Uradni list

Številka 129
Uradni list RS, št. 129/2006 z dne 12. 12. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 129/2006 z dne 12. 12. 2006

Kazalo

5440. Navodilo za izvajanje Sklepa o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije bank in hranilnic, stran 14144.

Na podlagi tretjega odstavka 29. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo) in šestega odstavka 11. člena Sklepa o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 111/06 in 129/06) izdaja guverner Banke Slovenije
N A V O D I L O
za izvajanje Sklepa o minimalnih zahtevah
za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije bank in hranilnic
I. NAMEN NAVODILA
(1) To navodilo določa način izračunavanja in poročanja količnikov likvidnosti ter dnevnega načrtovanja tokov likvidnosti za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije v skladu s Sklepom o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 111/06 in 129/06; v nadaljevanju: sklep).
(2) Banka, hranilnica, podružnica bank držav članic in podružnica bank tretjih držav (v nadaljevanju: banka) poročili iz prvega odstavka tega navodila predloži na obrazcih, ki sta predpisana s sklepom:
(a) KL-1: Poročilo o količnikih likvidnosti banke in
(b) TL: Poročilo o tokovih likvidnosti.
II. NAVODILO ZA IZPOLNJEVANJE POROČILA O KOLIČNIKIH LIKVIDNOSTI BANKE NA OBRAZCU KL-1
(3) Banka razvrsti posamezne postavke finančnih sredstev (v nadaljevanju: naložbe) in virov sredstev (v nadaljevanju: obveznosti), ločeno v domači in tuji valuti, glede na preostalo zapadlost v tri razrede, in sicer: od 0 do 30 dni, od 0 do 180 dni in od 181 dni in več.
(4) Pomembnejše spremembe naložb oziroma obveznosti, ki vplivajo na likvidnost banke in ki jih ni mogoče vključiti v posamezne kategorije naložb oziroma obveznosti, banka vključi v vrstico A090 – Ostale aktivne postavke oziroma v vrstico L070 – Ostale pasivne postavke.
(5) V poročilo se vključujejo vse naložbe in obveznosti, neodvisno od tega, ali gre za zakonsko ali pogodbeno obveznost, ter ali je sklenjeni posel že vključen v knjigovodskih izkazih ali ne. Pri naložbah ali obveznostih, ki dospevajo v rednih časovnih razmikih, je preostala zapadlost posameznega dela naložbe ali obveznosti enaka obdobju med datumom, za katerega se izračunava količnik likvidnosti, in datumom zapadlosti le-tega. Pri obveznostih na odpoklic in naložbah z možnostjo odpoklica ali predčasnega odpoklica je preostala zapadlost enaka najkrajšemu možnemu odpoklicnemu roku.
(6) Kriterija preostale zapadlosti banka ne upošteva pri naložbah iz prvega odstavka 5. člena sklepa, ki jih vključuje v oba razreda. Med naložbe iz prvega odstavka 5. člena se ne vključujejo domači lastniški vrednostni papirji (delnice) in kapitalski deleži v podjetjih v Republiki Sloveniji. V primeru terminskih poslov prodaje oziroma nakupa teh naložb se v poročilo uvrstijo denarni tokovi iz teh poslov.
(7) Naložbe, ki oblikujejo sklad finančnega premoženja za zavarovanje terjatev Eurosistema, so vključene v ustrezne kategorije naložb, kar pomeni, da banka le-teh ne zmanjšuje za tiste naložbe, ki oblikujejo sklad (npr. v vrstico A060 Blagajniški zapisi Banke Slovenije se vnese njihova celotna vrednost). Višino sklada banka le informativno prikaže, in sicer v vrstici A110.
(8) Banka poroča postavke vpoglednih vlog gospodarstva v vrstici L041 in gospodinjstev v vrstici L042 v celotni višini, brez upoštevanja uteži iz točke (b) in (c) 6. člena sklepa.
(9) Če banka uporablja notranjo metodologijo za izračun deleža stabilnih vpoglednih vlog za vse ali samo za del vpoglednih vlog gospodarstva in/ali gospodinjstev, mora Banki Slovenije pet delovnih dni pred začetkom uporabe oziroma poročanja pisno posredovati ocenjene uteži za stabilne vpogledne vloge gospodarstva in/ali gospodinjstev v prvem in v drugem razredu, na podlagi katerih banka izračunava količnika likvidnosti.
(10) Za zunajbilančne postavke v delu obveznosti v vrsticah od L081 do L086 banka poroča tehtane zneske, z uporabo predpisanih uteži iz točke (d) prvega odstavka 6. člena sklepa.
(11) Pri poročilih tekočega meseca banka za vse posle, tudi za vpogledne vloge, upošteva natečene obresti, katerih valuta plačila pade v prvi ali drugi razred. Ker se mesečna poročila o knjigovodskem stanju računov za zadnji dan preteklega meseca oddajo šesti delovni dan tekočega meseca oziroma deseti delovni dan po stanju na dan 31. december, banka najkasneje na šesti delovni dan oziroma deseti delovni dan tekočega meseca v poročilu o količnikih likvidnosti upošteva nov izračun razmejitev natečenih obresti za pretekli mesec. Banka v znesek natečenih obresti vključuje tudi obračunane neplačane obresti pod pogojem, da obresti izvirajo iz finančnih sredstev iz točke (b) prvega odstavka 4. točke sklepa.
(12) Za izračun količnikov likvidnosti banka naložbe in obveznosti v tuji valuti preračuna v domačo valuto po tečaju, ki ga objavlja Banka Slovenije in ki velja na dan, za katerega se poroča.
(13) Količnik likvidnosti prvega in drugega razreda se izračuna kot razmerje med seštevkom vseh naložb v posameznem razredu v domači in tuji valuti, brez upoštevanja vrstice A110, in seštevkom vseh obveznosti za isti razred v domači in tuji valuti. Ne glede na prejšnji stavek se v primeru zastave naložb iz sklada finančnega premoženja količnik likvidnosti za posamezni razred izračuna na naslednji način:
(a) v primeru, ko banka pridobi kredit pri Banki Slovenije na podlagi zastave finančnega premoženja z rokom zastave krajšim od 30 dni, banka v prvem razredu v vrstici A110 prikaže sklad finančnega premoženja v celotni višini (nezmanjšan za zastavljeni del). Količnik likvidnosti prvega razreda se izračuna kot razmerje med seštevkom vseh naložb, brez upoštevanja vrstice A110, in seštevkom vseh obveznosti;
(b) v primeru, ko banka pridobi kredit pri Banki Slovenije na podlagi zastave finančnega premoženja z rokom zastave med 30 in 180 dni, se višina sklada finančnega premoženja v prvem razredu, ki je prikazana v vrstici A110, zmanjša za zastavljeni del z rokom zastave med 30 in 180 dni, medtem ko se višina sklada finančnega premoženja v drugem razredu prikaže v vrstici A110 v celotni višini. Količnik likvidnosti prvega razreda se izračuna kot razmerje med seštevkom vseh naložb, brez upoštevanja vrstice A110, zmanjšan za razliko med višino sklada v drugem razredu in višino sklada v prvem razredu, in seštevkom vseh obveznosti. Količnik likvidnosti drugega razreda se izračuna kot razmerje med seštevkom vseh naložb, brez upoštevanja vrstice A110, in seštevkom vseh obveznosti. Z dnem, ko do zapadlosti posamezne zastave preostane do 30 dni, se sklad finančnega premoženja prikaže v obeh razredih brez zmanjšanja za to zastavo.
(14) Banka mora hraniti zadnjih deset izdelanih dnevnih poročil o doseganju količnikov likvidnosti ter dokumentacijo, na podlagi katere je navedena poročila pripravila. Banka mora najmanj za obdobje enega leta hraniti obrazložitve tistih postavk poročila, ki so pomembno vplivale na količnike likvidnosti.
III. NAVODILO ZA IZPOLNJEVANJE POROČILA
O TOKOVIH LIKVIDNOSTI NA OBRAZCU TL
(15) Banka vnese podatke o predvidenih pritokih in odtokih tekočega (t) ter naslednjega delovnega dne (t +1). Banka kot začetno stanje likvidnih sredstev tekočega dne vnese končno stanje likvidnih sredstev prejšnjega dne, za pritoke in odtoke pa vnese čimboljšo oceno bruto tokov tekočega dne. Za naslednji delovni dan so vse postavke ocenjene. Sobota se ne šteje kot delovni dan.
(16) V obrazec TL se vnesejo naslednji podatki:
Vrstica 1. – Začetno stanje likvidnih sredstev
Kot začetno stanje likvidnih sredstev tekočega dne se vnese stanje po zaključeni obdelavi plačilnega prometa prejšnjega dne, medtem ko se za naslednji delovni dan vnese ocenjeno končno stanje likvidnih sredstev tekočega dne.
Vrstica 2. – Pritoki
Vrstica 2.1. – Vračilo kreditov
Vnese se predvidene pritoke kratkoročnih in dolgoročnih kreditov iz naslova vračil glavnice in drugih terjatev.
Vrstica 2.2. – Prodaja vrednostnih papirjev
Vnese se predvidene pritoke iz prodaj vrednostnih papirjev, pri čemer ločeno prikaže prodajo vrednostnih papirjev domačih izdajateljev in tujih izdajateljev.
Vrstica 2.3. – Prodaja tujih valut
Vnese se predvidene pritoke iz prodaje tujih valut. Banka po prehodu na poročanje v domači in tuji valuti skupaj to vrstico obrazca poroča evidenčno in tega podatka ne upošteva v vrstici A PRITOKI SKUPAJ.
Vrstica 2.4. – Vloge
Vnese se predvidene dejanske pritoke iz naslova vlog posameznih sektorjev v skladu z uredbo, ki ureja standardno klasifikacijo institucionalnih sektorjev. Med dejanske predvidene pritoke ne smejo biti vključene transakcije, ki pomenijo samo spremembo statusa že obstoječih vlog v banki (npr. sprememba vezanih vlog v vloge na vpogled).
Vrstica 2.5. – Instrumenti denarne politike
Vnese se predvidene pritoke iz naslova instrumentov denarne politike in sicer se posebej prikaže pritoke iz operacij glavnega refinanciranja in dolgoročnejšega refinanciranja.
Vrstica 2.6. – Drugo
Vnese se podatke o drugih predvidenih pritokih, ki niso vključeni v katero koli vrstico od 2.1. do 2.5.
Vrstica A – PRITOKI SKUPAJ
Vnese se seštevek vrstic od 2.1. do 2.6., pri čemer se vrstica 2.3. v seštevku upošteva le do prehoda na poročanje v domači in tuji valuti skupaj.
Vrstica 3. – Odtoki
Vrstica 3.1. – Črpanje kreditov
Vnese se pričakovane dnevne odtoke iz naslova črpanih kreditov.
Vrstica 3.2. – Nakup vrednostnih papirjev
Vnese se predvidene odtoke iz nakupov vrednostnih papirjev, pri čemer se ločeno prikaže nakup vrednostnih papirjev domačih izdajateljev in tujih izdajateljev.
Vrstica 3.3. – Nakup tujih valut
Vnese se pričakovane dnevne odtoke iz naslova nakupa tujih valut. Banka po prehodu na poročanje v domači in tuji valuti skupaj to vrstico obrazca poroča evidenčno in tega podatka ne upošteva v vrstici B ODTOKI SKUPAJ.
Vrstica 3.4. – Vloge
Vnese se pričakovane dnevne odtoke iz naslova vlog posameznih sektorjev v skladu z uredbo, ki ureja standardno klasifikacijo institucionalnih sektorjev. Med dejanske predvidene odtoke se ne vključijo transakcije, ki pomenijo samo spremembo statusa že obstoječih vlog v banki (npr. sprememba vezanih vlog v vloge na vpogled).
Vrstica 3.5. – Instrumenti denarne politike
Vnese se predvidene dnevne odtoke iz naslova instrumentov denarne politike in sicer se posebej prikaže odtoke iz operacij glavnega refinanciranja in dolgoročnejšega refinanciranja.
Vrstica 3.6. – Drugo
Vnese se podatke o drugih predvidenih odtokih, ki niso vključeni v katero koli vrstico od 3.1. do 3.5.
Vrstica B – ODTOKI SKUPAJ
Vnese se seštevek vrstic od 3.1. do 3.6., pri čemer se vrstica 3.3. v seštevku upošteva le do prehoda na poročanje v domači in tuji valuti skupaj.
Vrstica A-B (PRITOKI – ODTOKI)
Vnese se razlika med vrsticama A in B.
Vrstica 4. – KONČNO STANJE LIKVIDNIH SREDSTEV
Vnese se končno stanje likvidnih sredstev, ki je enako vsoti začetnega stanja likvidnih sredstev ter razlike pritokov in odtokov.
(17) V primeru, ko je znesek posamezne postavke v obrazcu pomemben, banka v opombi navede kratko obrazložitev.
(18) Po prehodu na poročanje v domači in tuji valuti skupaj banka pritoke in odtoke v tuji valuti preračuna v domačo valuto po tečaju, ki ga objavi Banka Slovenije in ki velja na dan izdelave poročila.
IV. NAČIN POŠILJANJA POROČIL
(19) Banka posreduje Banki Slovenije, Oddelku za nadzor bančnega poslovanja, poročilo KL-1 po elektronski pošti. Banka pošilja samo podatke, ki imajo v obrazcu KL-1 vpisano štirimestno oznako rubrike.
Naslov in struktura zapisa:
(a) elektronski naslov: ll@bsi.si;
(b) subjekt se navede v obliki LLLLMMDDBBBBBBB.dat, kjer je LLLLMMDD datum, za katerega se poroča, BBBBBBB pa 7-mestna matična številka banke;
(c) zapis je dolg 22 (dvaindvajset) znakov, od katerih je prvih 8 oznaka podatka, ki je razvidna iz obrazca KL- 1, pri čemer ima peti znak vrednost od »1« do »6« glede na stolpec iz obrazca, zadnji trije znaki pa so presledki. Naslednjih štirinajst znakov je numerični podatek, desno poravnan z vodilnimi ničlami, prvi znak je predznak. Podatki so zneski v tisoč enot domače valute. Datoteka vsebuje kontrolni zapis, kjer je oznaka podatka »KO01«, zadnji štirje znaki so presledki, numerični podatek pa je seštevek vseh zneskov.
Pri pošiljanju poročila KL-1 banka uporabi PGP ključ. Javni del PGP ključa Banke Slovenije za poročilo KL-1 je objavljen na internetni strani (http://www.bsi.si/poslovanje-bank-in-podjetij-r.asp?MapaId=737).
(20) Banka posreduje Banki Slovenije, Oddelku za nadzor bančnega poslovanja, poročilo TL po elektronski pošti v predpisani excelovi datoteki (zahtevo za prejem excelove datoteke banka pošlje na spodaj navedeni elektronski naslov).
Naslov in struktura zapisa:
(a) elektronski naslov: tl@bsi.si;
(b) subjekt se navede v obliki TLLLLLMMDDBBBBBBB.xls, kjer je TL oznaka poročila, LLLLMMDD datum, za katerega se poroča, BBBBBBB pa 7-mestna matična številka banke. Ime excelove datoteke mora biti za posamezno banko vedno isto, in sicer TLBBBBBBB, enako velja za list v excelovi datoteki.
Pri pošiljanju poročila TL banka uporabi PGP ključ. Javni del PGP ključa Banke Slovenije za poročilo TL je objavljen na internetni strani (http://www.bsi.si/poslovanje-bank-in-podjetij-r.asp?MapaId=737).
(21) To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ljubljana, dne 6. decembra 2006
Guverner
Banke Slovenije
Mitja Gaspari
zanj: Samo Nučič l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti