Uradni list

Številka 95
Uradni list RS, št. 95/2007 z dne 19. 10. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 95/2007 z dne 19. 10. 2007

Kazalo

4739. Uredba o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena, stran 12895.

Na podlagi četrtega odstavka 12. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(vsebina)
Ta uredba določa vrste prostorskih ureditev za katerih načrtovanje je pristojna država.
II. PROSTORSKE UREDITVE DRŽAVNEGA POMENA
2. člen
(prostorske ureditve državnega pomena na področju prometne infrastrukture)
(1) Prostorske ureditve državnega pomena na področju prometne infrastrukture se razvrščajo na prostorske ureditve državnega pomena na področju cestne in železniške infrastrukture, prostorske ureditve državnega pomena na področju infrastrukture zračnega, rečnega in pomorskega prometa ter prostorske ureditve državnega pomena na področju druge prometne infrastrukture.
(2) Prostorske ureditve državnega pomena na področju cestne infrastrukture so:
– avtoceste,
– hitre ceste in
– glavne ceste I. in II. reda.
(3) Na področju železniške infrastrukture je državnega pomena načrtovanje celostnih ureditev javne železniške infrastrukture na glavnih železniških progah. Državnega pomena je tudi načrtovanje naslednjih posameznih sestavnih delov javne železniške infrastrukture na glavnih železniških progah:
– zgornjega in spodnjega ustroja,
– grajenih objektov,
– nivojskih prehodov, vključno z napravami za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu,
– naprav za pretvorbo in prenos električne energije kot pogonske energije za vleko vlakov, zlasti elektro-napajalnih postaj, energetskih vodov od elektro-napajalnih postaj do vozne mreže, vozne mreže z nosilno konstrukcijo,
– zgradb, namenjenih vodenju železniškega prometa, in zgradb, ki se uporabljajo za neposredno opravljanje gospodarske javne službe vzdrževanja obstoječe javne železniške infrastrukture in
– ranžirnih postaj s pripadajočimi napravami.
(4) Na področju infrastrukture zračnega prometa je državnega pomena načrtovanje celostnih ureditev javnih civilnih letališč in mešanih letališč, namenjenih za mednarodni zračni promet. Posamezne prostorske ureditve državnega pomena na področju letališke infrastrukture so:
– vzletno pristajalne in vozne steze,
– ploščadi,
– objekti in naprave za nadzor prometa,
– potniški terminali,
– objekti in naprave za zagotavljanje zemeljskega transporta, notranjih prometnih tokov in
– objekti in naprave za letalska goriva in maziva.
(5) Prostorske ureditve državnega pomena na področju infrastrukture pomorskega in rečnega prometa so pristanišča za mednarodni javni promet.
(6) Prostorske ureditve državnega pomena na področju druge prometne infrastrukture so:
– mejni prehodi,
– prometni terminali mednarodnega in nacionalnega pomena in
– prometna vozlišča za javni potniški promet prostorskih ureditev državnega pomena na področju prometne infrastrukture, kot jih določa ta uredba.
3. člen
(prostorske ureditve državnega pomena na področju energetske infrastrukture)
(1) Prostorske ureditve državnega pomena na področju energetske infrastrukture se razvrščajo na prostorske ureditve državnega pomena na področju energetske infrastrukture za oskrbo z električno energijo, prostorske ureditve državnega pomena na področju energetske infrastrukture za oskrbo z zemeljskim plinom in prostorske ureditve državnega pomena na področju druge energetske infrastrukture.
(2) Prostorske ureditve državnega pomena na področju energetske infrastrukture za oskrbo z električno energijo so:
– elektrarne z nazivno električno močjo 10 MW in več,
– termoelektrarne toplarne z nazivno električno močjo 16 MW in več,
– prenosni elektroenergetski vodi z nazivno napetostjo 110 kV ali več s pripadajočimi funkcionalnimi objekti in
– prenosni elektroenergetski vodi z nazivno napetostjo nižjo od 110 kV s pripadajočimi funkcionalnimi objekti, če vod prečka državno mejo.
(3) Prostorske ureditve državnega pomena na področju energetske infrastrukture za oskrbo z zemeljskim plinom so:
– prenosni plinovodi, če je delovni tlak višji od 16 barov s pripadajočimi funkcionalnimi objekti,
– prenosni plinovodi, če je delovni tlak nižji od 16 barov in distribucijski plinovodi s pripadajočimi funkcionalnimi objekti, če plinovod prečka državno mejo in
– skladišča zemeljskega plina s kapaciteto 6.000.000 standardnih m3 in več, skladišča utekočinjenega zemeljskega plina s kapaciteto 10.000 m3 in več ter skladišča utekočinjenega naftnega plina s kapaciteto 10.000 m3 in več.
(4) Prostorske ureditve državnega pomena na področju druge energetske infrastrukture so naftovodi in produktovodi s pripadajočimi funkcionalnimi objekti, če potekajo preko območja več občin ali prečkajo državno mejo.
(5) Druge prostorske ureditve državnega pomena s področja energetike so tudi:
– skladišča fosilnih tekočih goriv s kapaciteto 30.000 m3 in več in
– rafinerije za predelavo surove nafte.
4. člen
(prostorske ureditve državnega pomena na področju jedrskih objektov)
Prostorske ureditve državnega pomena na področju jedrskih objektov so določene s predpisi s področja varstva pred ionizirajočimi sevanji in jedrske varnosti.
5. člen
(prostorske ureditve državnega pomena na področju javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture)
Prostorske ureditve državnega pomena na področju javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture so oddajniški centri z močjo oddajnika 1,5 kW in več s pripadajočo infrastrukturo.
6. člen
(prostorske ureditve državnega pomena na področju varstva okolja)
(1) Prostorske ureditve državnega pomena na področju varstva okolja so prostorske ureditve za ravnanje z nevarnimi odpadki in objekti državnega pomena za termično obdelavo odpadkov.
(2) Prostorske ureditve državnega pomena za ravnanje z nevarnimi odpadki so objekti za zbiranje, razvrščanje, sortiranje, začasno skladiščenje, predelavo in odstranjevanje nevarnih odpadkov s kapaciteto 1000 ton letno in več.
(3) Prostorske ureditve državnega pomena za ravnanje z odpadki so tudi objekti za odstranjevanje odpadkov, kadar gre za obvezno državno gospodarsko javno službo na področju ravnanja z odpadki.
7. člen
(prostorske ureditve državnega pomena na področju meteorologije)
Prostorske ureditve državnega pomena na področju meteorologije so prostorske ureditve, potrebne za izvajanje državne meteorološke službe:
– državna mreža meteoroloških postaj in
– druge prostorske ureditve, če je s predpisi o meteorološki dejavnosti določeno, da se zanje izdela državni prostorski načrt.
8. člen
(prostorske ureditve državnega pomena na področju vodne infrastrukture)
Prostorske ureditve državnega pomena na področju vodne infrastrukture so ureditve, s katerimi se zagotavlja varstvo pred škodljivim delovanjem voda, kadar te vplivajo na območje dveh ali več občin.
9. člen
(prostorske ureditve državnega pomena na vodnem zemljišču morja)
Prostorske ureditve državnega pomena so prostorske ureditve na vodnem zemljišču morja, določenem s predpisi s področja voda.
10. člen
(prostorske ureditve državnega pomena na zavarovanih območjih ohranjanja narave)
Prostorske ureditve državnega pomena na zavarovanih območjih ohranjanja narave so ureditve na zavarovanih območjih, ki jih je ustanovila država, če je v aktih o njihovem zavarovanju določeno, da se zanje izdela državni prostorski načrt.
11. člen
(prostorske ureditve državnega pomena na zavarovanih območjih kulturnih spomenikov)
Prostorske ureditve državnega pomena na zavarovanih območjih kulturnih spomenikov so ureditve v območju kulturnega spomenika zavarovanega z aktom države, ki določa, da se za spomenik izdela državni prostorski načrt, ali če je tak način urejanja območja spomenika državnega pomena utemeljen na podlagi mednarodne pogodbe, katere podpisnica je Republika Slovenija.
12. člen
(prostorske ureditve državnega pomena na področju obrambe države)
Prostorske ureditve državnega pomena na področju obrambe države so določene s predpisi s področja obrambe in določitve obrambnih potreb.
13. člen
(prostorske ureditve državnega pomena na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Prostorske ureditve državnega pomena na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so prostorske ureditve za zaščito, reševanje ali pomoč pri naravnih in drugih nesrečah:
– omrežje objektov v sistemu profesionalnih radijskih zvez zaščite in reševanja s pripadajočo infrastrukturo,
– poligoni za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev,
– prostorske ureditve, ki so skladno s predpisi potrebne zaradi sanacije posledic naravnih ali drugih nesreč in
– druge prostorske ureditve, če je z državnim načrtom zaščite in reševanja ali s predpisom države določeno, da se zanje izdela državni prostorski načrt.
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
14. člen
(dokončanje postopkov)
(1) Za dokončanje postopkov priprave in sprejemanja občinskih izvedbenih prostorskih aktov oziroma njihovih sprememb in dopolnitev za prostorske ureditve, ki jih ta uredba določa kot državne prostorske ureditve, začetih pred uveljavitvijo te uredbe, je pristojna občina.
(2) Za dokončanje postopkov priprave in sprejemanja državnih izvedbenih prostorskih aktov oziroma njihovih sprememb in dopolnitev za prostorske ureditve, ki jih ta uredba ne določa kot državne prostorske ureditve, začetih pred uveljavitvijo te uredbe, je pristojna država.
15. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03 in 68/05).
16. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-95/2007/9
Ljubljana, dne 4. oktobra 2007
EVA 2007-2511-0001
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l.r.
Predsednik

AAA Zlata odličnost