Uradni list

Številka 129
Uradni list RS, št. 129/2006 z dne 12. 12. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 129/2006 z dne 12. 12. 2006

Kazalo

5430. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-A), stran 14113.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-A)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 28. novembra 2006.
Št. 001-22-193/06
Ljubljana, dne 6. decembra 2006
dr. Janez Drnovšek l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH
ZAKONA O ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJAH (ZEKOM-A)
1. člen
V Zakonu o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 43/04 in 86/04 – ZVOP-1) se v 2. členu doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo Direktiva 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju (UL L št. 108 z dne 24. aprila 2002, str. 7), Direktiva 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (UL L št. 108 z dne 24. aprila 2002, str. 21), Direktiva 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (UL L št. 108 z dne 24. aprila 2002, str. 33), Direktiva 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (UL L št. 108 z dne 24. aprila 2002, str. 51), Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (UL L št. 201 z dne 31. julija 2002, str. 37), Direktiva Komisije 2002/77/ES z dne 16. septembra 2002 o konkurenci na trgih za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (UL L št. 249 z dne 17. septembra 2002, str. 21) in Direktiva 2006/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o hrambi podatkov, pridobljenih ali obdelanih v zvezi z zagotavljanjem javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev ali javnih komunikacijskih omrežij, in spremembi Direktive 2002/58/ES (UL L št. 105 z dne 13. aprila 2006, str. 54).«.
2. člen
V 3. členu se v 1. točki beseda »usmerjalno« nadomesti z besedo »usmerjevalno«.
Dodajo se nove 4.a, 4.b in 4.c točka, ki se glasijo:
»4.a Elementi oštevilčenja so številke in kode, imena in naslovi, razen internetnih, ki so potrebni za vzpostavljanje komunikacij med omrežnimi priključnimi točkami, razen tistih, ki se uporabljajo izključno znotraj posameznega javnega komunikacijskega omrežja.
4.b ENUM je standard, ki uporablja sistem domenskih imen (DNS) za zapis številk v spletne naslove (URL).
4.c ENUM-domena številke je spletni naslov številke, določen z ENUM.«.
Doda se nova 5.a točka, ki se glasi:
»5.a ID celice pomeni identiteto celice, iz katere izvira klic mobilne telefonije ali v kateri se konča.«.
Doda se nova 6.a točka, ki se glasi:
»6.a Izvajalec storitve je fizična ali pravna oseba, ki izvaja javno komunikacijsko storitev ali je obvestila pristojni regulativni organ o nameravanem izvajanju javne komunikacijske storitve.«.
Dodata se novi 11.a in 11.b točka, ki se glasita:
»11.a Kabelska kanalizacija je horizontalni gradbeni inženirski objekt, sestavljen iz kanalov, cevi in podobnega, ki omogoča postavitev in vzdrževanje telekomunikacijskih vodov.
11.b Katastrofalni izpad omrežja so težje okvare elektronskega komunikacijskega omrežja, ki se jih ne da odpraviti v enem dnevu.«.
Doda se nova 20.a točka, ki se glasi:
»20.a Neuspešni klic pomeni komunikacijo, pri kateri je bila povezava uspešno vzpostavljena, a ni bilo odgovora oziroma je bil klic kako drugače zaključen v omrežju.«.
21. točka se spremeni tako, da se glasi:
»21. Objekt kot del pripadajoče elektronske komunikacijske infrastrukture pomeni stavbo ali del stavbe ali samostojne prostore v njej, kjer je nameščena elektronska komunikacijska oprema, pa tudi gradbene inženirske objekte, kot so na primer kabelska kanalizacija, antenski stolp in antena, ki so podrobneje določeni s predpisom iz petega odstavka 7. člena tega zakona.«.
Doda se nova 21.a točka, ki se glasi:
»21.a Odprta komunikacijska omrežja so javna komunikacijska omrežja, do katerih pod enakimi pogoji lahko dostopajo vsi operaterji.«.
23. točka se spremeni tako, da se glasi:
»23. Operater je operater omrežja oziroma izvajalec storitve.«.
Doda se nova 23.a točka, ki se glasi:
»23.a Operater omrežja je fizična ali pravna oseba, ki zagotavlja javno komunikacijsko omrežje ali pripadajoče zmogljivosti ali je obvestil pristojni regulativni organ o nameravanem zagotavljanju javnega komunikacijskega omrežja ali pripadajočih zmogljivosti.«.
V 24. točki se beseda »povezanih« nadomesti z besedo »pripadajočih«.
V 26. točki se beseda »Povezane« nadomesti z besedo »Pripadajoče«.
Doda se nova 31.a točka, ki se glasi:
»31.a Radiofrekvenčno zaščitno razmerje je najmanjša vrednost razmerja želenega in neželenega signala na vhodu v sprejemnik pod določenimi pogoji, tako da je določena kakovost sprejema želenega signala dosežena na izhodu iz sprejemnika.«.
Doda se nova 34.a točka, ki se glasi:
»34.a Soglasje je osebna privolitev v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.«.
V 36. točki se beseda »kakršnakoli« nadomesti z besedo »vsaka«, besedilo »ki niso hkrati podatki« pa z besedama »razen podatkov«.
Doda se nova 41.a točka, ki se glasi:
»41.a Telekomunikacijski vod je celotna podzemna ali nadzemna povezava med dvema ali več točkami, po katerih je možna enosmerna, dvosmerna ali obojesmerna komunikacija.«.
Doda se nova 42.a točka, ki se glasi:
»42.a Uporabniško ime je enolični identifikator, dodeljen osebam, ko se prijavijo ali registrirajo za storitev internetnega dostopa ali storitev internetne komunikacije.«.
3. člen
Drugi odstavek 4. člena se črta.
4. člen
V prvem odstavku 5. člena se besedilo »začetkom, spremembo ali prenehanjem« nadomesti z besedilom »začetkom ali spremembo«, beseda »izvajanjem« se nadomesti z besedo »izvajanja«, drugi stavek pa se črta.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Operater z obvestilom agencije pridobi pravico, da se pod pogoji in skladno z 9. členom tega zakona z drugimi operaterji pogaja o medomrežnem povezovanju in, kjer je to primerno, od njih pridobi operaterski dostop ali medomrežno povezavo, in možnost, da je določen za izvajalca univerzalne storitve skladno s 13. členom tega zakona. Merila in postopki za naložitev posamičnih obveznosti operaterjem izhajajo iz III. in IV. poglavja ter iz 9. in 13. člena tega zakona.«.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se 4. točka spremeni tako, da se glasi:
»4. predvideni datum začetka ali spremembe zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja javnih komunikacijskih storitev.«.
Dosedanji tretji odstavek se črta.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Spremembo podatkov iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka mora operater agenciji sporočiti v roku 30 dni od njihovega nastanka. Spremembo podatkov iz 4. točke prejšnjega odstavka mora operater sporočiti pred predvidenim datumom, razen v primeru višje sile, ko spremembo lahko sporoči v osmih dneh po predvidenem datumu. Za spremembo podatkov iz 4. točke prejšnjega odstavka se šteje, če se zagotavljanje javnih komunikacijskih omrežij oziroma storitev na predvideni datum ne začne dejansko opravljati.«.
V petem, šestem in sedmem odstavku se besedilo »in dokazila iz drugega in tretjega odstavka« v različnih sklonih nadomesti z besedilom »iz tretjega odstavka«.
Doda se nov osmi odstavek, ki se glasi:
»(8) Operater je najmanj 90 dni pred predvidenim prenehanjem zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja javnih komunikacijskih storitev dolžan o tem obvestiti agencijo v pisni obliki. Operater mora v tem obvestilu opisati tudi način zagotavljanja trajne hrambe podatkov o registraciji zakonitega prestrezanja in hranjenih podatkov o prometu elektronskih komunikacij za celotno obdobje, za katerega je treba zagotoviti hrambo v skladu s tem zakonom, zlasti pa navesti, kje bo tako hranjeno gradivo dostopno. V zvezi z načinom in pogoji hrambe se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in zakona, ki ureja varstvo dokumentarnega gradiva.«.
5. člen
Na koncu prvega odstavka 7. člena se doda nov stavek, ki se glasi:
»Elektronska komunikacijska omrežja in pripadajoča infrastruktura morajo biti, kjer dejanske in tehnične možnosti to dopuščajo, grajeni tako, da kar najbolj omogočajo skupno uporabo obstoječih objektov.«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Gradnja javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture je v javno korist. Šteje se, da je v javno korist tudi graditev drugih elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture na nepremičninah v lasti oseb javnega prava, nad temi nepremičninami ali pod njimi.«.
V tretjem odstavku se v 2. točki za besedo »ojačitev« dodata besedi »in zamenjava«, za besedo »zvišanje« se dodata besedi »ali znižanje«. V 3. točki se za besedo »razširitev« dodata besedi »ali dograditev«. V 4. točki se beseda »mikrovalovni« nadomesti z besedo »brezžični«.
V šestem odstavku se pika na koncu prvega stavka nadomesti z vejico in doda besedilo »pristojnim za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: inšpektor).«, v drugem stavku pa se besedilo »tretjega odstavka 141.« nadomesti s številko »142.«.
Dodata se nova sedmi in osmi odstavek, ki se glasita:
»(7) Za potrebe prostorskega načrtovanja se kabelska kanalizacija šteje za gospodarsko javno infrastrukturo. Tako zgrajena kabelska kanalizacija mora biti na voljo vsem zainteresiranim operaterjem omrežij pod enakimi pogoji.
(8) Lokalne skupnosti v okviru svojih pristojnosti pospešujejo gradnjo javnih komunikacijskih omrežij. Pri tem zlasti sklepajo služnostne in druge pogodbe z operaterji na svoji infrastrukuri, obveščajo operaterje o nameravanih bodočih posegih v svojo obstoječo infrastrukturo ter lahko načrtujejo gradnjo odprtih komunikacijskih omrežij.«.
6. člen
Prvi, drugi in tretji odstavek 8. člena se spremenijo tako, da se glasijo:
»(1) Agencija vzpodbuja pogodbeno urejanje skupne uporabe lastnine in zmogljivosti, kakršne so kabelska kanalizacija, antenski drogovi ali stolpi, stavbe in prostori na skupni lokaciji, kadar je fizična ali pravna oseba, ki zagotavlja elektronska komunikacijska omrežja, pridobila pravico do postavitve teh zmogljivosti na nepremičnini v tuji lasti, nad to nepremičnino ali pod njo ali kadar lahko izkoristi postopek razlastitve ali ustanovitve služnosti za to nepremičnino.
(2) Kadar so operaterji omrežij prikrajšani za dostop do uporabnih alternativ zaradi varstva okolja ali javnega zdravja, zaradi javne varnosti ali prostorskih ureditev in se sami ne dogovorijo o skupni uporabi iz prejšnjega odstavka, na zahtevo ene izmed strank o zadevi odloči agencija po postopku iz 129. člena tega zakona. V tem primeru lahko agencija operaterju omrežja odredi, da drugemu operaterju omrežja omogoči skupno uporabo zadevnih zmogljivosti oziroma lastnine, vključno s fizično skupno lokacijo. Pri tem lahko določi pravila za delitev stroškov skupne uporabe zmogljivosti oziroma lastnine.
(3) Operater omrežja mora izvrševati pravico skupne uporabe zadevnih zmogljivosti oziroma lastnine tako, da le v najnujnejšem obsegu moti lastnika nepremičnine in posega v nepremičnino, ki se nanaša na skupno uporabo zadevnih zmogljivosti oziroma lastnine. Operater omrežja mora pri tem zagotavljati varstvo okolja ter varovati kakovost naravnega in bivalnega okolja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in urejanje prostora.«.
Četrti odstavek se črta.
Dosedanji peti odstavek postane četrti odstavek.
V dosedanjem šestem odstavku, ki postane peti odstavek, se za besedo »operater« doda beseda »omrežja«.
7. člen
Prvi odstavek 9. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Operaterji javnih komunikacijskih omrežij imajo pravico in, kadar tako zahtevajo drugi operaterji javnih komunikacijskih omrežij, dolžnost, da se medsebojno pogajajo o medomrežnem povezovanju za zagotovitev javnih komunikacijskih storitev z namenom zagotavljanja in vzajemnega delovanja storitev. Operaterji javnih komunikacijskih omrežij ponudijo drugim operaterjem operaterski dostop oziroma medomrežno povezovanje pod pogoji, ki so skladni z obveznostmi, ki jih naloži agencija po tem zakonu v zvezi z medomrežnim povezovanjem in operaterskim dostopom.«.
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Agencija skladno s cilji iz 120. člena tega zakona vzpodbuja in, kjer je to primerno, z odločbo zagotovi ustrezen operaterski dostop in medomrežno povezovanje ter vzajemno delovanje storitev na način, ki pospešuje učinkovitost, trajnostno konkurenco in prinaša končnim uporabnikom največje možne koristi. Pri tem agencija zlasti lahko operaterjem, ki nadzorujejo dostop do končnih uporabnikov, naloži obveznosti v obsegu, ki je potreben za zagotovitev povezljivosti med obema koncema, vključno z obveznostjo medomrežnega povezovanja njihovih omrežij, če to še ni bilo storjeno. Navedeno ne posega v obveznosti, ki jih lahko naloži operaterjem s pomembno tržno močjo skladno s tem zakonom.«.
Dosedanji četrti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Če ne pride do dogovora iz drugega odstavka tega člena, je agencija zaradi zagotovitve ciljev iz 120. člena tega zakona pristojna, da odloči na zahtevo ene izmed strank oziroma v utemeljenih primerih po uradni dolžnosti z odločbo, ob smiselni uporabi postopka iz 129. člena tega zakona. Agencija z odločbo uredi le tista vprašanja medomrežnega povezovanja oziroma operaterskega dostopa, glede katerih ni mogoče doseči soglasja med strankami in ki niso v nasprotju s tem zakonom. Obveznosti in pogoji v odločbi morajo biti objektivni, pregledni, sorazmerni in nediskriminacijski. Odločba mora biti izdana v skladu s postopki iz 95. in 125. člena tega zakona.«.
Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Operater, ki v Republiki Sloveniji ne izvaja storitev ali upravlja omrežja, ni dolžan obvestiti agencije v skladu s 5. členom tega zakona, da lahko zaprosi za operaterski dostop ali medomrežno povezovanje.«.
8. člen
V 10. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Ločene računovodske evidence iz prejšnjega odstavka se vodijo tako, da se opredelijo vsi elementi odhodkov in prihodkov v zvezi z aktivnostmi, povezanimi z izvajanjem oziroma zagotavljanjem elektronskih komunikacijskih storitev ali omrežij, skupaj z osnovo za njihov izračun in uporabljenimi podrobnimi postopki razporeditve, vključno z razčlenitvijo osnovnih sredstev in strukturnih stroškov po postavkah.«.
9. člen
Doda se nov 10.a člen, ki se glasi:
»10.a člen
(nadzor)
Agencija nadzira izvajanje določb tega poglavja in obveznosti, ki jih na njegovi podlagi naloži operaterjem, razen določb 7. člena tega zakona.«.
10. člen
Četrti odstavek 11. člena se črta.
11. člen
V tretjem odstavku 12. člena se beseda »operater« nadomesti z besedo »izvajalec«.
V četrtem odstavku se beseda »operaterjev« nadomesti z besedo »izvajalcev«.
Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Izvajalec univerzalne storitve iz prejšnjega odstavka ne sme izvajalcem javno dostopne telefonske storitve zaračunavati za objavo njihovih podatkov v univerzalnem imeniku oziroma za uporabo teh podatkov v univerzalni imeniški službi.«.
12. člen
V 13. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko agencija odloči, da ne bo izbrala izvajalca storitve iz 3. točke drugega odstavka 11. člena tega zakona za celotno ozemlje Republike Slovenije ali njegov del, če na podlagi posvetovanja z zainteresirano javnostjo ugotovi, da so na tem območju v zadostni meri na voljo ta storitev ali primerljive storitve.«.
Dosedanji drugi do peti odstavek postanejo tretji do šesti odstavek.
13. člen
Tretji odstavek 14. člena se črta.
Dosedanji četrti do šesti odstavek postanejo tretji do peti odstavek.
14. člen
V prvem odstavku 15. člena se beseda »Minister« nadomesti z besedilom »Agencija s splošnim aktom«.
V tretjem odstavku se beseda »predpiše« nadomesti z besedilom »iz prvega odstavka tega člena predpiše tudi«.
15. člen
Prvi odstavek 16. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Izvajalec univerzalne storitve lahko zaprosi za nadomestilo neto stroškov izvajanja univerzalne storitve iz drugega odstavka 11. člena oziroma tretjega odstavka 14. člena tega zakona.«.
Tretji odstavek se črta.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besedilo »oceno neto stroškov ter« črta, besedilo »služile za oceno« pa nadomesti z besedilom »podlaga za izračun«.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane četrti odstavek, se besedi »in potrdi« nadomestita z besedama »ali preveri«.
V dosedanjem šestem odstavku, ki postane peti odstavek, se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Agencija presodi, ali je izvajanje univerzalne storitve lahko neupravičeno breme za izvajalca univerzalne storitve. V tem primeru izračuna neto stroške zagotavljanja univerzalne storitve.«.
V drugem stavku se beseda »preverjanju« nadomesti z besedo »izračunu«.
Dosedanji sedmi odstavek, ki postane šesti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Če agencija na podlagi izračuna neto stroškov izvajanja univerzalne storitve ugotovi, da res predstavljajo neupravičeno breme, z odločbo določi višino nadomestila, ki ne sme presegati izračunanih neto stroškov.«.
16. člen
Sedmi odstavek 17. člena se črta.
17. člen
18. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Agencija nadzira izvajanje določb tega poglavja in obveznosti, ki jih na njegovi podlagi naloži izvajalcu univerzalne storitve in operaterjem.«.
18. člen
Za 18. členom se doda novo poglavje »III.a DODATNE OBVEZNE STORITVE« ter nova 18.a in 18.b člen, ki se glasita:
»18.a člen
(dodatne obvezne storitve)
(1) Vlada lahko z uredbo določi dodatne storitve, ki so poleg storitev iz drugega odstavka 11. člena tega zakona javno dostopne na vsem ozemlju Republike Slovenije, in njihovo kakovost, upoštevaje razvoj elektronskih komunikacij, obstoječo ponudbo javnih komunikacijskih storitev na trgu, strategijo razvoja države kot celote in interese končnih uporabnikov.
(2) Če neka dodatna storitev ni javno dostopna na določenem območju Republike Slovenije ali se tam ne izvaja s predpisano kakovostjo, je za to območje izbran izvajalec dodatne storitve.
(3) Izvajalca dodatne storitve določi agencija z odločbo na podlagi javnega razpisa ob smiselni uporabi določb V. poglavja tega zakona ter ob upoštevanju načel učinkovitosti, objektivnosti in preglednosti. Predmet javnega razpisa je izvajanje dodatne storitve na nekem območju Republike Slovenije. Pri izboru se kot merila upoštevajo zlasti sposobnost izvajanja dodatne storitve in stroški tega izvajanja.
(4) Izbrani izvajalec dodatne storitve je le-to dolžan izvajati stroškovno učinkovito in pod enakimi pogoji za vse uporabnike.
(5) Za financiranje dodatnih storitev se ne uporablja 17. člen tega zakona niti drug kompenzacijski mehanizem, ki bi vključeval prispevke operaterjev v Republiki Sloveniji. Ob smiselni uporabi 16. člena tega zakona nadomestila morebitnih neto stroškov izvajanja obvezne dodatne storitve financira ministrstvo, pristojno za elektronske komunikacije.
18.b člen
(nadzor)
Agencija nadzira izvajanje določb tega poglavja in obveznosti, ki jih na njegovi podlagi naloži izvajalcu dodatne storitve.«.
19. člen
V petem odstavku 19. člena se doda nova 12. točka, ki se glasi:
»12. podobne strukture stroškov;«.
Dosedanja 12. točka postane 13. točka.
20. člen
V tretjem odstavku 20. člena se besedi »ustrezno odločbo« nadomestita z besedilom »ustrezen splošni akt«.
V četrtem odstavku se beseda »odločbo« nadomesti z besedama »splošni akt«.
21. člen
V prvem odstavku 21. člena se besedi »enega leta« nadomestita z besedama »dveh let«.
22. člen
Na koncu četrtega odstavka 22. člena se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »prejšnjo odločbo pa razveljavi.«.
V petem odstavku se beseda »odločbo« nadomesti z besedama »ustreznimi odločbami«, na koncu odstavka pa se doda nov stavek, ki se glasi: »V tem primeru v odločbi določi tudi primeren odložilni rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni, in odločbo javno objavi v obliki, ki upošteva prepoved objave poslovnih skrivnosti strank.«.
23. člen
V prvem odstavku 23. člena se za besedo »operaterju« doda beseda »omrežja«.
V drugem odstavku se v prvem stavku za besedama »Od operaterja« doda beseda »omrežja«, v tretjem stavku pa se za besedo »operater« doda beseda »omrežja«.
24. člen
V prvem odstavku 24. člena se za besedo »operaterju« doda beseda »omrežja«.
V drugem odstavku se v 1. točki beseda »uporablja« nadomesti z besedo »zagotavlja«.
25. člen
V prvem odstavku 25. člena se za besedo »operaterju« doda beseda »omrežja«.
V tretjem odstavku se za besedo »Operater« doda beseda »omrežja«.
26. člen
V prvem odstavku 26. člena se za besedo »operaterju« doda beseda »omrežja«, beseda »povezanih« pa se nadomesti z besedo »pripadajočih«.
V drugem odstavku se v napovednem stavku za besedo »operaterja« doda beseda »omrežja«, v 6. točki pa se beseda »kolokacija« nadomesti z besedama »skupno lokacijo«.
V tretjem odstavku se v 3. točki besedilo »operaterja iz prvega odstavka tega člena« nadomesti z besedama »lastnika zmogljivosti«.
27. člen
V prvem, drugem, tretjem in petem odstavku 27. člena se za besedo »operater« v različnih sklonih doda beseda »omrežja«.
V četrtem odstavku se za besedo »operaterjih« doda beseda »omrežij«.
28. člen
V drugem odstavku 28. člena se 3. točka spremeni tako, da se glasi:
»3. omejevanja konkurence s postavljanjem prenizkih cen«.
29. člen
V 30. členu se v naslovu člena beseda »operaterja« nadomesti z besedo »izvajalcev«.
V prvem odstavku se v napovednem stavku beseda »operaterjev« nadomesti z besedo »izvajalcev«, v 1. in 2. točki pa se beseda »operaterja« nadomesti z besedo »izvajalca«.
30. člen
V prvem odstavku 35. člena se črta drugi stavek.
31. člen
V drugem odstavku 36. člena se besedilo »kadar gre za radiodifuzijo, in v primerih, kadar« nadomesti z besedama »kadar se«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Odločba o dodelitvi radijskih frekvenc za radiodifuzijo se izda na podlagi javnega razpisa brez izvedbe postopka iz 38. člena.«.
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka izda agencija odločbo o dodelitvi radijske frekvence za radiodifuzijo iz drugega in tretjega odstavka 50. člena tega zakona brez izvedbe postopka javnega razpisa.«.
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.
32. člen
V prvem odstavku 37. člena se v napovednem stavku za besedo »mora« doda besedilo »poleg sestavin, določenih z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek,«.
V tretjem odstavku se 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. vlagatelj nima poravnanih vseh zapadlih obveznosti do agencije,«.
33. člen
V prvem odstavku 38. člena se črtata zadnja dva stavka.
Dodata se nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora agencija objaviti javni poziv vsaj enkrat v obdobju treh let.
(3) Agencija v javnem pozivu določi rok za pridobitev mnenj zainteresirane javnosti, ki ne sme biti krajši od 30 dni, in vprašanja, o katerih želi pridobiti mnenje zainteresirane javnosti. Glede morebitnih predlogov zainteresirane javnosti o višini plačila za radijske frekvence mora agencija ohraniti stopnjo njihove zaupnosti.«.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane četrti odstavek, se v drugem stavku besedilo »splošnega upravnega postopka« nadomesti z besedilom »zakona, ki ureja splošni upravni postopek«.
34. člen
V prvem odstavku 39. člena se besedilo »splošnega upravnega postopka« nadomesti z besedilom »zakona, ki ureja splošni upravni postopek«.
35. člen
V petem odstavku 40. člena se črta besedilo »in ga po njegovi objavi ne sme spreminjati ali dopolnjevati«.
Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Agencija lahko spremeni sklep iz prejšnjega odstavka, ob tem mora glede na obseg sprememb v sklepu odločiti tudi o podaljšanju roka za oddajo ponudb. O vsaki spremembi morajo biti enakopravno in pregledno obveščeni vsi zainteresirani ponudniki. Novi sklep mora biti objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije najpozneje sedem dni pred iztekom roka, ki je bil določen za oddajo ponudb s sklepom iz prejšnjega odstavka.«.
36. člen
V prvem odstavku 41. člena se črta besedilo »in ne daljši od 90 dni«.
37. člen
Na koncu četrtega odstavka 43. člena se doda nov stavek, ki se glasi: »Nepravilno označene ponudbe mora razpisna komisija zapečatene poslati nazaj pošiljatelju.«.
38. člen
45. člen se spremeni tako, da se glasi:
»45. člen
(uporaba določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek)
Agencija po sprejemu poročila komisije o oceni ponudb oziroma obrazloženega predloga Sveta za radiodifuzijo, če je predmet javnega razpisa dodelitev radijskih frekvenc za opravljanje radiodifuzije, nadaljuje z odločanjem po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, pri čemer imajo položaj stranke vsi ponudniki, ki so v roku, določenem v javnem razpisu, predložili pravilno označene ponudbe.«.
39. člen
Doda se nov 45.a člen, ki se glasi:
»45.a člen
(omejitev dokazovanja)
V upravnem postopku, začetem po javnem razpisu, ni dopustno predlagati ali izvajati dokazov, ki bi morali biti sestavni del popolne in ustrezne ponudbe ali ki bi kakor koli spreminjali ponudbo.«.
40. člen
Naslov 46. člena se spremeni tako, da se glasi: »(izbira ponudnikov)«.
Drugi odstavek se črta.
41. člen
V 48. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Pogoji iz 5. točke prejšnjega odstavka morajo pri odločbi o dodelitvi radijskih frekvenc, izdani na podlagi javnega razpisa, vsebovati tudi pogoje, ki se nanašajo na 5. in 7. točko 49. člena tega zakona.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
Dosedanji tretji odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Spremembo podatkov iz 1. točke prvega odstavka tega člena in spremembo imena programa iz prejšnjega odstavka mora imetnik pravice uporabe radijskih frekvenc sporočiti agenciji v 30 dneh od njihovega nastanka.«.
42. člen
Naslov 52. člena se spremeni tako, da se glasi: »(prenos pravice do uporabe radijskih frekvenc)«.
Dodata se nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»(2) Namen uporabe radijskih frekvenc, ki je usklajena na podlagi predpisov Evropske skupnosti, se s prenosom pravice do uporabe radijskih frekvenc ne sme spremeniti.
(3) Pogoji iz 49. člena tega zakona, ki jih vsebuje odločba o dodelitvi radijskih frekvenc, izdana na podlagi javnega razpisa, se smejo spremeniti le s predhodnim soglasjem agencije.«.
43. člen
V prvem odstavku 53. člena se na koncu 4. točke doda besedilo »ali ni doseženo radiofrekvenčno zaščitno razmerje«, v 5. točki se pika na koncu nadomesti s podpičjem in dodata novi 6. in 7. točka, ki se glasita:
»6. se spremeni ime imetnika odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc ali ime programa;
7. je to potrebno zaradi povezovanja imetnikov odločb o dodelitvi radijskih frekvenc v širšo regionalno ali nacionalno programsko radijsko ali televizijsko mrežo, ki je vpisana pri pristojnem organu v skladu z zakonom, ki ureja medije.«.
Dodata se nova šesti in sedmi odstavek, ki se glasita:
»(6) Imetnik spremenjene ali razveljavljene odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za opravljanje radiodifuzije iz prejšnjega odstavka ima pravico do dodelitve dodatnih radijskih frekvenc na območju pokrivanja iz odločbe, ki se spreminja, če na enakovrednih radijskih frekvencah ni mogoče opravljati storitev pričakovane kakovosti. Dodatne radijske frekvence se dodelijo z odločbo po upravnem postopku brez javnega razpisa.
(7) Imetnik odločbe iz prejšnjega odstavka za dodatne radijske frekvence ni zavezanec za letno plačilo agenciji za uporabo dodeljenih radijskih frekvenc.«.
Dosedanji šesti odstavek postane osmi odstavek.
44. člen
V prvem odstavku 54. člena se drugi stavek črta.
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Agencija mora po uradni dolžnosti začeti postopek razveljavitve odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, namenjenih za radiodifuzijo, če to predlaga Svet za radiodifuzijo.«.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se 3. točka spremeni tako, da se glasi:
»3. imetnik ni začel uporabljati radijske frekvence v enem letu po izdaji odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc ali se dodeljena radijska frekvenca v enoletnem obdobju med najmanj šestimi naključnimi preverjanji, ki so trajala najmanj dva dni skupaj, ni uporabljala, razen če z odločbo ni drugače določeno ali če imetnik s pisnimi dokazi ne dokaže nasprotnega;«,
4. točka se črta, dosedanja 5. točka pa postane 4. točka.
Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Agencija razveljavi odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc po uradni dolžnosti tudi:
1. če plačilo za uporabo radijskih frekvenc oziroma znesek za učinkovito rabo omejene naravne dobrine kljub opozorilu ni bil plačan ali
2. v primeru drugih nepravilnosti pri izpolnjevanju pogojev za uporabo radijskih frekvenc iz 49. člena tega zakona, ki so navedeni v odločbi o dodelitvi radijskih frekvenc, če te nepravilnosti niso bile odpravljene z milejšimi ukrepi v postopku nadzora.«.
45. člen
V prvem odstavku 55. člena se 3. točka spremeni tako, da se glasi:
»3. z razveljavitvijo dovoljenja za izvajanje radijske ali televizijske dejavnosti, ki je bilo izdano po postopku in pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja medije.«.
46. člen
Doda se nov 56.a člen, ki se glasi:
»56.a člen
(radijske frekvence za digitalno radiodifuzijo)
Za radijske frekvence, ki so predvidene za opravljanje digitalne radiodifuzije, se ne uporabljajo določbe 1. točke četrtega odstavka 34. člena, tretjega odstavka 36. člena, drugega in tretjega odstavka 40. člena, tretjega odstavka 44. člena ter drugega odstavka 54. člena tega zakona.«.
47. člen
57. člen se spremeni tako, da se glasi:
»57. člen
(nadzor in gradnja nadzorno-merilnega sistema)
(1) Agencija nadzira izvajanje določb tega poglavja in izpolnjevanje odločb, ki jih izda na njegovi podlagi.
(2) Za potrebe upravljanja in nadzora radiofrekvenčnega spektra agencija postavlja in gradi nadzorno-merilni sistem Republike Slovenije.
(3) Graditev iz prejšnjega odstavka je v javno korist.«.
48. člen
Prvi odstavek 58. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Agencija na podlagi javnega pooblastila upravlja množico vseh elementov oštevilčenja v Republiki Sloveniji s ciljem zagotavljanja njihovega učinkovitega strukturiranja in uporabe ter poštenega in nediskriminacijskega zadovoljevanja potreb operaterjev in drugih fizičnih in pravnih oseb, ki so upravičene pridobiti odločbo o dodelitvi elementov oštevilčenja po tem zakonu.«.
V drugem odstavku se besedi »s številkami« nadomestita z besedilom »z elementi oštevilčenja«.
49. člen
Prvi in drugi odstavek 59. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(1) Načrt oštevilčenja sprejme s splošnim aktom agencija.
(2) Načrt oštevilčenja določa vrsto, dolžino in zgradbo ter namen in način uporabe elementov oštevilčenja, vključno s številkami za klice v sili in številkami, katerih uporaba je usklajena na podlagi predpisov Evropske skupnosti, omogočati pa mora tudi prenosljivost številk in uvajanje novih elektronskih komunikacijskih storitev.«.
50. člen
60. člen se spremeni tako, da se glasi:
»60. člen
(uporaba elementov oštevilčenja)
Operater in fizične ali pravne osebe iz prvega odstavka 62. člena tega zakona lahko uporabljajo elemente oštevilčenja le na podlagi odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja, s katero agencija podeli pravico do njihove uporabe.«.
51. člen
V naslovu 61. člena se beseda »številk« nadomesti z besedama »elementov oštevilčenja«.
V prvem odstavku se beseda »številk« nadomesti z besedama »elementov oštevilčenja«, na koncu pa se dodata nova dva stavka, ki se glasita: »Pri dodelitvi elementov oštevilčenja, ki jih upravlja Mednarodna telekomunikacijska zveza (ITU), agencija upošteva tudi postopke, določene v ustreznih priporočilih te zveze. Pri dodelitvi številk, katerih uporaba je usklajena na podlagi predpisov Evropske skupnosti, agencija upošteva tudi postopke, določene v predpisih in priporočilih Evropske skupnosti.«.
V drugem in četrtem odstavku se beseda »številke« v različnih sklonih nadomesti z besedama »elementi oštevilčenja« v ustreznem sklonu.
52. člen
V naslovu 62. člena se beseda »številk« nadomesti z besedama »elementov oštevilčenja«.
V prvem odstavku se beseda »številke« v različnih sklonih nadomesti z besedama »elementi oštevilčenja« v ustreznem sklonu, za besedo »zakonodaje« pa se doda besedilo »ali predpisov Evropske skupnosti«.
V drugem odstavku se v napovednem stavku ter v 3., 4. in 6. točki beseda »številk« nadomesti z besedama »elementov oštevilčenja«.
V petem odstavku se beseda »številk« nadomesti z besedama »elementov oštevilčenja«.
V šestem odstavku se v napovednem stavku ter v 1., 3. in 4. točki beseda »številk« nadomesti z besedama »elementov oštevilčenja«, 2. točka pa se spremeni tako, da se glasi:
»2. vlagatelj nima poravnanih vseh zapadlih obveznosti do agencije;«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Operater lahko dodeljene številke v skladu z odločbo o dodelitvi elementov oštevilčenja in veljavno zakonodajo dodeli končnim uporabnikom svojih storitev. Na podlagi pravnega posla jih lahko odplačno dodeljuje v uporabo tudi izvajalcem storitev, pri čemer lahko zaračuna le dejanske stroške. Operater ne sme delati razlik med izvajalci storitev glede blokov številk, ki se uporabljajo za dostop do njihovih storitev. Vse podatke o takih pravnih poslih mora poslati agenciji.«.
53. člen
V naslovu in besedilu 63. člena se beseda »številke« v različnih sklonih nadomesti z besedama »elementi oštevilčenja« v ustreznem sklonu.
54. člen
V naslovu 64. člena se beseda »številk« nadomesti z besedama »elementov oštevilčenja«.
V 1. točki se besedilo »dodeljeno številko ali številke« nadomesti z besedilom »dodeljeni element ali elemente oštevilčenja«.
V 2., 5., 7., 8. in 9. točki se beseda »številke« v različnih sklonih nadomesti z besedama »elementi oštevilčenja« v ustreznem sklonu.
6. točka se spremeni tako, da se glasi:
»6. prenos pravice uporabe elementov oštevilčenja in pogoje tega prenosa,«.
55. člen
V naslovu in besedilu 65. člena se beseda »številk« nadomesti z besedama »elementov oštevilčenja«.
56. člen
66. člen se spremeni tako, da se glasi:
»66. člen
(prenos pravice uporabe elementov oštevilčenja)
(1) Imetnik odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja lahko svojo pravico do uporabe teh elementov oštevilčenja s pravnim poslom prenese na drugo fizično ali pravno osebo, ki izpolnjuje predpisane pogoje, vendar le s predhodnim soglasjem agencije, ki preveri, ali ta druga fizična ali pravna oseba izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, podzakonskimi predpisi ali aktom agencije.
(2) Namen uporabe številk, ki je usklajena na podlagi predpisov Evropske skupnosti, se s prenosom pravice iz prejšnjega odstavka ne sme spremeniti.«.
57. člen
V naslovu in besedilu 67. člena se beseda »številk« nadomesti z besedama »elementov oštevilčenja«.
58. člen
V naslovu 68. člena se beseda »številk« nadomesti z besedama »elementov oštevilčenja«.
V prvem odstavku se v napovednem stavku ter 1. in 2. točki beseda »številk« nadomesti z besedama »elementov oštevilčenja«.
3. točka se spremeni tako, da se glasi:
»3. se dodeljeni elementi oštevilčenja v treh letih po izdaji odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja niso začeli uporabljati ali se ne uporabljajo več kakor eno leto.«,
4. točka se črta.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Agencija razveljavi odločbo o dodelitvi elementov oštevilčenja po uradni dolžnosti tudi:
1. če plačilo za uporabo elementov oštevilčenja oziroma znesek za učinkovito rabo omejene naravne dobrine kljub opozorilu ni bil poravnan ali
2. v primeru drugih nepravilnosti pri izpolnjevanju pogojev za uporabo elementov oštevilčenja iz 64. člena tega zakona, ki so navedeni v odločbi o dodelitvi elementov oštevilčenja, če te nepravilnosti niso bile odpravljene z milejšimi ukrepi v postopku nadzora.«.
59. člen
V naslovu 69. člena in v prvem odstavku se beseda »številk« nadomesti z besedama »elementov oštevilčenja«.
Drugi odstavek se črta.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se besedilo »prvega odstavka tega člena ter v primerih iz« črta.
60. člen
V naslovu 70. člena se beseda »številk« nadomesti z besedama »elementov oštevilčenja«.
V prvem odstavku se v prvem stavku beseda »številk« nadomesti z besedama »elementov oštevilčenja«, v drugem stavku pa se besedi »prostora številk« nadomestita z besedama »elementov oštevilčenja«.
V drugem odstavku se beseda »številk« nadomesti z besedama »elementov oštevilčenja«.
Na koncu četrtega odstavka se doda nov stavek, ki se glasi:
»Agencija pri tem upošteva podatke, ki jih v skladu z osmim odstavkom 71. člena posreduje operater.«.
V petem odstavku se beseda »številke« v različnih sklonih nadomesti z besedama »elementi oštevilčenja« v ustreznem sklonu.
61. člen
V prvem odstavku 71. člena se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Vsi operaterji javnih telefonskih omrežij oziroma izvajalci javno dostopnih telefonskih storitev morajo naročnikom javno dostopnih telefonskih storitev, vključno z mobilnimi storitvami, omogočiti, da lahko ohranijo svojo številko ali številke pri zamenjavi izvajalca v naslednjih primerih:«.
Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Agencija operaterju ne sme določiti maloprodajnih cen za prenos številk na način, ki bi izkrivljal konkurenco, na primer z določitvijo posebnih ali skupnih maloprodajnih cen.«.
Dosedanji šesti in sedmi odstavek postaneta sedmi in osmi odstavek.
62. člen
V prvem odstavku 72. člena se za besedo »oziroma« doda beseda »izvajalec«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Operaterji javnih telefonskih omrežij morajo ob vsakem klicu na enotno evropsko telefonsko številko za klice v sili »112« in številko policije »113« organu, ki ga obravnava, takoj in brezplačno posredovati informacije o številki. Za številko za klice v sili »112« mora operater skupaj z informacijo o številki klicočega brezplačno posredovati tudi informacije o lokaciji klicočega. Za številko policije »113« pa mora podatke o lokaciji klicočega posredovati na zahtevo takoj in brezplačno. Operater posreduje vse podatke v obsegu, kot je to tehnično mogoče. Operater nosi breme dokazovanja obsega tehnične nezmožnosti.«.
63. člen
Doda se nov 72.a člen, ki se glasi:
»72.a člen
(evropski telefonski številski prostor)
Operater javnega telefonskega omrežja mora obravnavati vse klice v evropski telefonski številski prostor, kar pa ne posega v njegovo pravico do povračila stroškov prenosa klicev v lastnem omrežju.«.
64. člen
V prvem in drugem odstavku 73. člena se za besedo »oziroma« doda beseda »izvajalec«.
65. člen
Doda se nov 73.a člen, ki se glasi:
»73.a člen
(ENUM-domene številk)
(1) Agencija upravlja pretvorbo številk v ENUM-domene številk.
(2) Agencija s splošnim aktom podrobneje uredi način pretvorbe številk v ENUM-domene številk in način upravljanja podatkovnih zbirk ter določi tehnične in druge zahteve, ki so povezane s pretvorbo številk in so potrebne za izvrševanje tega člena.«.
66. člen
74. člen se spremeni tako, da se glasi:
»74. člen
(nadzor)
Agencija nadzira izvajanje določb tega poglavja in izpolnjevanje odločb, ki jih izda na njegovi podlagi.«.
67. člen
Naslov 75. člena se spremeni tako, da se glasi: »(odvzem ali omejitev lastninske ali druge stvarne pravice v primerih graditve javnih komunikacijskih omrežij)«.
V drugem odstavku se beseda »zasebno« nadomesti z besedo »tujo«.
Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Operater omrežja, ki želi na tuji nepremičnini, nad ali pod njo izvesti dela iz prvega odstavka tega člena, lahko v postopku razlastitve nastopa kot razlastitveni upravičenec ali v postopku ustanovitve služnosti kot služnostni upravičenec.«.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se besedilo »o zadevah iz tega poglavja tega zakona« nadomesti z besedilom »v postopku razlastitve oziroma ustanovitve služnosti v korist operaterja omrežja«.
68. člen
76. člen se spremeni tako, da se glasi:
»76. člen
(ustanovitev služnosti na nepremičninah v lasti oseb javnega prava ob zgraditvi elektronskih komunikacijskih omrežij, ki niso javna komunikacijska omrežja)
(1) Graditev, postavitev, obratovanje ali vzdrževanje elektronskih komunikacijskih omrežij, ki niso javna komunikacijska omrežja, in pripadajoče infrastrukture na nepremičninah v lasti oseb javnega prava v skladu s predpisi je v javno korist.
(2) Elektronsko komunikacijsko omrežje iz prejšnjega odstavka je treba načrtovati tako, da so posegi v lastnino oseb javnega prava čim manjši.
(3) Lastninska ali druga stvarna pravica na nepremičninah v lasti oseb javnega prava se v javno korist lahko obremeni s služnostjo v korist fizične ali pravne osebe, ki zagotavlja elektronska komunikacijska omrežja, ki niso javna komunikacijska omrežja, kadar je to potrebno zaradi graditve, postavitve, obratovanja in vzdrževanja tega omrežja ter pripadajoče infrastrukture.
(4) V primerih iz prejšnjega odstavka se lastninska ali druga stvarna pravica na nepremičninah v lasti oseb javnega prava obremeni s služnostjo po postopku in na način, ki ga določa zakon, ki ureja razlastitev nepremičnin in omejitve lastninske pravice, in zakon, ki ureja stvarne pravice, razen če ta zakon določa drugače.
(5) Fizična ali pravna oseba, ki zagotavlja elektronsko komunikacijsko omrežje, ki ni javno komunikacijsko omrežje, in želi na nepremičnini, ki je v lasti oseb javnega prava, nad to nepremičnino ali pod njo izvesti dela iz prvega odstavka tega člena, lahko v postopku ustanovitve služnosti nastopa kot služnostni upravičenec.«.
69. člen
V prvem odstavku 77. člena se besedilo »operaterja iz prejšnjega člena« nadomesti z besedilom »služnostnega upravičenca iz 75. in 76. člena tega zakona«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Upravičenja iz prejšnjega odstavka mora upravičenec izvrševati tako, da le v najnujnejšem obsegu moti lastnika oziroma lastnico (v nadaljnjem besedilu: lastnik) nepremičnine in obremenjuje služeče zemljišče. Če lastniku nepremičnine pri izvrševanju teh upravičenj nastane materialna škoda, jo je povzročitelj dolžan povrniti.«.
70. člen
V prvem odstavku 78. člena se besedi »zainteresirani operater« nadomestita z besedama »služnostni upravičenec«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Obvezna sestavina predlagane pogodbe sta določili o dopustnosti skupne uporabe zgrajenih zmogljivosti služnostnega upravičenca s strani le-tega ter drugih fizičnih in pravnih oseb, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja, skladno z določbami tega zakona in o višini denarnega nadomestila za služnost, ki mora biti enaka plačilu za enakovredno služnost, ki bi jo bilo mogoče doseči v običajnem poslovnem prometu glede na vrsto in obseg pravice ter lastnosti nepremičnine, brez upoštevanja neobičajnih ali osebnih okoliščin. Denarno nadomestilo obsega zmanjšanje vrednosti služeče nepremičnine ali dejansko škodo in izgubljeni dobiček, vključno zaradi omejitev, ki za investitorja izhajajo iz prvega do tretjega odstavka 83. člena tega zakona ob prestavitvi javnih komunikacijskih omrežij.«.
V tretjem odstavku se besedi »zainteresirani operater« nadomestita z besedama »služnostni upravičenec«, besedilo »četrtim odstavkom 75. člena« se nadomesti z besedilom »75. ali 76. členom«, besedilo »po nujnem postopku« pa se črta.
71. člen
V prvem odstavku 79. člena se v 2. točki beseda »zasebno« nadomesti z besedo »tujo«.
72. člen
V drugem odstavku 82. člena se za besedo »operater« doda beseda »omrežja«.
73. člen
V tretjem odstavku 83. člena se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »če investitor gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav ter operater, ki je lastnik javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture, ki jo je treba prestaviti in zaščititi, s pogodbo ne določita drugače.«.
V četrtem odstavku se črta zadnji stavek.
74. člen
Doda se nov 83.a člen, ki se glasi:
»83.a člen
(nadzor)
Nadzor nad določbami tega poglavja, če ne gre za upravno odločanje, izvaja inšpektor ter pri tem sodeluje z inšpektorjem, pristojnim za prostorske in gradbene zadeve.«.
75. člen
V prvem odstavku 86. člena se v prvem stavku besedilo »operaterjev javnih komunikacijskih« nadomesti z besedo »izvajalcev«, v drugem stavku pa se beseda »Operater« nadomesti z besedama »Izvajalec storitve«.
76. člen
V drugem odstavku 88. člena se besedilo »tretjega odstavka 141.« nadomesti s številko »142.«.
77. člen
Na koncu šestega odstavka 91. člena se doda nov stavek, ki se glasi: »Navedeno ne posega v možnost drugih uporabnikov in naročnikov, da posamične storitve plačujejo posebej, kjer je to tehnično mogoče, in v tem primeru niso vključene v razčlenjeni račun.«.
78. člen
V naslovu 92. člena se beseda »pritožbe« nadomesti z besedo »spor«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Če operater v 15 dneh po prejemu ugovora temu ne ugodi oziroma o njem ne odloči, lahko končni uporabnik v 15 dneh po prejemu neugodne rešitve svojega ugovora oziroma po preteku 15-dnevnega roka od njegove vložitve vloži predlog za rešitev spora na agencijo, ki ga obravnava po postopku iz 129. člena tega zakona. Končni uporabniki, ki so potrošniki, so pri tem oproščeni plačila upravnih taks.«.
V petem odstavku se pika na koncu nadomesti z vejico in doda besedilo »pri čemer so oproščene plačila upravnih taks.«.
79. člen
V prvem odstavku 93. člena se črta besedilo »javno dostopnih telefonskih storitev«.
80. člen
V prvem odstavku 94. člena se v prvem stavku črta besedilo »javno dostopnih telefonskih storitev«.
V četrtem odstavku se beseda »pritožbo« nadomesti z besedama »sproži spor«, za besedo »operater« pa se doda besedilo »do končne rešitve spora oziroma«.
81. člen
Doda se nov 95.a člen, ki se glasi:
»95.a člen
(nadzor)
Agencija nadzira izvajanje določb tega poglavja, razen določb 88. člena tega zakona.«.
82. člen
96. člen se spremeni tako, da se glasi:
»96. člen
(izvajanje storitev)
(1) Operaterji, ki zagotavljajo dostop do javnega telefonskega omrežja in javnih telefonskih storitev, morajo sprejeti ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, ki omogočajo, da so njihove dejavnosti v primeru katastrofalnega izpada omrežja, v vojnem ali izrednem stanju ter ob naravnih in drugih nesrečah čim manj motene. Te ukrepe morajo uskladiti z organi, ki so nosilci varnostnega in obrambnega sistema ter sistema zaščite in reševanja. Operaterji morajo te ukrepe izvajati ves čas trajanja okoliščin, zaradi katerih so bili sprejeti.
(2) Z ukrepi iz prejšnjega odstavka mora biti zagotovljeno, da se v najkrajšem času zagotovi celovitost javnega telefonskega omrežja ter razpoložljivost javnega telefonskega omrežja in javno dostopnih telefonskih storitev. S temi ukrepi se mora omogočiti tudi neprekinjen dostop do in uporaba številk za klic v sili, predvsem do enotne evropske telefonske številke za klice v sili »112« in številke policije »113«, in sicer tudi v primeru delnih izpadov javnega telefonskega omrežja.
(3) Operaterji morajo prednostno zagotavljati delovanje tistih delov omrežja, ki so nujni za nemoteno delovanje omrežij nosilcev varnostnega in obrambnega sistema ter sistema zaščite in reševanja. Za čim krajše izpade teh omrežij morajo operaterji po potrebi predvideti tudi nadomestne poti.
(4) Minister lahko izda navodila o tem, kaj morajo obsegati ukrepi iz prvega odstavka tega člena.«.
83. člen
97. člen se spremeni tako, da se glasi:
»97. člen
(ukrepi v primeru izrednih stanj)
(1) Operaterji, ki zagotavljajo javno telefonsko omrežje, morajo svoje omrežje prilagoditi tako, da omogoča dodelitev prednosti komunikacijam z določenih omrežnih priključnih točk pred komunikacijami s preostalih omrežnih priključnih točk (v nadaljnjem besedilu: funkcija prednosti). V vojnem ali izrednem stanju, ob naravnih in drugih nesrečah ali ob katastrofalnem izpadu omrežja lahko operaterji omogočijo delovanje omrežnih priključnih točk s prednostjo tudi tako, da omejijo ali prekinejo delovanje preostalih telefonskih priključkov.
(2) Vlada z uredbo določi skupine uporabnikov, ki imajo pravico do omrežnih priključnih točk s prednostjo v skladu s prejšnjim odstavkom.
(3) Vlada s sklepom določi tudi druge ukrepe in omejitve ali prekinitve delovanja, povezane z zagotavljanjem javnih komunikacijskih omrežij ali storitev v vojnem ali izrednem stanju, ob naravnih in drugih nesrečah ali ob katastrofalnem izpadu omrežja, če je to potrebno zaradi odprave nastalih razmer.
(4) Sklepi vlade, izdani na podlagi tega člena, morajo biti določeni v takšnem obsegu in veljavni toliko časa, kolikor je to nujno potrebno za odpravo izrednih okoliščin iz prvega odstavka tega člena.
(5) Komunikacija, ki ji je dodeljena funkcija prednosti v javnem telefonskem omrežju določenega operaterja, to prednost ohrani tudi v javnih telefonskih omrežjih drugih operaterjev.«.
84. člen
Naslov X. poglavja se spremeni tako, da se glasi: »X. ZAŠČITA TAJNOSTI, ZAUPNOSTI IN VARNOSTI ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ TER HRAMBA PODATKOV O PROMETU ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ«.
85. člen
Naslov 101. člena se spremeni tako, da se glasi: »(pojem uporabnika in telefonske storitve)«.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Telefonska storitev pomeni za potrebe tega poglavja klice, vključno z govornimi klici, govorno pošto, konferenčnimi ali podatkovnimi klici, dopolnilne storitve, vključno s preusmeritvijo in predajo klica, pošiljanje sporočil in multimedijske storitve, vključno s storitvijo kratkih sporočil, nadgrajene medijske storitve in multimedijske storitve.«.
86. člen
V prvem odstavku 102. člena se beseda »Operaterji« nadomesti z besedilom »Izvajalci javnih komunikacijskih storitev«.
Na koncu drugega odstavka se doda nov stavek, ki se glasi: »Tveganje predstavlja zlasti vsako dejanje, storitev ali izdelek, ki posega v tajnost, zaupnost in varnost elektronskega komunikacijskega omrežja ali elektronske komunikacijske storitve, s tem ko spremeni dostopnost, vsebino, ceno ali kakovost storitve, in ki ga lahko operater sam ali skupaj z drugimi operaterji učinkovito onemogoči.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Pri posebnem tveganju za varnost omrežja mora izvajalec javnih komunikacijskih storitev takoj, ko za to tveganje izve, z objavo na svojih spletnih straneh in na drug primeren način obvestiti naročnike o takem tveganju. Če tveganje presega obseg ukrepov, ki jih izvajalec storitve lahko sprejme, mora hkrati obvestiti naročnike o vseh možnih sredstvih za odpravo tveganja, vključno z navedbo verjetnih stroškov, ter jim omogočiti hiter in učinkovit dostop do zaščitnih ukrepov.«.
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) V primeru zlorab, ki niso nastale po krivdi uporabnikov, izvajalci javnih komunikacijskih storitev prevzamejo odgovornost in stroške, ki nastanejo kot posledica zlorab. Šteje se, da zloraba ni nastala po krivdi uporabnika, kadar je uporabnik uporabil vse razumne ukrepe za zaščito, o katerih je bil obveščen s strani izvajalca javnih komunikacijskih storitev.«.
87. člen
V prvem odstavku 103. člena se v 3. točki besedilo »neuspešnih poskusov vzpostavljanja zvez« nadomesti z besedilom »v zvezi s prekinitvijo povezave ali s tem, da povezava ni bila vzpostavljena«.
V petem odstavku se za številko »107.« doda besedilo »do 107.e«.
88. člen
Prvi odstavek 104. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Podatki o prometu, ki se nanašajo na naročnike in uporabnike ter jih je operater obdelal in shranil, morajo biti izbrisani ali spremenjeni tako, da se ne dajo povezati z določeno ali določljivo osebo, takoj ko niso več potrebni za prenos sporočil, razen če sodijo v kategorijo podatkov iz 107.b člena tega zakona, ki se hranijo v skladu s četrtim in petim odstavkom 107.a člena tega zakona.«.
V tretjem odstavku se besedilo »Operater, ki izvaja javne komunikacijske storitve,« nadomesti z besedama »Izvajalec storitve«.
V četrtem odstavku se beseda »Operater« nadomesti z besedama »Izvajalec storitve«.
89. člen
V prvem odstavku 105. člena se beseda »operater« nadomesti z besedama »izvajalec storitve«.
V drugem odstavku se za besedo »operaterji« doda beseda »brezplačno«.
V tretjem, četrtem in petem odstavku se beseda »operater« nadomesti z besedama »izvajalec storitve«.
V devetem odstavku se besedilo »Operater, ki izvaja javne komunikacijske storitve,« nadomesti z besedama »Izvajalec storitve«.
90. člen
V prvem odstavku 106. člena se besedi »brezosebni obliki« nadomestita z besedilom »takšni obliki, da se ne dajo povezati z določeno ali določljivo osebo,«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Pri klicih na enotno evropsko številko za klice v sili »112« in številko policije »113« mora operater v skladu z drugim odstavkom 72. člena tega zakona pristojnim organom posredovati lokacijske podatke iz prvega odstavka tega člena tudi v primerih, ko je uporabnik ali naročnik začasno zavrnil obdelavo podatkov iz prvega odstavka tega člena ali ni izdal soglasja za njihovo obdelavo.«.
Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Določbe prvega do četrtega odstavka tega člena se ne uporabljajo za lokacijske podatke, ki niso hkrati podatki o prometu, za katere ta zakon določa obveznost hrambe.«.
91. člen
Peti odstavek 107. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Operaterji morajo skupaj s pristojnimi organi, ki izvajajo nadzor komunikacij, zagotoviti neizbrisno registracijo zakonitega prestrezanja komunikacij. Pri tem morajo zbrane podatke hraniti trajno ter jih varovati v skladu z oznako stopnje tajnosti prepisa odredbe, vendar najmanj z oznako stopnje tajnosti »ZAUPNO« v skladu s predpisi o varovanju tajnih podatkov.«.
92. člen
Dodajo se novi 107.a do 107.e člen, ki se glasijo:
»107.a člen
(splošne določbe o podatkih, ki se hranijo)
(1) Operater mora za namene pridobivanja podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju, ki jih določa zakon, ki ureja kazenski postopek, za namene zagotavljanja nacionalne varnosti in ustavne ureditve ter varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države, kot jih določa zakon, ki ureja Slovensko obveščevalno varnostno agencijo, in za namene obrambe države, kot jih določa zakon, ki ureja obrambo države, hraniti podatke iz 107.b člena tega zakona, če jih ustvari ali obdela pri zagotavljanju z njimi povezanih javnih komunikacijskih storitev.
(2) Obveznost iz prejšnjega odstavka vključuje tudi hranjenje podatkov o neuspešnih klicih, kjer jih operater ustvari ali obdela ter hrani ali beleži pri zagotavljanju z njimi povezanih javnih komunikacijskih storitev, ne vključuje pa hrambe podatkov o povezavah, ki niso bile uspešno vzpostavljene, in vsebine komunikacij.
(3) Operaterji lahko hrambo podatkov iz 107.b člena zagotavljajo tudi skupaj. Agencija lahko operaterju z odločbo naloži, da mora zagotavljati hrambo tudi za druge operaterje, če je to glede na medsebojni poslovni odnos operaterjev primerno in potrebno. Z odločbo odloči tudi o upravičenih stroških operaterja, ki je s hrambo obremenjen.
(4) Operaterji zagotavljajo hrambo podatkov iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena v skladu z določbami tega zakona za obdobje 24 mesecev od dneva komunikacije.
(5) Pristojni organ, ki odloča o dostopu do podatkov iz prvega odstavka tega člena, lahko na predlog predlagatelja odredbe za dostop do podatkov podaljša rok hrambe za omejen čas, če to opravičujejo posebne okoliščine kazenskega pregona, ki jih določa zakon, ki ureja kazenski postopek, zagotavljanja nacionalne varnosti in ustavne ureditve ter varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države, kot jih določa zakon, ki ureja Slovensko obveščevalno varnostno agencijo, ter obrambe države, kot jih določa zakon, ki ureja obrambo države. O tem pristojni organ, ki odloča o dostopu do podatkov, obvesti ministrstvo in informacijskega pooblaščenca. Ministrstvo o podaljšanju hrambe uradno obvesti Evropsko komisijo in druge države članice Evropske unije ter navede razloge za podaljšanje. Izvajanje ukrepa se prekine takoj, ko prenehajo posebne okoliščine ali ko pristojni organ, ki je odločil o podaljšanju, prejme obvestilo Evropske komisije o nedopustnosti ukrepa.
(6) Operaterji morajo ob koncu obdobja hranjenja uničiti vse podatke, ki so jih hranili v skladu z določbami tega zakona, razen tistih, za katere je bila izdana odredba za dostop in so bili posredovanji pristojnemu organu.
107.b člen
(kategorije podatkov, ki se hranijo)
Podatki, ki se hranijo (v nadaljnjem besedilu: hranjeni podatki), so:
1. podatki, potrebni za odkritje in prepoznanje vira komunikacije, ki obsegajo:
– pri telefonskih storitvah v fiksnem in mobilnem omrežju telefonsko številko kličočega ter ime in naslov naročnika ali registriranega uporabnika;
– pri dostopu do interneta, elektronske pošte in uporabi internetne telefonije uporabniško ime in telefonsko številko, dodeljeno za vsako komunikacijo, s katero se vstopa v javno telefonsko omrežje, ime in naslov naročnika ali registriranega uporabnika, ki mu je bil v času komunikacije dodeljen naslov internetnega protokola, uporabniško ime ali telefonska številka;
2. podatki, potrebni za prepoznanje cilja komunikacije, ki obsegajo:
– pri telefonskih storitvah v fiksnem in mobilnem omrežju klicano telefonsko številko in v primerih, ki vključujejo dodatne storitve, kot je preusmeritev ali predaja klica, številko ali številke, na katere je klic preusmerjen, ime in naslov naročnika ali registriranega uporabnika;
– pri dostopu do elektronske pošte in uporabi internetne telefonije uporabniško ime ali telefonsko številko prejemnika klica prek internetne telefonije, ime in naslov naročnika ali registriranega uporabnika in uporabniško ime namembnega prejemnika komunikacije;
3. podatki, potrebni za ugotovitev datuma, časa in trajanja komunikacije, ki obsegajo:
– pri telefonskih storitvah v fiksnem in mobilnem omrežju datum ter čas začetka in trajanje ali čas konca komunikacije;
– pri dostopu do interneta, elektronske pošte in uporabi internetne telefonije datum in čas prijave na internet in odjave z njega, pri čemer se upošteva določen časovni pas, skupaj z naslovom statičnega ali dinamičnega internetnega protokola, ki ga je ponudnik dostopa do interneta dodelil komunikaciji, in uporabniško ime naročnika ali registriranega uporabnika ter datum in čas prijave in odjave z internetnih storitev elektronske pošte ali internetne telefonije glede na določen časovni pas;
4. podatki, potrebni za ugotovitev vrste komunikacije, ki obsegajo:
– pri telefonskih storitvah v fiksnem in mobilnem omrežju vrsto uporabljene telefonske storitve;
– pri dostopu do elektronske pošte in uporabi internetne telefonije vrsto uporabljene storitve;
5. podatki, potrebni za razpoznavo komunikacijske opreme uporabnikov, ki obsegajo:
– pri telefonskih storitvah v fiksnem omrežju kličočo in klicano telefonsko številko;
– pri telefonskih storitvah v mobilnem omrežju kličočo in klicano telefonsko številko, mednarodno identiteto mobilnega naročnika kličoče in klicane stranke, mednarodno identiteto mobilnega terminala kličoče in klicane stranke, v primeru predplačniških anonimnih storitev pa datum in čas začetka uporabe storitve ter ID celice, kjer je bila storitev izvedena;
– pri dostopu do interneta, elektronske pošte in uporabi internetne telefonije kličočo telefonsko številko za klicni dostop, digitalni naročniški vod ali drugo končno točko začetnika komunikacije, ID celice na začetku komunikacije, oziroma podatke, ki določajo zemljepisno lego med obdobjem, za katerega se hranijo podatki o komunikaciji.
107.c člen
(zavarovanje hranjenih podatkov)
(1) Operaterji zagotovijo zavarovanje hranjenih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V zvezi s tem vsak zase ali skupaj sprejmejo primerne tehnične in organizacijske ukrepe, s katerimi hranjene podatke zaščitijo pred uničenjem, izgubo ali spremembo in nepooblaščenimi ali nezakonitimi oblikami hrambe, obdelave, dostopa ali razkritja.
(2) Operaterji lahko hranjene podatke obdelujejo le v obsegu, ki je nujen za zagotavljanje hrambe.
(3) Hranjeni podatki morajo biti enake kakovosti kot podatki v omrežju. Za hranjene podatke veljajo določbe tega zakona o varstvu in zaščiti podatkov v omrežju.
107.č člen
(odredba za dostop do podatkov in posredovanje podatkov)
(1) Operater je dolžan posredovati hranjene podatke takoj, ko prejme prepis tistega dela izreka odredbe pristojnega organa, v katerem je navedba vseh potrebnih podatkov o obsegu dostopa.
(2) Prepis odredbe iz prejšnjega odstavka opravi organ, ki je odredbo izdal.
(3) Operater je dolžan po prejeti odredbi posredovati hranjene podatke pristojnemu organu v obsegu, kot je določeno v prepisu izreka odredbe.
(4) Operaterji morajo skupaj s pristojnimi organi, ki lahko zahtevajo dostop do hranjenih podatkov, zagotoviti neizbrisno registracijo vseh posredovanj hranjenih podatkov. Pri tem morajo pridobljene in izročene podatke hraniti trajno ter jih varovati v skladu z oznako stopnje tajnosti prepisa odredbe, vendar najmanj z oznako stopnje tajnosti »ZAUPNO« v skladu s predpisi o varovanju tajnih podatkov.
(5) Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, ministrom, pristojnim za obrambo, in direktorjem Slovenske obveščevalno-varnostne agencije podrobneje predpiše način posredovanja hranjenih podatkov.
107.d člen
(stroški hrambe)
Operaterji so dolžni zagotoviti vse potrebne tehnične in organizacijske ukrepe za hrambo podatkov v skladu z določbami tega zakona na lastne stroške.
107.e člen
(podatki o odredbah o dostopu do podatkov
in posredovanja podatkov)
(1) Sodišče, ki je odredilo dostop do podatkov, vodi zbirne podatke o odredbah o dostopu do podatkov in posredovanja podatkov, hranjenih na podlagi 107.č člena tega zakona, ki obsegajo:
1. število zadev, v katerih je bil odrejen dostop do hranjenih podatkov,
2. navedbo dneva, ko so bili podatki shranjeni, dneva, ko je pristojni organ izdal odredbo o dostopu do podatkov in dneva posredovanja podatkov in
3. število zadev, v katerih odredbe za dostop do podatkov ni bilo mogoče izvršiti.
(2) Pristojno sodišče posreduje zbirne podatke iz prejšnjega odstavka za tekoče leto ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, najkasneje do 31. januarja naslednje leto.
(3) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, na podlagi prejetih zbirnih podatkov vseh sodišč najkasneje do 31. marca vsako leto pripravi skupno poročilo o dostopu do hranjenih podatkov za preteklo leto in jih posreduje ministrstvu, katero jih nemudoma posreduje Evropski komisiji.«.
93. člen
V prvem odstavku 109. člena se besedilo », če naročnik predhodno soglaša s tem« nadomesti z besedilom »na podlagi naročnikovega predhodnega soglasja«.
94. člen
Prvi odstavek 110. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Operaterji lahko zbirajo o svojih naročnikih naslednje podatke:
1. osebno ime oziroma firmo naročnika in njeno organizacijsko obliko;
2. dejavnost naročnika na njegovo željo;
3. naslov naročnika;
4. naročniško številko oziroma tudi druge elemente oštevilčenja, ki se uporabljajo za vzpostavitev zveze do naročnika;
5. na željo naročnika akademski, znanstveni ali strokovni naziv naročnika ali naslov njegove elektronske pošte;
6. na podlagi plačila še dodatne podatke, če to želi naročnik in se s tem ne poseže v pravice tretjih oseb;
7. davčno številko za fizično osebo ter davčno in matično številko za pravno osebo.«.
95. člen
V drugem odstavku 111. člena se številka »5.« nadomesti s številko »6.«.
96. člen
112. člen se spremeni tako, da se glasi:
»112. člen
(nadzor)
(1) Agencija nadzira izvajanje določb tega poglavja o zaščiti tajnosti, zaupnosti in varnosti elektronskih komunikacij, razen določb o hrambi prometnih in lokacijskih podatkov, pridobljenih ali obdelanih v zvezi z zagotavljanjem javnih komunikacijskih omrežij ali storitev v skladu s 107.a do 107.e členom tega zakona.
(2) Inšpekcijski nadzor nad hrambo prometnih in lokacijskih podatkov, pridobljenih ali obdelanih v zvezi z zagotavljanjem javnih komunikacijskih omrežij ali storitev v skladu s 107.a do 107.e členom tega zakona, izvaja informacijski pooblaščenec.«.
97. člen
V četrtem odstavku 113. člena se za besedo »delovanje« doda besedilo »digitalnih interaktivnih televizijskih storitev in«.
V petem odstavku se besedilo »v okviru svojih pooblastil« črta.
98. člen
V prvem odstavku 114. člena se za besedo »radia« doda besedilo », ki obratujejo na trgu Evropske skupnosti,«, za besedo »zmožnosti« pa se doda besedilo »za stroškovno učinkovit prenos krmilnih funkcij«.
V petem odstavku se besedilo »v okviru svojih pooblastil« črta.
99. člen
Tretji odstavek 116. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Direktor in njegovi namestniki, njihov zakonec, zunajzakonski partner ali partnerica (v nadaljnjem besedilu: partner) ali partner v skladu z zakonom, ki ureja istospolno partnersko skupnost, ter sorodnik v ravni vrsti do vključno drugega kolena ne smejo sami kot fizične osebe opravljati dejavnosti s področja urejanja iz pristojnosti agencije ali biti člani upravnega ali nadzornega organa organizacije, ki opravlja dejavnost s področja urejanja iz pristojnosti agencije, in ne smejo imeti lastninskih deležev v organizacijah, ki opravljajo dejavnost, ki je neposredno predmet urejanja iz pristojnosti agencije, ali v organizacijah, ki imajo lastninski delež v takih organizacijah.«.
100. člen
V tretjem odstavku 117. člena se za besedo »akte« doda besedilo »in priporočila o vseh vprašanjih s področja svojih pristojnosti«.
V petem odstavku se za besedo »Statut« doda besedilo », priporočila iz tretjega odstavka tega člena«, besedilo »v drugih uradnih glasilih določenih z veljavno zakonodajo« pa se nadomesti z besedilom »na svoji spletni strani«.
101. člen
V tretjem odstavku 118. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Upravno izvršbo denarnih obveznosti opravi davčni organ po postopku, predpisanem za izvršbo davčnih obveznosti.«.
102. člen
V četrtem odstavku 120. člena se v napovednem stavku beseda »povezanih« nadomesti z besedo »pripadajočih«.
V petem odstavku se v 1. točki beseda »povezanih« nadomesti z besedo »pripadajočih«.
Doda se nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Agencija mora pri opravljanju svojih nalog upoštevati priporočila Evropske komisije, izdana za uskladitev uporabe določb direktiv iz drugega odstavka 2. člena tega zakona. Če se agencija odloči, da ne bo upoštevala priporočila, o tem obvesti Evropsko komisijo in navede razloge za svoje stališče.«.
103. člen
V tretjem odstavku 121. člena se v 2. točki za besedo »operaterjev« doda beseda »omrežij«, za 3. točko pa se dodata novi 4. in 5. točka, ki se glasita:
»4. odločbah o pravicah uporabe radijskih frekvenc in elementov oštevilčenja;
5. prenosu pravice do uporabe radijskih frekvenc in elementov oštevilčenja.«.
104. člen
V prvem odstavku 127. člena se v 3. točki beseda »številke« nadomesti z besedama »elementov oštevilčenja«.
V petem odstavku se v napovednem stavku ter 3., 4. in 5. točki beseda »številke« v različnih sklonih nadomesti z besedama »elementi oštevilčenja« v ustreznem sklonu.
V sedmem odstavku se besedili »v obliki arhiva pa še pet let po tem« in »v obliki arhiva pa še pet let po prenehanju pravice« nadomestita z besedilom »nato pa jih hrani trajno«.
105. člen
129. člen se spremeni tako, da se glasi:
»129. člen
(reševanje sporov)
(1) Agencija rešuje spore med subjekti na trgu elektronskih komunikacij v Republiki Sloveniji, kakršni so spori med fizičnimi in pravnimi osebami, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve, ter spori med fizičnimi in pravnimi osebami, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve, in uporabniki v zvezi z obveznostmi, ki izhajajo iz tega zakona, na njegovi podlagi izdanih predpisov in splošnih aktov, kar pa ne posega v morebitno sodno pristojnost.
(2) Agencija si prizadeva rešiti spor najprej z uvedbo posredovalnega postopka iz 130. člena tega zakona.
(3) Če katera od strank nasprotuje posredovanju agencije ali to ne pripelje do poravnave oziroma sporazuma med strankami najpozneje v štirih mesecih od uvedbe posredovalnega postopka v sporu med fizičnimi in pravnimi osebami, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve, in v dveh mesecih v drugih sporih, ter o isti zadevi ni bil sprožen sodni postopek, agencija na zahtevo katerekoli stranke ali v primeru 9. člena tega zakona tudi po uradni dolžnosti uvede postopek reševanja spora po tem členu.
(4) V postopku reševanja sporov s strani agencije se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, kadar s tem zakonom ni drugače določeno.
(5) Če katerakoli stranka med postopkom reševanja spora pred agencijo o isti zadevi začne pravdo pred pristojnim sodiščem, se postopek reševanja spora pred agencijo ustavi.
(6) Agencija izda odločbo v najkrajšem možnem času, vendar najpozneje v štirih mesecih od uvedbe postopka reševanja spora med fizičnimi in pravnimi osebami, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve, in v dveh mesecih od uvedbe tega postopka v drugih sporih.
(7) Agencija mora odločiti na podlagi zakona, podzakonskih predpisov in splošnih aktov ter skladno s cilji, ki jih na podlagi 120. člena tega zakona zasleduje na trgu, zlasti glede zagotavljanja učinkovite konkurence in zaščite interesov uporabnikov. V postopku reševanja sporov morajo stranke polno sodelovati z agencijo. Fizične in pravne osebe, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve, so v skladu s 126. členom tega zakona dolžne agenciji na njeno pisno zahtevo dati na voljo vse potrebne informacije, s katerimi razpolagajo.
(8) Agencija mora odločbo, ki se nanaša na spore med fizičnimi in pravnimi osebami, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve, javno objaviti v obliki, ki upošteva prepoved objave poslovnih skrivnosti strank. Agencija na svojih spletnih straneh objavlja tudi podatke oziroma informacije o drugih sporih, ki jih obravnava.
(9) V sporu med subjekti na trgu elektronskih komunikacij, ki nastane v različnih državah članicah Evropske unije in za katerega so poleg agencije pristojni še eden ali več drugih regulativnih organov, mora agencija uskladiti prizadevanja za njegovo rešitev skupaj z njimi in skladno s cilji, ki jih pristojni organi na trgu zasledujejo. Če je bil spor predložen v reševanje agenciji in po uskladitvi z drugimi pristojnimi organi urejanja, se smiselno uporabljajo določbe prejšnjih odstavkov tega člena.«.
106. člen
130. člen se spremeni tako, da se glasi:
»130. člen
(posredovanje)
(1) Agencija po preučitvi predloga za rešitev spora uvede posredovalni postopek, katerega namen je, da se stranki medsebojno poravnata s sporazumom.
(2) Agencija v osmih dneh od prejema predloga za rešitev spora s strani ene od sprtih strani ali v primeru 9. člena tudi po uradni dolžnosti pisno obvesti sprti strani o uvedbi posredovalnega postopka in pogojih za reševanje spora z odločbo agencije iz tretjega odstavka prejšnjega člena, če do sporazuma ne pride.
(3) Agencija ima v posredovalnem postopku vlogo posrednika in vodi celoten postopek tako, da upošteva načela nepristranskosti, enakosti, pravičnosti in zaupnosti ter cilje, ki jih zasleduje skladno s 120. členom tega zakona.
(4) Posredovalni postopek je zaupne narave, kar je dolžan spoštovati vsakdo, kdor v njem kakor koli sodeluje.
(5) Agencija lahko pravila posredovanja natančneje opredeli v splošnem aktu.«.
107. člen
131. do 140. člen se črtajo.
108. člen
141. člen se spremeni tako, da se glasi:
»141. člen
(pristojnost za nadzor)
(1) Agencija nadzira izvajanje določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov ter splošnih aktov, razen v primerih, ki spadajo v pristojnost inšpektorjev na podlagi šestega odstavka 7. člena, 83.a člena, drugega odstavka 88. člena in 100. člena tega zakona ali v pristojnost informacijskega pooblaščenca na podlagi drugega odstavka 112. člena tega zakona. Agencija opravlja tudi nadzor nad izvajanjem vseh posamičnih aktov oziroma ukrepov, ki jih sprejema na podlagi tega zakona ter na njegovi podlagi sprejetih predpisov in splošnih aktov.
(2) Agencija nadzira tudi izvajanje določb predpisov Evropske skupnosti s področja elektronskih komunikacij, ki imajo neposredni učinek v pravnem redu Republike Slovenije, če določajo nadzor in sankcioniranje na ravni držav članic.«.
109. člen
142. člen se spremeni tako, da se glasi:
»142. člen
(sodelovanje med organi nadzora)
Agencija, pristojni inšpektorji in informacijski pooblaščenec so dolžni sodelovati in se obveščati o izvedenih ukrepih nadzora, drug drugemu zagotavljati podatke, potrebne za izvajanje nadzora, in medsebojno strokovno sodelovati. Agencija lahko opravlja tudi posamezna strokovna dela iz pristojnosti in na zahtevo inšpektorja.«.
110. člen
143. člen se spremeni tako, da se glasi:
»143. člen
(postopek nadzora)
(1) V postopku nadzora po tem zakonu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor, če s tem zakonom ni drugače določeno.
(2) Če izvaja nadzor informacijski pooblaščenec, se v postopku nadzora uporabljajo tudi določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.«.
111. člen
144. člen se spremeni tako, da se glasi:
»144. člen
(postopek nadzora fizičnih oziroma pravnih oseb,
ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja
oziroma storitve)
(1) Če agencija pri nadzoru fizičnih oziroma pravnih oseb, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve, ugotovi nepravilnosti pri izvajanju določb tega zakona ter na njegovi podlagi izdanih predpisov, splošnih aktov in posamičnih aktov oziroma ukrepov, ki jih sama sprejema, te osebe o tem pisno obvesti in jim da primerno možnost, da se o zadevi izrečejo ali nepravilnosti tudi same odpravijo v roku, ki ga določi agencija. Postavljeni rok je lahko krajši od 30 dni, če gre za ponavljajoče se kršitve ali če se zadevna fizična ali pravna oseba s tem strinja.
(2) Če fizična oziroma pravna oseba ne odpravi nepravilnosti v postavljenem roku iz prejšnjega odstavka, agencija kot organ nadzora z odločbo sprejme primerne in sorazmerne ukrepe za zagotovitev odprave nepravilnosti in osebo kaznuje.
(3) Odločba, izdana v postopku nadzora, ki vsebuje ukrepe za odpravo nepravilnosti z razlogi zanje, mora biti odposlana osebi iz prejšnjega odstavka v sedmih dneh po izdaji, vsebovati pa mora tudi razumen rok za izpolnitev naloženih ukrepov.
(4) V primeru kršitev 23. člena in 1. in 2. točke prvega odstavka 126. člena tega zakona se ne uporabljajo določbe prvega in drugega odstavka tega člena.
(5) Če ukrepi iz drugega odstavka tega člena v določenem roku niso bili izpolnjeni, lahko agencija ob resnih in ponavljajočih se kršitvah osebi iz prvega odstavka tega člena z odločbo prepove nadaljnje zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev ali pa začasno ali trajno odvzame pravico uporabe radijskih frekvenc ali elementov oštevilčenja.
(6) Ne glede na določbe prvega, drugega in petega odstavka tega člena lahko agencija, če ima dokaze o kršitvi, ki pomeni takojšnjo in resno grožnjo za javni red, javno varnost ali življenje in zdravje ljudi ali bo povzročila resne gospodarske ali obratovalne težave drugim izvajalcem ali uporabnikom elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev, sprejme nujne začasne ukrepe za odpravo tega stanja pred sprejetjem končne odločbe in ne da bi prej določila rok za odpravo nepravilnosti ali dala možnost izreči se o zadevi. V tem primeru dobi zadevna fizična ali pravna oseba, ki zagotavlja elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve, možnost, da se o zadevi izreče in predlaga rešitev, šele po sprejetju nujnih začasnih ukrepov.«.
112. člen
146. člen se spremeni tako, da se glasi:
»146. člen
(pravna sredstva)
(1) Odločba agencije in informacijskega pooblaščenca, izdana v postopku nadzora na podlagi tega zakona, je v upravnem postopku dokončna. Zoper odločbo se lahko vloži tožba v upravnem sporu.
(2) Zoper odločbo, izdano v postopku nadzora po tem zakonu s strani pristojnih inšpektorjev, je v 15 dneh od njene vročitve dovoljena pritožba na pristojno ministrstvo. Pritožba ne zadrži njene izvršitve.
(3) Tožba v upravnem sporu zoper dokončno odločbo, izdano v postopku nadzora po tem zakonu, se vloži na sedežu Upravnega sodišča Republike Slovenije.
(4) Sodišče prve stopnje in pritožbeno sodišče o tožbah v upravnem sporu po tem zakonu odločata prednostno.«.
113. člen
V prvem odstavku 147. člena se za besedo »Agencija« dodata besedi », informacijski pooblaščenec«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Prekrškovni organ lahko za prekrške iz tega zakona izreče globo v znesku, višjem od najnižje predpisane mere za posamezni prekršek.«.
114. člen
V prvem odstavku 148. člena se besedilo »trga elektronskih komunikacij« nadomesti z besedilom »razvoja elektronskih komunikacij v Republiki Sloveniji«.
Četrti odstavek se črta.
Dosedanji peti odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Člani sveta ne smejo biti:
1. člani oziroma članice vodstev političnih strank,
2. poslanci oziroma poslanke v državnem zboru,
3. državni funkcionarji oziroma funkcionarke (v nadaljnjem besedilu: funkcionarji) ali funkcionarji samoupravnih lokalnih skupnosti,
4. javni uslužbenci v državnih organih,
5. osebe, ki so zaposlene pri operaterju oziroma so člani nadzornega sveta ali upravnega odbora organizacije, ki opravlja dejavnost s področja urejanja iz pristojnosti agencije, oziroma imajo lastninske deleže v organizacijah, ki opravljajo dejavnost, ki je neposredno predmet urejanja iz pristojnosti agencije, ali v organizacijah, ki imajo lastninski delež v takih organizacijah,
6. osebe, katerih zakonec, zunajzakonski partner ali partner v skladu z zakonom, ki ureja istospolno partnersko skupnost, ter sorodnik v ravni vrsti do vključno drugega kolena je član nadzornega sveta ali upravnega odbora organizacije, ki opravlja dejavnost s področja urejanja iz pristojnosti agencije, oziroma ima lastninske deleže v organizaciji, ki opravlja dejavnost, ki je neposredno predmet urejanja iz pristojnosti agencije, ali v organizaciji, ki ima lastninski delež v taki organizaciji.«.
Dosedanji šesti odstavek postane peti odstavek.
115. člen
V prvem odstavku 151. člena se:
– v napovednem stavku besedilo »od 5,000.000 do 10,000.000« nadomesti z besedilom »od 7,000.000 do 20,000.000«,
– črta 1. točka,
– v 3. točki beseda »drugi« nadomesti z besedo »tretji«,
– v 11. točki beseda »operaterja« nadomesti z besedo »izvajalca«,
– 13. točka spremeni tako, da se glasi:
»13. uporablja elemente oštevilčenja brez veljavne odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja (60. člen);«,
– doda nova 13.a točka, ki se glasi:
»13.a v okviru tehničnih zmožnosti pristojnim organom ne posreduje informacij o številki in lokaciji kličočega (drugi odstavek 72. člena);«,
– 16. točka spremeni tako, da se glasi:
»16. ne zagotovi hrambe za druge operaterje, če ji je naložena z odločbo (tretji odstavek 107.a člena);«,
– 17., 18. in 19. točka črtajo,
– v 20. točki za besedo »agencije« doda besedi », informacijskega pooblaščenca«.
V drugem odstavku se številka »250.000« nadomesti s številko »500.000«.
116. člen
V prvem odstavku 152. člena se:
– v napovednem stavku besedilo »od 2,000.000 do 10,000.000« nadomesti z besedilom »od 5,000.000 do 20,000.000«,
– 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. pisno ne obvesti agencije pred začetkom, spremembo ali prenehanjem zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja javnih komunikacijskih storitev (prvi in osmi odstavek 5. člena);«,
– v 2. točki beseda »četrti« nadomesti z besedo »drugi«,
– doda nova 2.a točka, ki se glasi:
»2.a ne uresničuje pravice skupne uporabe v skladu s tretjim odstavkom 8. člena;«,
– v 5. točki beseda »četrti« nadomesti z besedo »peti«,
– v 6. točki beseda »operaterjev« nadomesti z besedo »izvajalcev«,
– v 8. točki beseda »petim« nadomesti z besedo »četrtim«,
– v 9. točki besedilo »četrti in šesti« nadomesti z besedilom »tretji in peti«,
– doda nova 13.a točka, ki se glasi:
»13.a ne deluje v skladu z odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc (48. in 49. člen);«,
– v 15. točki besedilo »preprodajalcem svojih storitev« nadomesti z besedama »izvajalcem storitev«,
– 16. točka spremeni, tako da se glasi:
»16. imetnik odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja brez predhodnega soglasja agencije prenese pravico do uporabe teh elementov oštevilčenja (prvi odstavek 66. člena);«,
– v 29. točki besedi »načrta ukrepov« nadomesti z besedilom »ustreznih tehničnih in organizacijskih ukrepov«, besedi »te ukrepe« pa z besedama »teh ukrepov«,
– črta 32. točka,
– 33. točka spremeni tako, da se glasi:
»33. v vojnem ali izrednem stanju, ob naravnih in drugih nesrečah ali ob katastrofalnem izpadu omrežja ne izvede drugih ukrepov oziroma omejitev ali prekinitev delovanja skladno s sklepom vlade (tretji odstavek 97. člena);«,
– 37. točka spremeni tako, da se glasi:
»37. ne opozori uporabnikov na posebna tveganja za varnost omrežja ali storitev takoj, ko za tveganje izve ali jih ne obvesti o vseh možnih sredstvih za odpravo tveganja in verjetnih stroških ali uporabnikom ne omogoči hitrega in učinkovitega dostopa do zaščitnih ukrepov (tretji odstavek 102. člena);«,
– dodajo nove 48.a do 48.k točka, ki se glasijo:
»48.a ne zagotovi na svoje stroške ustrezne opreme in primernih vmesnikov (prvi odstavek 107. člena);
48.b ne začne zakonitega prestrezanja komunikacij po prejemu prepisa izreka odredbe (drugi odstavek 107. člena);
48.c ne izvaja zakonitega prestrezanja na način, v obsegu in trajanju, kot je določeno v prepisu izreka odredbe (četrti odstavek 107. člena);
48.č ne zagotovi neizbrisne registracije prestrezanja ali podatkov ne varuje v skladu z oznako stopnje tajnosti, oziroma kot tajni podatek stopnje tajnosti »ZAUPNO« (peti odstavek 107. člena);
48.d hrani podatke za krajši čas, kot ga določa zakon (četrti odstavek 107.a člena);
48.e hranjenih podatkov ne uniči po koncu obdobja hranjenja ali uniči tiste podatke, do katerih je bil odrejen dostop (šesti odstavek 107.a člena);
48.f ne zagotavlja hrambe podatkov v obsegu kot ga določa zakon (107.b člen);
48.g ne zavaruje hranjenih podatkov (prvi odstavek 107.c člena);
48.h hranjene podatke pregleda, obdeluje ali drugače uporablja v nasprotju z zakonom (drugi odstavek 107.c člena);
48.i ne zagotavlja enake kakovosti, varnosti ali zaščite hranjenih podatkov, kot za podatke v omrežju (tretji odstavek 107.c člena);
48.j ne posreduje hranjenih podatkov na način in v obsegu, kot je določeno v prepisu izreka odredbe (prvi in tretji odstavek 107.č člena);
48.k ne zagotovi neizbrisne registracije posredovanja hranjenih podatkov ali podatkov ne varuje v skladu z oznako stopnje tajnosti, oziroma kot tajni podatek stopnje tajnosti »ZAUPNO« (četrti odstavek 107.č člena);«,
– v 53. točki za besedo »delovanje« doda besedilo »digitalnih interaktivnih televizijskih storitev in«,
– doda nova 59. točka, ki se glasi:
»59. agenciji ne posreduje zahtevanih podatkov v skladu s 126. členom.«.
V drugem odstavku se besedilo »50.000 do 300.000« nadomesti s besedilom »500.000 do 1,000.000«.
117. člen
V prvem odstavku 153. člena se v napovednem stavku besedilo »500.000 do 10,000.000« nadomesti z besedilom »2,000.000 do 5,000.000«, 1., 5. in 21. točka pa se črtajo.
V drugem odstavku se besedilo »50.000 do 200.000« nadomesti z besedilom »200.000 do 500.000«.
118. člen
V prvem odstavku 154. člena se:
– v napovednem stavku besedilo »350.000 do 500.000« nadomesti z besedilom »500.000 do 2.000.000«,
– doda nova 1.a točka, ki se glasi:
»1.a v zakonsko določenem roku agenciji ne predloži podatkov o višini letnega prihodka, ki ga ima iz zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja javnih komunikacijskih storitev (tretji odstavek 6. člena);«,
– 3. točka črta,
– v 4. točki beseda »tretji« nadomesti z besedo »četrti«,
– 5. in 6. točka črtata.
V drugem odstavku se besedilo »30.000 do 100.000« nadomesti z besedilom »100.000 do 500.000«.
119. člen
155. člen se spremeni tako, da se glasi:
»155. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 200.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz 151., 152. ali 153. člena tega zakona.
(2) Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz 154. člena tega zakona.«.
120. člen
Dodata se nova tretji in četrti odstavek 164. člena, ki se glasita:
»(3) V primerih obstoječih elektronskih komunikacijskih omrežij v javnih cestah se je operater dolžan ravnati v skladu s pogoji uporabe omrežja, kot jih določa soglasje za njegovo postavitev, dano na podlagi zakona, ki ureja javne ceste.
(4) Če je zaradi gradnje javne ceste in z njo povezanih objektov potrebno izvesti prestavitev in zaščito omrežja iz prejšnjega odstavka, mora operater predložiti soglasje iz prejšnjega odstavka, sicer ga bremenijo vsi stroški prestavitve in zaščite tega omrežja.«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
121. člen
(1) Agencija v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona izda oziroma uskladi splošne akte, ki so po tem zakonu v njeni pristojnosti.
(2) Do izdaje splošnega akta iz 14. člena tega zakona ostane v veljavi Pravilnik o kakovosti univerzalne storitve (Uradni list RS, št. 110/04).
(3) Do izdaje splošnega akta, ki določa načrt oštevilčenja, ostane v veljavi Pravilnik o načrtu oštevilčenja (Uradni list RS, št. 57/05).
(4) Odločbe o uporabi številk, izdane na podlagi Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 43/04 in 86/04 – ZVOP-1), se štejejo kot odločbe o uporabi elementov oštevilčenja po tem zakonu.
(5) Operaterji morajo v dveh letih od uveljavitve tega zakona zagotoviti, da se funkcija prednosti prenaša med omrežji.
(6) Določbe 92. člena tega zakona, ki se nanašajo na hrambo podatkov pri telefonskih storitvah, se začnejo uporabljati 15. septembra 2007, določbe, ki se nanašajo na hrambo podatkov o dostopu do interneta, elektronski pošti in internetni telefoniji, pa 15. marca 2009.
122. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 043-03/04-3/6
Ljubljana, dne 28. novembra 2006
EPA 1083-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.