prostore (3.2.6).
   3. Pregrade niso neprepustne za plin (3.3.2).
   4. Pokvarjene zračne zapore (3.6).
   5. Manjkajo ali so pokvarjeni ventili za hitro zapiranje
(5.6).
   6. Manjkajo ali so pokvarjeni varnostni ventili (8.2).
   7. Električna napeljava, ki sama po sebi ni varna ali
skladna z zahtevami kodeksa (10.2.4).
   8. Nedelujoči ventilatorji v tovornih prostorih (12.1).
   9. Nedelujoči tlačni alarmi v tovornih tankih (13.4.1).
   10. Pokvarjena naprava za odkrivanje plina in/ali strupenega
plina (13.6).
   11. Prevoz snovi, ki jih je treba inhibirati, brez
veljavnega spričevala o uporabi zaviralnih snovi (17/19).
   3.5. Področja po Mednarodni konvenciji o tovornih črtah
   1. Velike poškodovane, korodirane ali luknjičaste površine
pločevine in pripadajočih ojačitev na krovih in trupu, ki
vplivajo na sposobnost ladje za plovbo ali odpornost proti
lokalnim obremenitvam, razen če so bila opravljena primerna
začasna popravila za plovbo do pristanišča, v katerem bo
opravljeno trajno popravilo.
   2. Ugotovljena nezadostna stabilnost.
   3. Manjkanje zadostnih in zanesljivih podatkov v predpisani
obliki, ki hitro in preprosto omogočajo poveljniku, da
organizira natovarjanje in balastiranje ladje tako, da je
ohranjena varna mera stabilnosti v vseh fazah in različnih
razmerah potovanja ter se prepreči nastanek vseh
nesprejemljivih obremenitev ladijske konstrukcije.
   4. Manjkanje, znatno poslabšanje ali okvara zapiralnih
naprav, naprav za zapiranje tovornih odprtin in za vodo
neprepustnih vrat.
   5. Prenatovorjenost.
   6. Manjkanje oznake ugreza ali nečitljiva oznaka ugreza.
   3.6. Področja po konvenciji MARPOL, Priloga I (viri so
navedeni v oklepajih)
   1. Manjkanje, resno poslabšanje ali nepravilno delovanje
opreme za filtriranje zaoljene vode, sistema za spremljanje in
nadzor izpusta olj ali alarmnih naprav 15 ppm.
   2. Preostala prostornina prelivnega in/ali zlivnega tanka
premajhna za načrtovano potovanje.
   3. Manjka knjiga o oljih (20(5)).
   4. Nedovoljena premostitev izliva zaoljenih vod ali oljnih
ostankov.
   5. Manjkajo poročila o opravljenih tehničnih pregledih
oziroma poročila niso skladna s pravilom 13 G (3) (b)
konvencije MARPOL.

   3.7. Področja po konvenciji MARPOL, Priloga II (viri so
navedeni v oklepajih)
   1. Manjka priročnik P & A.
   2. Tovor ni kategoriziran (3 (4)).
   3. Manjka knjiga tovora (9 (6)).
   4. Prevoz oljem podobnih snovi brez izpolnitve zahtev ali
brez ustrezno dopolnjenega spričevala (14).
   5. Nedovoljena premostitev izliva vod, kontaminiranih s
kemikalijami.
   3.8. Področja po konvenciji STCW
   1. Pomorščaki nimajo pooblastil, ustreznih pooblastil,
pooblastil o oprostitvi ali nimajo pisnega dokazila, da je bila
vloga za overitev pooblastila predložena državi zastave.
   2. Neizpolnjevanje zahtev države zastave, glede najmanjšega
števila pomorščakov, potrebnih za varno plovbo.
   3. Neizpolnjevanje zahtev o krovnem ali strojnem
stražarjenju, ki jih je za ladjo določila država zastave.
   4. Na straži ni osebe, usposobljene za ravnanje z opremo, ki
je nujno potrebna za varno plovbo, radijske komunikacije ali
preprečevanje onesnaženja.
   5. Nezmožnost dokazati strokovno usposobljenost pomorščakov
za opravljanje dolžnosti glede varnosti ladje in preprečevanja
onesnaženja.
   6. Nesposobnost zagotoviti prvo stražo na začetku potovanja
in poskrbeti za poznejšo zamenjavo oseb na straži, ki so dovolj
spočite in sposobne za opravljanje službe.
   3.9. Področja po Konvencijah ILO
   1. Premalo hrane za plovbo do naslednjega pristanišča.
   2. Premalo pitne vode za plovbo do naslednjega pristanišča.
   3. Zelo nehigienske razmere na ladji.
   4. Ni ogrevanja bivalnih prostorov na ladji, ki pluje na
območjih, kjer utegnejo biti temperature zelo nizke.
   5. Preveč odpadkov v prehodih/bivalnih prostorih, z opremo
ali s tovorom napolnjeni prehodi/bivalni prostori ali drugače
ne dovolj varne razmere v njih.
   3.10. Področja, ki morda ne upravičujejo zadržanja ladje, na
katerih pa je treba npr. začasno ustaviti ravnanje s tovorom.
   Nepravilno delovanje (ali vzdrževanje) sistema inertnega
plina, opreme ali strojev za ravnaje s tovorom se šteje za
zadosten razlog za ustavitev ravnanja s tovorom.

                                                    PRILOGA VII

 OBJAVA PODATKOV O ZADRŽANIH LADJAH IN INŠPEKCIJSKIH PREGLEDIH
                      (16. člen te uredbe)

   I. Podatki, objavljeni skladno s prvim odstavkom 16. člena
te uredbe, morajo vsebovati:
   - ime ladje,
   - številko IMO,
   - vrsto ladje,
   - tonažo (bt),
   - leto izgradnje, navedeno v spričevalih o varnosti ladje,
   - ime in naslov lastnika ali ladjarja ladje,
   - pri ladji, ki prevaža tekoče ali trdne tovore v razsutem
stanju, ime in naslov zakupnika, odgovornega za izbiro ladje in
vrsto zakupa,
   - državo zastave,
   - klasifikacijski zavod ali klasifikacijske zavode, odvisno
od primera, če je/so tej ladji izdal/izdali klasifikacijska
spričevala,
   - klasifikacijski zavod ali klasifikacijske zavode in/ali
katerokoli drugo stranko, ki je/so izdal/izdali tej ladji
spričevala skladno z veljavnimi konvencijami v imenu države
zastave, z navedbo izdanih spričeval,
   - pristanišče in datum zadnjega razširjenega inšpekcijskega
pregleda z navedbo, kadar je primerno, ali je bilo odrejeno
zadržanje ladje,
   - pristanišče in datum zadnjega posebnega tehničnega
pregleda in ime klasifikacijskega zavoda, ki je izvedel
tehnični pregled,
   - število zadržanj v preteklih 24 mesecih,
   - državo in pristanišče, v katerem je bila ladja zadržana,
   - datum odprave zadržanja,
   - trajanje zadržanja v dnevih,
   - število ugotovljenih pomanjkljivosti in jasno in nedvoumno
navedeni razlogi za zadržanje ladje,
   - opis ukrepov, ki jih je sprejela pomorska inšpekcija in,
kadar je primerno, klasifikacijski zavod kot ukrepe, ki sledijo
zadržanju ladje,
   - če se ladji prepove vplutje v pristanišča držav članic
Evropske unije, jasno in nedvoumno navedene razloge za tak
ukrep,
   - navedbo, kadar je primerno, ali je klasifikacijski zavod
ali kateri koli drug zasebni organ, ki je izvedel tehnični
pregled, odgovoren za pomanjkljivosti, ki so posamično ali
skupaj privedle do zadržanja ladje,
   - opis ukrepov, sprejetih za ladjo, ki ji je bilo dovoljeno
nadaljevati pot do najbližje ustrezne ladjedelnice, ali ki ji
je bilo prepovedano vplutje v pristanišča držav članic Evropske
unije.

   II. Podatki o pregledanih ladjah, ki so objavljeni skladno z
drugim odstavkom 16. člena te uredbe, morajo vsebovati:
   - ime ladje,
   - številko IMO,
   - vrsto ladje,
   - tonažo (bt),
   - leto gradnje,
   - ime in naslov lastnika ali ladjarja ladje,
   - pri ladji, ki prevaža tekoče ali trdne tovore v razsutem
stanju, ime in naslov zakupnika, odgovornega za izbiro ladje in
vrsto zakupa,
   - državo zastave,
   - klasifikacijski zavod ali klasifikacijske zavode, odvisno
od primera, če je/so tej ladji izdal/izdali klasifikacijska
spričevala,
   - klasifikacijski zavod ali klasifikacijske zavode in/ali
katero koli drugo stranko, ki je/so izdal/izdali tej ladji
spričevala v imenu države zastave, skladno z veljavnimi
konvencijami, z navedbo izdanih spričeval,
   - državo, pristanišče in datum inšpekcijskega pregleda,
   - število in vrsto pomanjkljivosti.

                                                   PRILOGA VIII

                     INŠPEKCIJSKI ZAPISNIK
                      (9. člen te uredbe)

   Inšpekcijski zapisnik mora vsebovati vsaj naslednje točke:

   I. Splošno
   1. Pomorska inšpekcija, ki je sestavila zapisnik.
   2. Datum in kraj inšpekcijskega pregleda.
   3. Ime pregledane ladje.
   4. Zastava.
   5. Vrsta ladje.
   6. Številka IMO.
   7. Klicni znak.
   8. Bruto tonaža (bt).
   9. Nosilnost (če je primerno).
   10. Leto izgradnje, navedeno v spričevalih o varnosti ladje.
   11. Klasifikacijski zavod ali klasifikacijski zavodi,
odvisno do primera, če je/so izdal/izdali ladji klasifikacijska
spričevala.
   12. Klasifikacijski zavod ali klasifikacijski zavodi in/ali
katerakoli druga stranka, ki je/so izdal/izdali ladji
spričevala v imenu države zastave, skladno z veljavnimi
konvencijami.
   13. Ime in naslov lastnika ali ladjarja ladje.
   14. Ime in naslov zakupnika, odgovornega za izbiro ladje in
vrsto zakupa pri ladji, ki prevaža razsuti tovor v tekočem ali
trdnem stanju.
   15. Končni datum sestave inšpekcijskega zapisnika.
   16. Navedba, da se podrobni podatki o inšpekcijskem pregledu
ali zadržanju ladje lahko objavijo.

   II. Podatki o inšpekcijskem pregledu
   1. Spričevala, izdana na podlagi ustreznih mednarodnih
konvencij, državni organ ali klasifikacijski zavod, ki sta
izdala spričevalo(a), vključno z datumom izdaje in poteka
veljavnosti.
   2. Deli ali elementi ladje, ki so bili pregledani (pri
podrobnejšem ali razširjenem inšpekcijskem pregledu).
   3. Vrsta inšpekcijskega pregleda (inšpekcijski pregled,
podrobnejši inšpekcijski pregled ali razširjeni inšpekcijski
pregled).
   4. Vrsta pomanjkljivosti.
   5. Sprejeti ukrepi.

   III. Dodatni podatki ob zadržanju ladje
   1. Datum izdaje odločbe o zadržanju ladje.
   2. Datum preklica odločbe o zadržanju ladje.
   3. Vrsta pomanjkljivosti, ki upravičuje odločbo o zadržanju
ladje (sklicevanje na konvencije, če je primerno).
   4. Podatki o zadnjem vmesnem ali letnem tehničnem pregledu.
   5. Navedba, če je primerno, ali sta klasifikacijski zavod
ali katera koli druga zasebna organizacija, ki sta izvedli
tehnični pregled, odgovorni za pomanjkljivosti, ki so posamično
ali skupaj privedle do zadržanja ladje.
   6. Sprejeti ukrepi.

                                                    PRILOGA IX

   PODATKI, PREDLOŽENI V OKVIRU SPREMLJANJA IZVAJANJA NADZORA
                        VARNOSTI PLOVBE
                      (17. člen te uredbe)

   1. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo vsako leto
predloži Komisiji naslednje podatke za prejšnje leto, in sicer
najpozneje do 1. aprila:
   1.1 Število pomorskih inšpektorjev, ki delujejo v okviru
pomorske inšpekcije.
   Ti podatki se sporočijo z uporabo naslednje vzorčne
preglednice:

+----------------+----------------+---------------+------------+
|Pristanišče/    |Število         |Število        |Pretvorba v |
|območje         |inšpektorjev s  |inšpektorjev s |polni       |
|                |polnim delovnim |krajšim        |delovni čas |
|                |časom           |delovnim časom |            |
|                |                |(1)            |            |
+----------------+----------------+---------------+------------+
|pristanišče X...|                |               |            |
+----------------+----------------+---------------+------------+
|pristanišče Y...|                |               |            |
+----------------+----------------+---------------+------------+
|SKUPAJ          |                |               |            |
+--------------------------------------------------------------+
|(1) Kadar inšpek cijski pregledi, izvedeni v okviru pomorske  |
|inšpekcije, predstavljajo samo del inšpektorjevega dela, je   |
|treba celotno število inšpektorjev pretvoriti v enakovredno   |
|število inšpektorjev s polnim delovnim časom.                 |
+--------------------------------------------------------------+


   Ti podatki morajo biti predloženi na nacionalni ravni in za
vsako pristanišče Republike Slovenije. Za namene te priloge
pristanišče pomeni posamezno pristanišče in geografsko območje,
ki ga pokriva en pomorski inšpektor ali skupina pomorskih
inšpektorjev, obsega pa lahko več posameznih pristanišč, če je
primerno. Isti pomorski inšpektor lahko dela v več kakor enem
pristanišču/geografskem področju.
   1.2 Celotno število posameznih ladij, ki so vplule v
pristanišča Republike Slovenije.
   2. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo mora predložiti
bodisi:
   a) Komisiji vsakih šest mesecev seznam gibanja posameznih
ladij, ki so vplule v pristanišča Republike Slovenije, razen za
redne trajektne prevoze, s številko IMO in datumom prihoda ladij;
ali namesto tega
   b) posredovati Sirenacu številke IMO in datum prihoda ladij,
ki vsak dan vplujejo v pristanišča Republike Slovenije, razen za
redne trajektne prevoze.
   Uprava Republike Slovenije za pomorstvo predloži Komisiji
seznam rednih trajektnih prevozov iz točk (a) in (b) najpozneje v
šestih mesecih po uveljavitvi te uredbe, nato pa vsakokrat, ko
nastanejo spremembe pri teh prevozih.

                                                        PRILOGA X

     A. KATEGORIJE LADIJ, KATERIM SE LAHKO PREPOVE VPLUTJE V
                 PRISTANIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE
                (prvi odstavek 8. člena te uredbe)

   1. Tankerji za prevoz plinov in tankerji za prevoz kemikalij.
   2. Ladje za prevoz razsutega tovora.
   3. Oljni tankerji.
   4. Potniške ladje.

 B. POSTOPKI V ZVEZI S PREPOVEDJO VPLUTJA V PRISTANIŠČA REPUBLIKE
          SLOVENIJE (tretji odstavek 8. člena te uredbe)
   1. Če so izpolnjeni pogoji iz 8. člena te uredbe, mora
pomorski inšpektor, če je ladja zadržana drugič ali tretjič,
odvisno od primera, pisno obvestiti poveljnika in lastnika ali
ladjarja ladje o izdani odločbi o prepovedi vplutja ladji.
   Pomorski inšpektor mora tudi obvestiti državo zastave,
klasifikacijski zavod, druge države članice Evropske unije,
Komisijo, Centre administratif des affairs maritimes in
Sekretariat MOU.
   Odločba o prepovedi vplutja ladji začne veljati takoj, ko
ladja dobi dovoljenje za izplutje iz pristanišča po odpravi
pomanjkljivosti, ki so privedle do zadržanja ladje.
   2. Da bi bila odločba o prepovedi vplutja ladji odpravljena,
morata lastnik ali ladjar ladje nasloviti uradno zahtevo na
pomorsko inšpekcijo, ki je ladji izdala odločbo o prepovedi
vplutja. Tej zahtevi mora biti priloženo potrdilo države zastave,
ki dokazuje, da je ladja popolnoma skladna z veljavnimi določbami
mednarodnih konvencij. Zahtevi o preklicu odločbe o prepovedi
vplutja ladji mora biti tudi priloženo, če je primerno, potrdilo
klasifikacijskega zavoda, ki je ladjo klasificiral in ki priča o
tem, da je ladja v skladu s klasifikacijskimi standardi, ki jih
je ta zavod določil.
   3. Odločba o prepovedi vplutja ladji je lahko preklicana samo
v primeru, če ladjo v dogovorjenem pristanišču ponovno pregleda
pomorska inšpekcija, ki je izdala odločbo o prepovedi vplutja
ladji, in če je predloženo dokazilo, ki po mnenju pomorske
inšpekcije potrjuje, da je ladja v celoti skladna z veljavnimi
zahtevami mednarodnih konvencij.
   Če je dogovorjeno pristanišče znotraj Evropske skupnosti,
lahko pomorska inšpekcija države članice namembnega pristanišča s
soglasjem pomorske inšpekcije države članice, ki je izdala
odločbo o prepovedi vplutja ladji, dovoli ladji nadaljevanje
plovbe do namembnega pristanišča samo zato, da preveri, ali ladja
izpolnjuje pogoje, določene v drugi točki tega dela te priloge.
   Ponovni pregled obsega razširjeni inšpekcijski pregled, ki
mora zajeti vsaj ustrezne točke C. dela, Priloge V.
   4. Če rezultati razširjenega inšpekcijskega pregleda
zadovoljijo pomorskega inšpektorja skladno z drugo točko tega
dela te priloge, se odločbo o prepovedi vplutja ladji prekliče.
Lastnik ali ladjar ladje mora biti o tem pisno obveščen.
   Pomorski inšpektor pisno sporoči svojo odločitev državi
zastave, klasifikacijskemu zavodu, drugim državam članicam
Evropske unije, Komisiji, Centre administratif des affairs
maritimes in Sekretariatu MOU.

                                                       PRILOGA XI

 ZAHTEVE V ZVEZI S SISTEMI ZAPISOVANJA PODATKOV O POTOVANJU (VDR)
              (tretji odstavek 10. člena te uredbe)

   Ladje naslednjih kategorij morajo, kadar vplujejo v
pristanišča Republike Slovenije, biti opremljene s sistemom
zapisovanja podatkov o potovanju, ki izpolnjuje standarde
zmogljivosti, določene v Resoluciji IMO A.861(20), in testne
standarde, določene v standardu št. 61996 Mednarodne Komisije za
elektroniko (IEC):
   - potniške ladje,
   - ro-ro potniške ladje,
   - druge ladje, razen potniških, z nosilnostjo 3.000 bruto ton
in več, zgrajene 1. julija 2002 ali pozneje.
   Ladje naslednjih kategorij, zgrajene pred 1. julijem 2002,
morajo, kadar vplujejo v pristanišča Republike Slovenije, biti
opremljene s sistemom zapisovanja podatkov o potovanju, ki
izpolnjuje ustrezne standarde IMO:
   - tovorne ladje z nosilnostjo 20.000 bruto ton in več,
najpozneje na datum, ki ga določi IMO, ali najpozneje 1. januarja
2007, če ni odločitve IMO,
   - tovorne ladje z nosilnostjo med 3.000 in 20.000 bruto ton,
najpozneje na datum, ki ga določi IMO, ali najpozneje 1. januarja
2008, če ni odločitve IMO.

Vaše trenutno stanje

Zahtevano
Analitika
Oglaševanje

Prikaži podrobnosti