Uradni list

Številka 84
Uradni list RS, št. 84/2007 z dne 18. 9. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 84/2007 z dne 18. 9. 2007

Kazalo

4256. Pravilnik o ukrepih za varstvo pred utopitvami na kopališčih, stran 11589.

Na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o varstvu pred utopitvami (Uradni list RS, št. 42/07 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za obrambo v soglasju z ministrom za zdravje in ministrom za šolstvo in šport
P R A V I L N I K
o ukrepih za varstvo pred utopitvami na kopališčih
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(vsebina pravilnika)
(1) Ta pravilnik določa:
– vrste kopališč;
– organizacijo in red na kopališčih;
– dovoljeno število obiskovalcev;
– potrebno število reševalcev iz vode na kopališčih;
– opremo in sredstva za reševanje iz vode;
– oblačila z oznakami reševalcev iz vode in redarjev;
– kopališke znake.
(2) Ta pravilnik ne ureja kopalnih območij, določenih s predpisi o vodah ter območij vodnih površin in priobalnih zemljišč brez upravljavca, ki so nastala neorganizirano, kjer kopanje ni prepovedano in se na njih kopa večje število ljudi.
(3) Ta pravilnik ne ureja bazenov s površino vodne kopalne površine (v nadaljnjem besedilu: kopalna površina) do 30 m2, savn, parnih kopeli oziroma kopeli z vročim zrakom in podobnih prostorov, katerih osnovni namen ni plavanje oziroma kopanje.
II. VRSTE KOPALIŠČ
2. člen
(vrste kopališč)
(1) Kopališča se delijo na bazenska in naravna kopališča.
(2) Bazenska kopališča so dvoranska kopališča in kopališča na prostem.
(3) Naravna kopališča so kopališča na morju, na stoječih in tekočih vodah.
3. člen
(velikost kopališč)
Po skupni velikosti kopalne površine se kopališča razvrščajo na:
a) bazenska
+----------------+------------------+--------------------------+
| vrsta kopališča|    dvoranska     |   kopališča na prostem   |
|velikost        |    kopališča     |                          |
|kopalne površine|                  |                          |
+----------------+------------------+--------------------------+
|     majhna     | od 30 m2 do 500  |   od 30 m2 do 1.200 m2   |
|                |        m2        |                          |
+----------------+------------------+--------------------------+
|     srednja    |  nad 500 m2 do   | nad 1.200 m2 do 3.000 m2 |
|                |     1.000 m2     |                          |
+----------------+------------------+--------------------------+
|     velika     |   nad 1.000 m2   |       nad 3.000 m2       |
+----------------+------------------+--------------------------+
b) naravna
+----------------+-------------+-------------+-----------------+
|vrsta kopališča |  na morju   | na stoječih |na tekočih vodah |
|velikost        |             |    vodah    |                 |
|kopalne         |             |             |                 |
|površine        |             |             |                 |
+----------------+-------------+-------------+-----------------+
|     majhna     | do 8.000 m2 | do 4.000 m2 |   do 1.500 m2   |
+----------------+-------------+-------------+-----------------+
|    srednja     |nad 8.000 m2 |nad 4.000 m2 |  nad 1.500 m2   |
|                |do 15.000 m2 | do 8.000 m2 |   do 3.000 m2   |
+----------------+-------------+-------------+-----------------+
|     velika     | nad 15.000  |nad 8.000 m2 |  nad 3.000 m2   |
|                |     m2      |             |                 |
+----------------+-------------+-------------+-----------------+
4. člen
(kombinacija kopališč)
(1) Kopališča so lahko kombinacija različnih vrst kopališč, določenih v drugem in tretjem odstavku 2. člena tega pravilnika oziroma v prejšnjem členu. Pri opredelitvi vrste kopališč mora biti upoštevana površina oziroma velikost posameznih vrst kopališč in temu prilagojen vrstni red navajanja.
(2) Kadar je kopališče kombinacija več različnih vrst kopališč, je treba natančno opredeliti območje posamezne vrste kopališča.
(3) Kadar je kopališče kombinacija naravnega in bazenskega kopališča, se pri razvrščanju po velikosti upošteva kriterij, ki velja za bazenska kopališča.
III. ORGANIZACIJA VARSTVA PRED UTOPITVAMI IN RED NA KOPALIŠČIH
5. člen
(odgovornost)
(1) Na kopališču je za varstvo pred utopitvami odgovoren lastnik oziroma upravljavec kopališča.
(2) Reševalec iz vode je odgovoren za vzdrževanje reda v skladu s kopališkim redom, reševanje iz vode in dajanje prve pomoči. V skladu s tem pravilnikom mora biti stalno prisotno predpisano število reševalcev iz vode na kopališču med obratovalnim časom, razen na kopališčih, na katerih v bazenih skupna kopalna površina ne presega 200 m² in globina vode v nobenem delu ne presega 1,35 m, kjer prisotnost reševalca iz vode ni predpisana.
(3) Kadar prva pomoč reševalca iz vode ne zadošča, mora lastnik ali upravljavec kopališča zagotoviti, da je o dogodku takoj obveščena usposobljena zdravstvena organizacija.
6. člen
(naloge reševalca)
(1) Reševalec iz vode opravlja naslednje naloge s področja varnosti na kopališču:
– neprekinjeno opazuje kopalne površine in bazensko ploščad;
– rešuje iz vode;
– daje prvo pomoč;
– vzdržuje red v skladu s predpisi in kopališkim redom na kopališču;
– odpravlja vzroke, ki bi lahko privedli do nastanka nevarnosti za obiskovalce.
(2) Reševalec iz vode v času, ko je odgovoren za opazovanje kopalne površine in drugih nalog iz prejšnjega odstavka, ne sme opravljati drugih nalog.
(3) Vzdrževanje reda v skladu s predpisi in kopališkim redom ter odpravljanje vzrokov, ki bi lahko privedli do nastanka nevarnosti za obiskovalce, lahko opravlja tudi redar, ki mora imeti stalno telefonsko zvezo z reševalcem iz vode.
7. člen
(pooblastila reševalca)
Reševalec iz vode ima pooblastilo, da:
– ugotovi istovetnost kopalca ali obiskovalca, ki krši določbe predpisov o varstvu pred utopitvami in ga prijavi pristojnemu inšpekcijskemu organu ali policiji;
– prepove uporabo objektov in naprav za kopanje osebi, ki s svojim ravnanjem očitno ogroža lastno varnost ali varnost drugih;
– zahteva, da kopališče zapusti oseba, ki kljub opozorilom ogroža varnost in krši kopališki red.
8. člen
(dolžnosti reševalca)
(1) Reševalec iz vode je dolžan opozoriti lastnika oziroma upravljavca kopališča, če je treba zapreti oziroma prepovedati uporabo posameznih vodnih površin, kopaliških objektov in naprav zaradi higienskih razlogov, vremenskih razmer ali zaradi varnosti. Reševalec iz vode je opozorilo dolžan zapisati v dnevnik dela reševalcev iz vode. Če lastnik oziroma upravljavec kopališča ne upošteva utemeljenega opozorila reševalca iz vode, v celoti prevzame odgovornost v skladu z drugim odstavkom 5. člena tega pravilnika.
(2) Reševalec iz vode je dolžan opozoriti lastnika oziroma upravljavca kopališča tudi na napake, okvare in onesnaženje, ki bi lahko ogrozili varnost uporabnikov kopališča. Opozorilo je dolžan zapisati v dnevnik dela reševalcev iz vode.
(3) Odgovorna oseba lastnika oziroma upravljavca kopališča je dolžna spremljati število obiskovalcev kopališča ter paziti, da zmogljivost kopališča ni presežena, oziroma o zasedenosti naravnega kopališča, ki presega ustrezno zasedenost, obvezno obvestiti vodjo reševalcev iz vode.
9. člen
(dnevnik dela)
(1) Reševalec iz vode oziroma vodja reševalcev mora voditi dnevnik dela reševalcev iz vode. Vsebina dnevnika dela je predpisana v prilogi 1 tega pravilnika.
(2) Dnevnik dela reševalcev iz vode mora lastnik oziroma upravljavec kopališča hraniti najmanj tri leta. Dnevnik tekočega leta mora biti shranjen v sobi za reševalca iz vode in mora biti na voljo pristojnim inšpektorjem.
(3) Enkrat letno, do konca januarja za preteklo leto, morajo reševalci iz vode izdelati zbirno poročilo dela reševalcev iz vode in ga izročiti lastniku oziroma upravljavcu kopališča, ki ga mora hraniti najmanj tri leta. Zbirno poročilo mora biti na voljo pristojnim inšpektorjem.
10. člen
(varnost organiziranih skupin)
(1) Pri fizioterapiji (hidroterapiji) za varnost sodelujočih neposredno odgovarja voditelj vadbe.
(2) Pri kopališki animaciji v vodi za varnost sodelujočih odgovarjajo strokovno usposobljeni kopališki animatorji.
(3) Pri organiziranju športnih dejavnosti se upoštevajo predpisi o ukrepih za varstvo pred utopitvami pri organiziranih športnih dejavnostih ter predpisi o športu.
(4) Pred izvajanjem aktivnosti iz prvega, drugega in prejšnjega odstavka morajo odgovorni za izvajanje posameznih aktivnosti v dnevnik dela reševalcev iz vode vpisati vrsto in čas aktivnosti, svoje osebno ime ter strokovno usposobljenost in podpis.
(5) Če se aktivnosti iz prejšnjega odstavka izvajajo brez prisotnosti reševalca iz vode, morajo imeti udeleženci med izvajanjem aktivnosti dostop do predpisane opreme in sredstev za reševanje iz vode in dajanje prve pomoči.
11. člen
(kopališki red)
(1) Vsako kopališče mora imeti kopališki red, s katerim se določa osnovna pravila, po katerih se morajo ravnati obiskovalci, da bi bila zagotovljena njihova varnost in zdravje. Nameščen mora biti na vidnem mestu, zlasti ob vhodu na kopališče.
(2) Kopališki red mora določiti zlasti:
– obratovalni čas kopališča;
– dejavnosti, ki se lahko opravljajo na kopališču ali ob njem;
– način uporabe kopaliških objektov in naprav;
– navodila za zagotovitev reda in varnosti;
– higienski red na kopališčih;
– morebitna navodila v zvezi s posebnostmi kopališča, ki pa ne morejo biti v nasprotju z navodili ali ukrepi iz prejšnjih alinej.
(3) Kopališki red mora obsegati tudi vse znake in njihove nazive v skladu s tem pravilnikom, ki so uporabljeni na kopališču. Prav tako mora določiti, ali je na kopališki ploščadi oziroma v bazenski dvorani obvezna uporaba kopalne garderobe, kap ter možna uporaba obuval.
(4) Kopališki red na naravnih kopališčih mora vsebovati tudi razlago barv zastav, ki so lahko izobešene na kopališču v skladu s tem pravilnikom.
12. člen
(navodila za zagotovitev varnosti in reda)
Navodila za zagotovitev varnosti in reda morajo vsebovati zlasti naslednja obvestila, opozorila ter prepovedi:
– na kopališče ne smejo osebe, ki so pod vplivom alkohola, prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi;
– obiskovalci morajo ravnati v skladu s kopališkim redom, kopališkimi znaki ter navodili in opozorili reševalcev iz vode oziroma redarjev;
– vstop otroka do 7. leta starosti je dovoljen le v spremstvu staršev oziroma polnoletne osebe, ki ji je otrok zaupan v varstvo in ki odgovarja za varnost otroka na kopališču;
– kopalci se morajo kopati le na površinah, ki so namenjene kopanju in se ne smejo oddaljevati od obale več kot 150 m na morju, 100 m na stoječih vodah in 30 m na tekočih vodah;
– obiskovalci ne smejo uporabljati naprav in objektov na kopališču v nasprotju s predvideno uporabo oziroma tako, da ogrožajo druge kopalce ali sebe;
– obiskovalci morajo bazene ali druge kopališke naprave uporabljati ob upoštevanju svojih sposobnosti;
– reševalec iz vode ali redar mora na zaprosilo nuditi pomoč starejšim kopalcem in funkcionalno oviranim osebam, ki se ne počutijo varne pri samostojnem vstopu in izstopu iz vode.
13. člen
(varovanje zdravja)
Zaradi varovanja zdravja drugih kopalcev na kopališču si morajo kopalci pred vstopom v bazensko dvorano ali na bazensko ploščad kopališča na prostem, oprhati telo in razkužiti noge. Otroci do 3. leta starosti morajo v bazenu obvezno uporabljati kopalke ali kopalne plenice.
14. člen
(posebne prepovedi)
(1) V času, ko se bazen za skoke uporablja v drug namen, mora biti pri vhodu na skakalno ploščad nameščen znak prepovedi uporabe naprav za skoke v vodo. Dohodi nanje morajo biti zaprti. Odskočne deske na višini do 1 m morajo biti dvignjene.
(2) Plavanje pod vodo in skakanje v vodo lahko izjemoma dovoli le reševalec iz vode za organizirane skupine in v drugih posebnih okoliščinah.
15. člen
(obratovalni čas)
Naravna kopališča in bazenska kopališča na prostem morajo prilagoditi svoj obratovalni čas vremenskim razmeram.
16. člen
(zastava)
(1) Naravno kopališče mora imeti v času kopalne sezone izobešeno ustrezno zastavo:
– rdeča zastava opozarja, da je kopališče zaprto;
– rumena zastava opozarja, da je varnost na kopališču omejena in da se ni priporočljivo oddaljevati od obale;
– bela zastava sporoča, da kopališče obratuje in ni posebnih nevarnosti.
(2) Varnost na kopališču je omejena ob povečanem valovanju, povečani onesnaženosti vode, močnejšemu vetru, povečani kalnosti vode, kadar hitrost toka presega 0,3 m/s in v drugih podobnih razmerah.
(3) Krajši rob zastav iz prvega odstavka tega člena mora biti dolg najmanj 0,75 m. Razmerje med dolžino in širino zastave mora biti najmanj 2:1.
(4) Drog z zastavo mora biti nameščen vzdolž obale kopališča vsakih 200 m. Višina droga ne sme biti nižja od 5 m.
(5) Če odgovorna oseba lastnika oziroma upravljavca naravnega kopališča oceni, da je kopanje nevarno, mora izobesiti ustrezno zastavo predpisano v prvem odstavku tega člena.
17. člen
(uporaba določb glede kopališkega reda in drugih ukrepov)
Določbe 11., 12., 13., 14. in 15. člena tega pravilnika se uporabljajo tudi za bazene, oziroma kopališča, na katerih v bazenih skupna kopalna površina ne presega površine 200 m² in globina vode v nobenem delu ne presega 1,35 m.
IV. PREDVIDENO ŠTEVILO KOPALCEV IN DOVOLJENO ŠTEVILO OBISKOVALCEV
18. člen
(število kopalcev)
(1) Največje predvideno število kopalcev je odvisno od kopalne površine in od globine vode ter se izračuna na naslednji način:
– za bazene z globino vode do vključno 1,35 m mora biti najmanj 2,0 m2 kopalne površine na vsakega kopalca;
– za bazene z globino vode nad 1,35 m mora biti najmanj 4,0 m2 kopalne površine na vsakega kopalca.
(2) Zahteve iz prejšnjega odstavka ne veljajo za bazene z globino vode do 0,6 m ter za masažne in terapevtske kadi.
(3) Na naravnem kopališču ni omejitve največjega dovoljenega števila kopalcev.
19. člen
(število obiskovalcev)
(1) Največje dovoljeno število obiskovalcev dvoranskega kopališča se določi tako, da se največje predvideno število kopalcev pomnoži:
– s faktorjem 1,2, če je površina bazenske ploščadi manjša ali enaka kopalni površini;
– s faktorjem 1,5, če je bazenska ploščad od kopalne površine večja do 50 odstotkov;
– s faktorjem 2,0, če je površina bazenske ploščadi za več kot 50 odstotkov večja od kopalne površine.
(2) Največje dovoljeno število obiskovalcev bazenskega kopališča na prostem se določi tako, da se največje predvideno število kopalcev pomnoži s faktorjem, ki je odvisen od dodatnih površin za sončenje, v skladu z naslednjo tabelo:
+----------------------------------------------+---------------+
|razmerje med drugimi površinami za sončenje in|    faktor     |
|rekreacijo in kopalno površino                |               |
+----------------------------------------------+---------------+
|do vključno 1,0                               |       1       |
+----------------------------------------------+---------------+
|od 1,0 do vključno 1,6                        |      1,5      |
+----------------------------------------------+---------------+
|od 1,6 do vključno 2,5                        |       2       |
+----------------------------------------------+---------------+
|nad 2,5                                       |       3       |
+----------------------------------------------+---------------+
(3) Za ustrezno zasedenost naravnega kopališča se šteje, če ima vsak obiskovalec za sončenje, sprostitev in počitek na voljo najmanj 7 m2. Če odgovorna oseba na kopališču ugotovi, da je število obiskovalcev večje, mora prilagoditi varnostne ukrepe v skladu s tem pravilnikom.
20. člen
(število obiskovalcev na bazenskem kopališču z dopolnilno ponudbo)
Na bazenskem kopališču, na katerem je na voljo dopolnilna ponudba, kot so savne, solariji, okrepčevalnice ter druge dejavnosti, neposredno povezane z bazenskim kopališčem, se največje dovoljeno število obiskovalcev določi tako, da se največje predvideno število kopalcev pomnoži s faktorjem, ki je odvisen od površine bazenske ploščadi:
+---------------------------------------------+----------------+
|razmerje med površino dopolnilne ponudbe     |     faktor     |
|in kopalno površino                          |                |
+---------------------------------------------+----------------+
|do vključno 1,1                              |       1        |
+---------------------------------------------+----------------+
|od 1,1 do vključno 1,3                       |      1,2       |
+---------------------------------------------+----------------+
|nad 1,3                                      |      1,3       |
+---------------------------------------------+----------------+
21. člen
(število obiskovalcev na kombiniranem bazenskem kopališču)
(1) Največje dovoljeno število obiskovalcev na bazenskem kopališču, ki ima dvoransko kopališče in kopališče na prostem, se izračunava ločeno za obratovanje kopališča v zimskem in poletnem času.
(2) V zimskem času se največje dovoljeno število obiskovalcev izračuna tako, da se številu obiskovalcev dvoranskega kopališča prišteje eno četrtino predvidenega števila kopalcev kopalnih površin kopališča na prostem. Pri tem je faktor dopolnilne ponudbe iz prejšnjega člena vedno le 1.
(3) V poletnem času se največje dovoljeno število obiskovalcev izračuna tako, da se uporabi velikost celotne kopalne površine dela kopališča na prostem. Pri tem se uporablja faktor dopolnilne ponudbe iz prejšnjega člena.
V. POTREBNO ŠTEVILO REŠEVALCEV IZ VODE
22. člen
(število reševalcev iz vode)
(1) Število reševalcev iz vode na kopališču se določi glede na potrebno število mest opazovanja in z upoštevanjem dodatnih meril iz tega pravilnika.
(2) Na naravnem kopališču morajo biti v času kopalne sezone v dnevnem obratovalnem času prisotni reševalci iz vode tudi, ko je izobešena rdeča zastava. Če je na priobalnih zemljiščih v času izobešene rdeče zastave dosežena ali presežena več kot polovica ustrezne zasedenosti naravnega kopališča, mora delovati celotna služba reševalcev iz vode. Če je zasedenost manjša od polovične, mora opravljati naloge iz 6. člena tega pravilnika vsaj desetina reševalcev iz vode.
(3) Lastnik ali upravljavec kopališč, na katerih v bazenih skupna kopalna površina ne presega 200 m² in globina vode v nobenem delu ne presega 1,35 m, za katere ni predpisana prisotnost reševalca iz vode, mora zagotoviti v obratovalnem času bazenov prisotnost osebe za opazovanje, reševanje, dajanje prve pomoči, obveščanje in izvajanje drugih ukrepov za nemoteno in varno kopanje. Ta določba se ne uporablja za bazene v stanovanjskih stavbah, če jih uporabljajo izključno osebe, ki stanujejo v stavbi, katere del je bazen.
(4) Oseba iz prejšnjega odstavka mora opraviti preizkus usposobljenosti za nudenje prve pomoči po programu, določenem v predpisih o opremi in sredstvih za dajanje prve pomoči, usposabljanju in preizkusih iz prve pomoči ter zdravniških pregledih reševalcev iz vode.
23. člen
(dodatna merila in omejitve)
(1) Majhna bazenska kopališča morajo imeti enega reševalca iz vode.
(2) Na srednjih in velikih kopališčih se število reševalcev iz vode določi tako, da se reševalcem iz vode na mestih opazovanja določenih s tem pravilnikom, doda en reševalec iz vode.
(3) Kadar je kopalcev na naravnem kopališču več, kot je ustrezno število obiskovalcev, določeno v tretjem odstavku 19. člena tega pravilnika, se meje opazovalnih razdalj za reševalce iz vode zmanjšajo za eno tretjino, ustrezno pa je treba povečati število reševalcev iz vode.
(4) Dodatni reševalci iz vode, ki so na kopališču in ne opravljajo neprekinjenega opazovanja kopalne površine in bazenske ploščadi, zagotavljajo dajanje prve pomoči, nadzorujejo upoštevanje kopališkega reda na suhih površinah kopališča in zamenjujejo reševalce iz vode na opazovalnih mestih.
(5) Če naloge reševalca iz vode na kopališču opravlja samo en reševalec iz vode, lahko svoje naloge opravlja neprekinjeno največ 10 ur.
(6) Če naloge reševalca iz vode na kopališču opravljata dva ali več reševalcev iz vode, si morajo mesta opazovanja menjavati vsaj na 2 uri.
(7) Če je na kopališču več reševalcev iz vode, upravljavec enega od njih določi za vodjo. Vodja usmerja delo reševalcev iz vode in redarjev ter izpolnjuje in podpisuje dnevnik dela reševalcev iz vode.
24. člen
(mesto opazovanja)
(1) Mesto opazovanja mora biti na kraju, od koder je dobro vidno celotno opazovano območje, še zlasti nevarna mesta. Nevarna mesta so vse tiste vodne površine, ob katerih mora biti nameščen znak za opozorila in obvestila »Sprememba globine vode« v skladu s tem pravilnikom.
(2) Mesto opazovanja mora biti postavljeno tako, da reševalec iz vode ni zaslepljen zaradi stalnega vira svetlobe. V kopališčih na prostem in naravnih kopališčih mora biti mesto opazovanja zaščiteno pred sončnim sevanjem.
(3) Če iz sobe za reševalca iz vode ni pregleda nad vso kopalno površino, mora imeti kopališče dodatna mesta za opazovanje kopalne površine.
(4) Območje, ki ga mora opazovati posamezen reševalec iz vode, je odvisno od tega, kako visoko nad gladino vode je opazovališče. Polmer opazovanega območja je določen s tabelo:
+-------------------------------------------+------------------+
|višina opazovališča (višina sedišča)       | polmer opazovanja|
+-------------------------------------------+------------------+
|od 2,0 m do 2,5 m                          |      do 40 m     |
+-------------------------------------------+------------------+
|od 2,5 do 5,0 m                            |      do 60 m     |
+-------------------------------------------+------------------+
|nad 5,0 m                                  |     do 100 m     |
+-------------------------------------------+------------------+
(5) Ne glede na prejšnji odstavek se šteje, da je polmer opazovanja 100 m, kadar je mesto opazovanja na plovilu.
(6) Polmer opazovanja se zmanjša za polovico, če je na območju opazovanja nevarno mesto iz prvega odstavka tega člena.
(7) Kot opazovanja reševalca iz vode sme biti največ 180 °C.
25. člen
(vodne atrakcije)
(1) Pri vsaki vodni atrakciji (tobogan, plezala nad vodo, naprave za skoke v vodo in podobno) mora biti med njenim obratovanjem prisoten redar.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko za vzdrževanje reda skrbi le en redar, če sta dve vodni atrakciji med seboj oddaljeni manj kot 6 m in je omogočen celovit pregled pri njuni uporabi ali če globina vode v bazenu ne presega 0,6 m.
VI. OPREMA IN SREDSTVA ZA REŠEVANJE IZ VODE
26. člen
(oprema kopališča)
(1) Lastnik oziroma upravljavec kopališča mora v času obratovanja zagotoviti vse potrebno za varstvo pred utopitvami in za preprečitev poškodb.
(2) Če ima kopališče več kot enega reševalca iz vode, morajo le-ti imeti v času opravljanja svojih nalog stalno radijsko ali telefonsko zvezo z drugimi reševalci iz vode.
(3) Vsako kopališče mora imeti naslednjo opremo, ki omogoča varno in učinkovito reševanje iz vode ter komunikacijo z zdravstveno službo, centrom za obveščanje in policijo:
– reševalne obroče ali reševalne žoge;
– reševalne tube;
– piščalke;
– telefonsko ali radijsko zvezo.
(4) Oprema, razen zvez, iz prejšnjega odstavka ni obvezna na bazenih, katerih skupna kopalna površina ne presega površine 200 m² in globina vode v nobenem delu ne presega 1,35 m.
27. člen
(oprema naravnega kopališča)
(1) Naravno kopališče mora imeti poleg opreme iz prejšnjega člena tudi:
– megafon;
– opremo za prosto potapljanje;
– eno kratko neoprensko obleko;
– reševalne vrvi z osmico;
– reševalne deske ali blazine;
– reševalna plovila, kadar je ločitvena linija kopalne površine od obale oddaljena več kot 50 m.
(2) Kopališče na morju mora imeti poleg opreme iz prejšnjega odstavka tudi možnost komunikacije z Upravo Republike Slovenije za pomorstvo.
28. člen
(oprema in sredstva za prvo pomoč in namestitev)
(1) Na kopališču morajo biti oprema in sredstva za prvo pomoč v skladu s predpisi o opremi in sredstvih za dajanje prve pomoči.
(2) Sredstva za prvo pomoč morajo biti v prostoru za prvo pomoč oziroma na mestih, od koder reševalec iz vode opazuje kopalne površine in bazensko ploščad.
29. člen
(namestitev opreme in sredstev za reševanje iz vode)
(1) Oprema in sredstva za reševanje iz vode morajo biti na kopališču razmeščena ob kopalnih površinah.
(2) Ob bazenih za plavalce mora biti na sredini vsake daljše stranice en reševalni obroč oziroma reševalna žoga s 15 m vrvi na stojalu ali steni.
(3) Ob prehodih globine vode in med delom bazena za neplavalce oziroma plavalce mora biti reševalni obroč ali reševalna žoga.
(4) Na vsakem mestu opazovanja mora biti reševalna tuba.
(5) Ob bazenih nepravilnih oblik mora biti po en reševalni obroč ali reševalna žoga na vsakih 25 m obodne linije bazena.
(6) V majhnih bazenskih kopališčih, kjer bazen ni širši od 10 m, mora biti najmanj na eni od daljših stranic reševalni obroč ali reševalna žoga.
(7) Na naravnih kopališčih mora biti na vsakih 50 m obale ob njej nameščen reševalni obroč in vsaj 25 m vrvi. Na vsakih 50 m obale mora imeti kopališče tudi vrv z osmico. Vrv mora biti 10 m daljša od razdalje med obalo in linijo, ki označuje zunanji rob kopališča. Reševalni obroč mora biti nameščen tudi ob mestih pod tobogani, skakalnicami in ob drugih nevarnih mestih.
(8) Reševalno plovilo mora biti v času obratovanja kopališča na obali oziroma v vodi ob obali.
VII. OBLAČILA IN OZNAKE REŠEVALCEV IZ VODE IN REDARJEV
30. člen
(uniforma in oznake)
(1) V času, ko reševalec iz vode opravlja naloge v skladu s tem pravilnikom, mora nositi uniformo, ki jo sestavljajo:
– oranžna majica s kratkimi rokavi ali brez rokavov, ki ima na hrbtu velik znak reševalca iz vode, na desnem rokavu ter na levi strani prsi pa majhen znak reševalca iz vode;
– oranžne hlače, kratke ali dolge, z majhnim znakom reševalca iz vode spredaj levo pod pasom in na desnem boku;
– oranžne kopalke (moške oziroma ženske) z majhnim znakom reševalca iz vode levo spredaj;
– oranžna čepica s senčnikom in znakom reševalca iz vode na obeh bočnih straneh;
– oranžen trak, širok vsaj 12 cm, z znakom reševalca iz vode, ki se namesti na levi rokav, kadar je reševalec v oblačilih z dolgimi rokavi.
(2) Reševalec iz vode lahko nosi tudi dodatni oblačili, ki sestavljata uniformo:
– oranžen brezrokavnik z velikim znakom reševalca iz vode na hrbtu ter z majhnim znakom reševalca iz vode na levi strani prsi;
– kratko oranžno vetrovko z velikim znakom reševalca iz vode na hrbtu ter z majhnim znakom reševalca iz vode na desnem rokavu in na levi strani prsi.
(3) Lastnik oziroma upravljavec kopališča mora ob zaposlitvi reševalca iz vode zagotoviti tista oblačila iz prvega in prejšnjega odstavka, ki so potrebna za opravljanje nalog glede na vrsto in značilnosti kopališča. Reševalec iz vode sme prosto izbirati posamezne dele uniforme, ki jih nosi v času opravljanja nalog.
(4) Vsi položaji znakov so opisani s perspektive osebe, ki je oblečena v uniformo.
(5) Oblikovna določila uniforme reševalca iz vode in znak reševalca iz vode so določena v prilogi 2 tega pravilnika.
31. člen
(oznaka redarja)
Redar mora imeti na zunanjem kosu oblačila vidno oznako »REDAR«.
VIII. KOPALIŠKI ZNAKI
32. člen
(vrste in velikost)
(1) Vsako kopališče mora biti opremljeno s predpisanimi znaki za nevarnosti in obveznosti, prepovedi ter opozorila oziroma obvestila, ki so jih obiskovalci kopališča dolžni upoštevati. Namestitev ustreznega znaka je obvezna povsod tam, kjer se pojavi kateri od primerov, naštetih v tem pravilniku.
(2) S predpisanimi kopališkimi znaki iz prejšnjega odstavka morajo biti opremljeni tudi bazeni, katerih skupna kopalna površina ne presega površine 200 m² in globina vode v nobenem delu ne presega 1,35 m.
(3) Krajša stranica vsakega znaka mora biti dolga najmanj 40 cm, razen na majhnih bazenskih kopališčih, kjer mora biti dolga najmanj 30 cm.
33. člen
(oblika)
(1) Osnovna pravila grafičnega oblikovanja znakov so določena v prilogi 3 tega pravilnika.
(2) Podrobnejša pravila grafičnega oblikovanja kopaliških znakov, uniform reševalcev iz vode in označb na uniformah reševalcev iz vode so dostopna na spletni strani Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
(3) Uporabljajo se lahko tudi drugi znaki, ki povečujejo stopnjo varnosti na kopališčih, pri čemer je treba uporabiti oblikovne rešitve, določene v prilogi iz prvega odstavka tega člena.
(4) Kadar znaki vključujejo tudi besedilo, mora biti besedilo v slovenskem jeziku, na območju, kjer živijo narodnostne manjšine, pa mora biti tudi v italijanskem in madžarskem jeziku. Upravljavec lahko na znakih uporabi napise v največ štirih jezikih.
34. člen
(znaki za nevarnosti in obveznosti)
Znaki za nevarnosti in obveznosti so:
1. »Za plavalce«
označuje vodne površine za plavalce; postavljen mora biti na sredino obeh daljših stranic bazena, namenjenega plavalcem, na naravnem kopališču pa na obali vodne površine za plavalce (znak št. 1 v prilogi 3).
2. »Za neplavalce«
označuje vodne površine za neplavalce; postavljen mora biti na sredino obeh daljših stranic bazena, namenjenega neplavalcem, na naravnem kopališču pa na obali vodne površine, namenjene neplavalcem (znak št. 2 v prilogi 3).
3. »Za otroke«
označuje vodne površine, namenjene otrokom; postavljen mora biti na sredino obeh daljših stranic bazena, namenjenega otrokom, na naravnem kopališču pa na obali vodne površine, namenjene otrokom (znak št. 3 v prilogi 3).
4. »Obvezno razkuževanje nog«
označuje obveznost razkuževanja nog; postavljen mora biti ob bazenčku ali sistemu bočnih prh za razkuževanje nog (znak št. 4 v prilogi 3).
5. »Obvezno prhanje«
označuje obveznost prhanja; postavljen mora biti pred prostori oziroma površinami s prhami pri vhodu oziroma vhodih v bazensko dvorano ali na bazensko ploščad (znak št. 5 v prilogi 3).
6. »Obvezna smer«
označuje obvezno smer gibanja; znak mora biti postavljen tako, da je razvidno po kateri poti se mora gibati obiskovalec kopališča (znak št. 6 v prilogi 3).
7. »Dovoljeni položaji pri spuščanju po toboganu«
Označuje položaje, ki so dovoljeni pri spuščanju po toboganu; postavljen mora biti ob pristopu k toboganu oziroma na mestu spusta po toboganu (znak št. 7 v prilogi 3).
35. člen
(znaki prepovedi)
Znaki prepovedi so:
1. »Prepoved hoje v obuvalu«
označuje mesto, od koder je dovoljena le hoja brez obuvala oziroma z obuvalom, ki se uporablja na bazenski ploščadi; postavljen mora biti na prehodu iz slačilnic v prostor z garderobnimi omaricami (znak št. 8 v prilogi 3).
2. »Prepoved vstopa živalim«
določa, da vstop živalim na kopališče ni dovoljen; postavljen mora biti ob vhodu na kopališče (znak št. 9 v prilogi 3).
3. »Prepoved igre z žogo«
označuje mesta, kjer je igranje z žogo prepovedano; če je igranje z žogo prepovedano na celotnem območju kopališča, mora biti znak nameščen ob vhodu na kopališče (znak št. 10 v prilogi 3).
4. »Prepoved skakanja v vodo«
označuje mesta, kjer je skakanje v vodo prepovedano; postavljen mora biti pred območjem, kjer je skakanje v vodo prepovedano; če je prepovedano na celotnem kopališču, mora biti znak nameščen ob vhodu na kopališče (znak št. 11 v prilogi 3).
5. »Prepoved plavanja pod vodo«
označuje vodno površino, kjer je plavanje pod vodo prepovedano; postavljen mora biti pred vodno površino, kjer je plavanje pod vodo prepovedano; če je plavanje pod vodo prepovedano na celotnem kopališču, mora biti znak nameščen ob vhodu na kopališče (znak št. 12 v prilogi 3).
36. člen
(znaki za opozorila in obvestila)
Znaki za opozorila in obvestila so:
1. »Globina vode«
označuje globino vode v metrih; postavljen mora biti na sredino obeh daljših stranic bazena oziroma na bregu vode ter na mestih, namenjenih skakanju v vodo (znak št. 13 v prilogi 3).
2. »Sprememba globine vode«
označuje prehod iz ene globine v drugo, če ta prehod ni položen; postavljen mora biti 1 m pred prehodom globine 1,35 m v večjo globino (znak št. 14 v prilogi 3).
3. »Prostor za prvo pomoč«
označuje zaprt prostor, kjer se nudi prva pomoč; nameščen je na vrata ali ob vhodu v prostor (znak št. 15 v prilogi 3).
4. »Prostor za reševalca iz vode«
označuje zaprt prostor za reševalca(-e) iz vode; nameščen je na vrata ali ob vhodu v prostor (znak št. 16 v prilogi 3).
5. »POZOR – kopališče brez reševalca«
označuje kopališče, ki v skladu z določbami tega pravilnika nima reševalca iz vode. Znak se oblikuje v skladu z drugim odstavkom 11. člena tega pravilnika.
IX. NADZOR
37. člen
(opravljanje nadzora)
(1) Nadzor nad izvajanjem tega pravilnika, z izjemo drugega odstavka tega člena, izvajajo inšpektorji Inšpektorata Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Nadzorstvo nad izvajanjem pete alinee drugega odstavka 11. člena, 13. člena, četrtega odstavka 22. člena, 28. člena, 4., 5. in 6. točke 34. člena, 1. in 2. točke 35. člena ter 3. točke 36. člena tega pravilnika izvajajo inšpektorji Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
38. člen
(oprema, oblačila in kopališki znaki)
Predpisana oprema, ki so jo morali zagotoviti lastniki oziroma upravljavci kopališč, oblačila in oznake reševalcev iz vode ter kopališki znaki, ki so bili predpisani ob uveljavitvi tega pravilnika, ostanejo v uporabi, razen reševalne žrdi, ki jo je treba nadomestiti z reševalno tubo v roku dveh let od uveljavitve tega pravilnika.
39. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o razvrstitvi kopališč in organizacijskih ukrepih za varstvo pred utopitvami (Uradni list RS, št. 88/03 in 56/06) ter III. in IV. poglavje Pravilnika o tehničnih ukrepih in zahtevah za varno obratovanje kopališč in za varstvo pred utopitvami na kopališčih (Uradni list RS, št. 88/03 in 56/06).
40. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-81/2007-8
Ljubljana, dne 23. avgusta 2007
EVA 2007-1911-0011
Karl Erjavec l.r.
Minister
za obrambo
 
Soglašam!
 
dr. Milan Zver l.r.
Minister
za šolstvo in šport
 
Soglašam!
 
Andrej Bručan l.r.
Minister
za zdravje