Na podlagi 54. člena Statuta Občine Kostanjevica na Krki (Uradni list RS, št. 19/07) je Nadzorni odbor Občine Kostanjevica na Krki na 2. seji dne 20. 3. 2007 sprejel
P O S L O V N I K
Nadzornega odbora Občine Kostanjevica na Krki
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Nadzornega odbora Občine Kostanjevica na Krki (v nadaljnjem besedilu: nadzorni odbor) ter opredeljuje njegove pristojnosti.
2. člen
Nadzorni odbor je pri svojem delu samostojen in neodvisen, vendar vezan na ustavo, zakonodajo in občinske predpise. Naloge iz svoje pristojnosti izvaja pošteno, strokovno, vestno in nepristransko.
3. člen
Nadzorni odbor pri svojem delu uporablja infrastrukturo, sredstva in pečat Občine Kostanjevica na Krki (v nadaljnjem besedilu: občina), ki je določen s statutom občine.
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora pa zagotavljata župan in občinska uprava, ki članom nadzornega odbora posreduje tudi gradivo, ki ga, ob sklicu seje, prejmejo člani občinskega sveta.
4. člen
Delo nadzornega odbora je javno, morebitne omejitve javnosti delovanja pa opredeljuje ta poslovnik.
II. ORGANIZACIJA IN PRISTOJNOSTI
5. člen
Nadzorni odbor zastopa in predstavlja predsednik nadzornega odbora, podpredsednik ali od predsednika pooblaščen član nadzornega odbora.
6. člen
Nadzorni odbor opravlja nadzor nad zakonitostjo, namenskostjo ter gospodarno in učinkovito rabo sredstev občinskih javnih financ in ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine;
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna;
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev;
– ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, javnih zavodov in podjetij, občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb, z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem;
– nadzoruje pravne predpise in akte, s katerimi so določeni nameni porabe javnih sredstev občine;
– nadzoruje obligacijske in finančne listine, ki nastajajo ob porabi občinskih javnih sredstev;
– nadzoruje porabo sredstev državnega proračuna, ki jih pridobijo osebe iz prve do četrte alinee drugega odstavka 24. člena tega poslovnika ter opravlja druge naloge, določene z državnimi in občinskimi predpisi.
7. člen
Naloge predsednika nadzornega odbora so:
– vodi in organizira delo odbora;
– predlaga dnevni red sej ter sklicuje in vodi seje odbora;
– podpisuje sklepe, zapisnike, poročila in druge akte odbora;
– skrbi za izvajanje sprejetih sklepov;
– sodeluje z organi občine, občinsko upravo ter drugimi organi občine, opredeljenimi v statutu;
– izdela predlog potrebnih sredstev za delo nadzornega odbora;
– opravlja naloge, opredeljene v ostalih državnih in občinskih predpisih.
8. člen
Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na sejah. Za opravljanje nalog nadzornega odbora pa se šteje tudi delovanje članov pri izvajanju sklepov o izvedbi nadzora, ne glede na to, kje se tak sklep teritorialno izvaja.
Nadzorni odbor deluje na podlagi tega poslovnika. Za vprašanja, ki niso urejena s tem poslovnikom, se uporabljajo statut občine, poslovnik občinskega sveta občine ter predpisi o lokalni samoupravi.
Glede postopkovnih določb pa se, za vsa vprašanja, ki niso urejena s tem poslovnikom, uporablja zakon, ki ureja upravni postopek.
Za vsa vprašanja, ki niso urejena s tem poslovnikom in se nanašajo na metode in standarde nadzora, pa se uporabljajo predpisi, ki urejajo delovanje Računskega sodišča Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: računsko sodišče).
III. NAČIN DELA NADZORNEGA ODBORA
9. člen
Delo in seje nadzornega odbora organizira in vodi predsednik ali podpredsednik nadzornega odbora, v njegovi odsotnosti pa s strani predsednika pooblaščen član nadzornega odbora.
10. člen
Predlog dnevnega reda seje poda predsednik skupaj z vabilom za sejo. Predloge pa lahko poda tudi vsak član nadzornega odbora, in sicer do odločanja o dnevnem redu.
O predlogih predsednika in članov glede dnevnega reda odloča nadzorni odbor s sprejetjem dnevnega reda seje.
Nadzorni odbor mora v okviru dnevnega reda obravnavati zadeve, ki jih je s sklepom predlagal občinski svet ali župan.
11. člen
Vabilo za sklic seje nadzornega odbora, s predlaganim dnevnim redom, se posreduje članom, praviloma sedem dni pred datumom seje.
Rok iz prvega odstavka tega člena se lahko skrajša v primeru nujnih zadev ali na pobudo katerega od članov, na podlagi presoje predsednika.
Predsednik nadzornega odbora mora v predlog dnevnega reda vnesti točko, v okviru katere se pregleda in sprejme zapisnik prejšnje seje ter pregleda in sprejme poročilo o izvrševanju sprejetih sklepov.
Skupaj z vabilom za sklic seje se posreduje tudi gradivo k posameznim točkam dnevnega reda.
Če je podan predlog za točko dnevnega reda iz drugega odstavka 10. člena tega poslovnika, morebitno gradivo zagotovi član, ki predlaga točko dnevnega reda, ob strokovni in tehnični pomoči občinske uprave.
Če pa je podan predlog za točko dnevnega reda iz tretjega odstavka 10. člena tega poslovnika, se skupaj s tem predlogom nadzornemu odboru posreduje tudi morebitno gradivo o zahtevi občinskega sveta ali župana.
12. člen
Predsednik nadzornega odbora lahko povabi na sejo tudi pripravljalce gradiv, strokovne sodelavce občinske uprave, ožjih delov občine, občinskega sveta in njegovih delovnih teles, nadzorovane osebe oziroma osebe, ki so predmet nadzora, ter župana.
13. člen
Nadzorni odbor je sklepčen, če je prisotna večina članov, in veljavno odloča z večino glasov navzočih članov.
14. člen
O seji nadzornega odbora se napiše zapisnik, v katerega se vnašajo:
– zaporedna številka seje, kraj, datum, ura začetka in konca seje;
– navedba prisotnih in opravičeno odsotnih članov ter navedba ostalih prisotnih;
– sprejet dnevni red;
– poročilo o realizaciji sklepov prejšnje seje;
– sklepi pri točkah dnevnega reda z navedbo, koliko glasov je bilo za, proti in vzdržanih;
– morebitna ločena mnenja;
– izjave in povzetki razprav članov na njihovo zahtevo;
– izjave in povzetki razprav ostalih prisotnih, če tako odloči nadzorni odbor na njihovo zahtevo.
Zapisnik podpišeta predsedujoči seje in zapisnikar.
15. člen
Po opravljeni razpravi k posameznim točkam dnevnega reda predsednik oblikuje predlog sklepa in ga da na glasovanje.
Predlog sklepa lahko poda tudi kateri od članov nadzornega odbora, če se ne strinja s predsednikovim predlogom sklepa. V takem primeru se najprej glasuje o predlogu sklepa, ki ga je podal predsednik. Če je tak predlog sprejet, se o drugih predlogih sklepov glede iste zadeve ne glasuje.
Če pa predlog sklepa predsednika ni sprejet, se glasuje o drugih predlogih sklepov po vrstnem redu predlaganja. Ko je sprejet eden od predlogov sklepov, se o ostalih, ki mu sledijo glede iste stvari, ne glasuje več.
Sklep je sprejet, ko prejme večino glasov navzočih članov. Glasuje se javno, z dviganjem rok ali tajno, če tako sklene nadzorni odbor. Za način in postopek tajnega glasovanja se smiselno uporabljajo določila Poslovnika Občinskega sveta Občine Kostanjevica na Krki.
16. člen
Zapisniki in ostala gradiva za sejo nadzornega odbora se hranijo v arhivu občine. Zapisniki in sklepi se hranijo trajno, gradivo pa deset let.
17. člen
Nagrajevanje članov nadzornega odbora se uredi z aktom občinskega sveta občine.
Nagrada se oblikuje glede na opravljeno delo, in sicer:
– kot sejnina, ki se izplača za udeležbo na seji, v skladu s pravilnikom o plačah funkcionarjev, nagradah članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov;
– kot plačilo za izvedbo nadzora po programu dela ali sklepu nadzornega odbora na podlagi pogodbe o delu, sklenjene za posamezno koledarsko leto, v skladu z evidenco opravljenega dela, ki jo vodi občinska uprava.
IV. POSTOPEK NADZORA
a) Oblike nadzora
18. člen
Nadzorni odbor opravlja svoje naloge v okviru rednega in izrednega nadzora.
19. člen
Redni nadzor se opravlja na podlagi sprejetega letnega programa nadzora, ki se praviloma sestavlja ob koncu leta za naslednje leto, vanj pa sta vključena obvezni in fakultativni nadzor. Spremembe pa se lahko sprejmejo kadarkoli med letom.
20. člen
Obvezni nadzor predstavlja:
– letni nadzor predlogov proračuna in zaključnega računa proračuna občine;
– letni nadzor finančnih načrtov ter računovodskih izkazov javnih zavodov, javnih podjetij ter občinskih skladov, katerih ustanoviteljica, soustanoviteljica ali lastnica poslovnih deležev je občina;
– polletni nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem;
– nadzor nad zadevami iz pristojnosti nadzornega odbora, ki jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan.
21. člen
Fakultativni nadzor pa je nadzor, ki je vnesen v letni program dela na podlagi predlogov kateregakoli od članov nadzornega odbora ob sprejemanju letnega programa nadzora.
S tem, ko je predlog iz prejšnjega odstavka vnesen v letni program dela, postane njegova izvedba za nadzorni odbor obvezna.
22. člen
Izredni nadzor je nadzor, ki ga kadarkoli med letom nadzorni odbor s sklepom sklene izvesti v skladu s svojimi pristojnostmi.
Pobude za izredni nadzor lahko poda katerikoli od članov, organov, delovnih teles in komisij v sklopu občine, najmanj pet občanov občine, katerikoli organ, telo ali komisija Republike Slovenije ter pravna ali fizična oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost, katere sedež oziroma prebivališče je na območju občine.
Pobude iz prejšnjega odstavka morajo biti obrazložene. Nadzorni odbor pa mora na zahtevo pobudnikov iz drugega odstavka tega člena zagotoviti tajnost pobude, pobudnikov in vsebine pobude. V tem primeru se ne sme nikjer navesti dela pobude, za katerega je pobudnik zahteval, da se zanj zagotovi tajnost. V takem primeru postane pobuda, v primeru izvedbe nadzora, formalno pobuda nadzornega odbora.
23. člen
V primeru pobude iz 22. člena tega poslovnika opravi nadzorni odbor razpravo o pobudi ter s sklepom odloči o izvršitvi nadzora, lahko po presoji sklene, da bo tovrstni sklep uvrstil v letni program nadzora za naslednje leto.
b) Izvedba nadzora
24. člen
Nadzor se opravi po tem postopku ne glede na to, za katero od oblik nadzora gre, in se prične z vročitvijo sklepa o nadzoru nadzorovani osebi.
Nadzorovana oseba je tista fizična ali pravna oseba, glede katere je nadzorni odbor pričel postopek nadzora, pri čemer se lahko v krog nadzorovanih oseb uvrsti:
– občino z vsemi ožjimi deli občine;
– javne zavode, sklade in podjetja, katerih ustanoviteljica, soustanoviteljica ali lastnica deležev je občina;
– javne zavode, sklade in podjetja oziroma druge fizične in pravne osebe, ki na območju občine ali za občino in občane opravljajo storitve javnega značaja in ki so jim za opravljanje teh storitev v proračunu občine namenjena proračunska sredstva;
– vse druge pravne in fizične osebe (društva, zveze, organizacije, gospodarske družbe ipd.), ki iz občinskega proračuna prejemajo kakršnekoli prenose ali donose za del, ki se nanaša na nadzor porabe teh sredstev v smislu 6. člena tega poslovnika.
25. člen
Nadzorni odbor izda pred izvedbo nadzora na predlog predsednika sklep o izvedbi nadzora, v katerem se navede:
– opredelitev vsebine nadzora;
– čas in kraj izvedbe nadzora;
– navedba nadzorovane osebe;
– navedba člana nadzornega odbora, ki je pristojen za izvedbo nadzora (nadzornik).
Če nadzorovana oseba meni, da ne gre za nadzor iz pristojnosti nadzornega odbora, lahko v roku 8 dni od vročitve nadzornemu odboru poda ugovor.
Nadzornik, ki je bil s sklepom zadolžen za izvedbo nadzora, poroča o utemeljenosti ugovora. Če ugovor ni utemeljen, nadzorni odbor sklep potrdi, s čimer postane tak sklep dokončen. Če pa je ugovor utemeljen, izda sklep o ustavitvi nadzora. V tem primeru nadzorni odbor nadzora ne opravi. Lahko pa po lastni presoji zaprosi računsko sodišče, da v takem primeru uvrsti nadzorovano osebo v izvedbo revizije s strani računskega sodišča.
26. člen
V postopku izvedbe nadzora ima nadzornik pravice in pristojnosti v skladu s statutom občine in predpisi o lokalni samoupravi.
V postopku nadzora so odgovorne osebe nadzorovane osebe dolžne nadzorniku nadzornega odbora predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Nadzornik ima namreč pravico zahtevati vse podatke, ki so potrebni za izvedbo nadzora, poleg tega pa lahko za pomoč pri izvedbi nadzora zaprosi katerega od drugih članov nadzornega odbora.
Nadzornik lahko v postopku nadzora nadzornemu odboru predlaga, da se za izvršitev nadzora najamejo zunanji, neodvisni strokovnjaki posameznih strok. Strokovne naloge nadzora lahko opravi le strokovnjak, ki ga, na predlog nadzornega odbora, imenuje občinski svet, pogodbo z njim pa sklepa župan. Vendar pa nadzorni odbor na mnenja zunanjega strokovnjaka ni vezan.
27. člen
Po opravljenem nadzoru sestavi nadzornik nadzornega odbora osnutek poročila, ki mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom, in sicer se navedejo:
– nadzorovana oseba;
– odgovorne osebe;
– predmet nadzora oziroma pregleda;
– ugotovitve;
– mnenje;
– obrazložitev mnenja;
– morebitna priporočila;
– predlogi ukrepov in
– pouk o pravici do ugovora.
28. člen
Mnenje je bistven del poročila, s katerim nadzorni odbor navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenja, priporočila oziroma predlogi o zakonitosti, namembnosti ter gospodarni in učinkoviti rabi sredstev javnih financ.
Mnenje pa je lahko:
– pozitivno (mnenje brez pridržkov);
– negativno;
– s pridržkom;
– odklonilno.
K negativnemu mnenju ali mnenju s pridržkom lahko nadzorni odbor občinskemu svetu, županu, kateremu drugemu pristojnemu organu ali nadzorovani osebi doda predlog o razrešitvi odgovornih oseb, ustavitvi financiranja do odprave napak ali predlaga druge ukrepe, ki bi lahko privedli do odprave nepravilnosti.
Če pa je podano odklonilno mnenje, ki se poda v primeru, ko zelo slabo stanje knjigovodstva nadzorovane osebe (manjkajo knjigovodske listine ipd.) ne omogoča izdelave mnenja, se praviloma tudi v tem primeru dodajo predlogi iz prejšnjega odstavka tega člena.
29. člen
Osnutek poročila obravnava in sprejme nadzorni odbor, ki ga pošlje nadzorovani osebi, le-ta pa ima pravico, da v roku 15 dni od prejema pri nadzornem odboru vloži ugovor, o katerem mora nadzorni odbor odločiti v 15 dneh od prejema, zanj pa se smiselno uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku, ki urejajo postopek pritožbe zoper prvostopenjske odločbe.
30. člen
O ugovoru odloči nadzorni odbor, po katerega odločitvi postane poročilo dokončno in se pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču.
V smislu tega poslovnika se za dokončno šteje tudi poročilo, zoper katero ni bil v roku iz prejšnjega člena tega poslovnika pravočasno vložen ugovor.
31. člen
Če nadzorni odbor ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri izvajanju nadzora oseb, mora o teh kršitvah, v 15 dneh od dokončnosti poročila, obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
Kot hujše kršitve se štejejo:
– poraba proračunskih sredstev v nasprotju z nameni, ki so bili določeni s proračunom;
– poraba državnih sredstev v nasprotju z določili zakona;
– oddaja javnih naročil v nasprotju z zakoni, ki urejajo javna naročila, oziroma oddaja del brez izvedbe javnega razpisa, če bi bilo za njihovo izvedbo potrebno izvesti tak razpis.
V primeru, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je nadzorni odbor dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
Skupaj s prijavo mora navesti dokaze ter poskrbeti za njihovo zavarovanje, o sami prijavi pa obvestiti občinski svet in župana.
32. člen
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati njihova priporočila in predloge.
33. člen
Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v primeru, ko so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če:
– je odgovorna oseba, zakoniti zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala;
– je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe;
– je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.
Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru, v njej pa je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.
34. člen
Nadzorni odbor je dolžan pri opravljanju svojih nalog varovati uradne in poslovne skrivnosti, s katerimi se je seznanil ali jih razkril pri svojem delu.
35. člen
Delo nadzornega odbora je javno. Javnost dela pa se zagotavlja s pošiljanjem dokončnih poročil občinskemu svetu in županu ter z obveščanjem javnosti, za kar je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti.
Omejitev načela javnosti pa velja za dokumente z oznako uradna skrivnost, za katere se štejejo:
– letni program nadzora;
– poročila, ki jih sprejema nadzorni odbor, pred nastopom njihove dokončnosti.
Z letnim programom nadzora se, v skladu z 41. členom statuta občine, seznani občinski svet in župana, ki sta dolžna v primeru konkretne opredelitve organov ki bodo po letnem planu nadzorovani, spoštovati tajno naravo letnega programa nadzora.
Nadzorni odbor pa lahko, z večino glasov vseh svojih članov, odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, oziroma lahko odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja.
V. KONČNA DOLOČBA
36. člen
Ta poslovnik sprejme nadzorni odbor in začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Spremembe poslovnika sprejme nadzorni odbor po enakem postopku, kot velja za njegov sprejem.
Št. 030-3/2007-O10
Kostanjevica na Krki, dne 20. marca 2007
Predsednik
Nadzornega odbora
Občine Kostanjevica na Krki
Stane Tomazin l.r.
