Uradni list

Številka 127
Uradni list RS, št. 127/2006 z dne 7. 12. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 127/2006 z dne 7. 12. 2006

Kazalo

5350. Zakon o omejevalnih ukrepih, ki jih Republika Slovenija uvede ali izvaja skladno s pravnimi akti in odločitvami, sprejetimi v okviru mednarodnih organizacij (ZOUPAMO), stran 13922.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o omejevalnih ukrepih, ki jih Republika Slovenija uvede ali izvaja skladno s pravnimi akti in odločitvami, sprejetimi v okviru mednarodnih organizacij (ZOUPAMO)
Razglašam Zakon o omejevalnih ukrepih, ki jih Republika Slovenija uvede ali izvaja skladno s pravnimi akti in odločitvami, sprejetimi v okviru mednarodnih organizacij (ZOUPAMO), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 23. novembra 2006.
Št. 001-22-185/06
Ljubljana, dne 1. decembra 2006
dr. Janez Drnovšek l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O OMEJEVALNIH UKREPIH, KI JIH REPUBLIKA SLOVENIJA UVEDE ALI IZVAJA SKLADNO S PRAVNIMI AKTI IN ODLOČITVAMI, SPREJETIMI V OKVIRU MEDNARODNIH ORGANIZACIJ (ZOUPAMO)
1. člen
(predmet urejanja)
Ta zakon ureja omejevalne ukrepe, ki jih Republika Slovenija skladno s pravnimi akti in odločitvami, sprejetimi v okviru mednarodnih organizacij, uvede oziroma izvaja zaradi vzpostavitve ali ohranitve mednarodnega miru in varnosti, zagotavljanja spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razvoja oziroma utrjevanja demokracije in pravne države ter drugih z mednarodnim pravom skladnih ciljev.
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
– omejevalni ukrepi so omejitve oziroma obveznosti v razmerju do držav, ozemeljskih entitet, gibanj, mednarodnih organizacij in oseb, katerih namen je vzpostavitev ali ohranitev mednarodnega miru in varnosti, zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razvoj oziroma utrjevanje demokracije in pravne države ter doseganje drugih z mednarodnim pravom skladnih ciljev, in jih določajo pravni akti Organizacije združenih narodov, Evropske unije oziroma Evropske skupnosti in drugih mednarodnih organizacij, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, ali pa omejitve oziroma obveznosti, ki jih v te namene Republika Slovenija uvede na drug način skladno z mednarodnim pravom oziroma pravom Evropske unije;
– osebe so fizične in pravne osebe;
– OZN je Organizacija združenih narodov;
– EU je Evropska unija oziroma Evropska skupnost.
3. člen
(predpis o omejevalnih ukrepih)
(1) Predpis, s katerim se uvedejo oziroma izvajajo omejevalni ukrepi, izda Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada). Vlada v predpisu, s katerim uvede omejevalne ukrepe oziroma predpiše njihovo izvajanje, odvisno od primera določi vrsto, način izvajanja in morebiten omejen čas trajanja omejevalnih ukrepov, nadzor nad njimi ter sankcije za njihovo kršitev.
(2) Pred predložitvijo predpisa iz prejšnjega odstavka vladi mora v primerih, kadar Republike Slovenije k uvedbi omejevalnih ukrepov ne zavezujejo mednarodne obveznosti, o uvedbi omejevalnih ukrepov dati mnenje stalna koordinacijska skupina iz 7. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: skupina).
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena predpis, s katerim Republika Slovenija uredi izvajanje omejevalnih ukrepov, ki jih določajo pravni akti EU oziroma OZN, preneha veljati ali se uporabljati takrat, ko prenehajo veljati ali se uporabljati ustrezni pravni akti EU oziroma OZN, za izvajanje katerih je bil sprejet, in v takem obsegu, kot prenehajo veljati ali se uporabljati navedeni pravni akti. V Uradnem listu Republike Slovenije se objavi obvestilo o prenehanju veljavnosti ali uporabe prej omenjenega predpisa.
4. člen
(zbirka podatkov o omejevalnih ukrepih)
(1) Vlada lahko po predhodnem mnenju skupine odloči, da se zaradi vodenja postopkov in mednarodne izmenjave podatkov v zvezi z izvajanjem omejevalnih ukrepov vzpostavi zbirka podatkov o omejevalnih ukrepih (v nadaljnjem besedilu: zbirka podatkov). Zbirko podatkov vzpostavi, vodi, vzdržuje in obdeluje podatke v njej ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve. V predpisu, s katerim vlada odloči o vzpostavitvi zbirke podatkov, vlada podrobneje predpiše zlasti način vodenja in vzdrževanja zbirke podatkov, nadzora nad njo ter obdelave podatkov, ki jih vsebuje.
(2) Zbirka podatkov vsebuje naslednje podatke: osebno ime oziroma firmo, datum in kraj rojstva, stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež, državljanstvo, vrsto in številko osebnega dokumenta, podatke o stanju sredstev in premoženja, ki jih imajo te osebe na ozemlju Republike Slovenije, in podatke o sumu kršitve ali poskusa kršitve omejevalnih ukrepov.
(3) Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, tajne podatke v zbirki podatkov varuje skladno s predpisi, ki urejajo varovanje tajnih podatkov.
(4) Podatki iz drugega odstavka tega člena se hranijo še eno leto po prenehanju omejevalnih ukrepov. Po preteku tega roka se ti podatki zbrišejo oziroma uničijo skladno s predpisi, ki urejajo varovanje osebnih podatkov, oziroma s predpisi, ki urejajo tajne podatke, oziroma se arhivirajo skladno s predpisi, ki urejajo varstvo arhivskega gradiva.
5. člen
(vpogled v podatke)
(1) Fizična oseba, na katero se nanašajo osebni podatki, ki jih obdeluje skupina, ima pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Določba prejšnjega stavka se smiselno uporablja tudi za podatke o pravnih osebah.
(2) Fizično osebo, o kateri so bili podatki zbrani brez njene vednosti in niso bili izbrisani, je treba o pravici do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki obvestiti v treh mesecih od prenehanja veljavnosti omejevalnih ukrepov skladno s 3. členom tega zakona.
6. člen
(pošiljanje podatkov)
(1) Pri sumu kršitve ali poskusa kršitve omejevalnih ukrepov se podatki iz drugega odstavka 4. člena tega zakona pošljejo organom, pristojnim za odkrivanje, pregon ali odločanje o prekrških in kaznivih dejanjih.
(2) Upravljavci zbirk podatkov, za katere je tako določeno v predpisu, izdanem na podlagi 3. člena tega zakona, morajo ministrstvu, pristojnemu za zunanje zadeve, tudi brez pisne privolitve posameznika oziroma posameznice (v nadaljnjem besedilu: posameznik) in ne glede na določbe predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov ali varovanje tajnih podatkov, brezplačno poslati podatke iz drugega odstavka 4. člena tega zakona in druge podatke, o katerih vodijo evidenco oziroma zbirko podatkov in se nanašajo na izvajanje nalog v zvezi z omejevalnimi ukrepi, če to ne ogroža izvajanja zakonsko določenih nalog upravljavca zbirke podatkov.
(3) Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, lahko podatke iz drugega odstavka 4. člena tega zakona posreduje OZN, EU in drugim mednarodnim organizacijam iz prve alinee 2. člena tega zakona, če je to potrebno zaradi izvajanja pravnih aktov o omejevalnih ukrepih OZN, EU in drugih mednarodnih organizacij, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.
7. člen
(stalna koordinacijska skupina)
(1) Za spremljanje in koordinacijo izvajanja omejevalnih ukrepov ter druge naloge iz tega zakona vlada ustanovi stalno koordinacijsko skupino, ki jo vodi predstavnik oziroma predstavnica (v nadaljnjem besedilu: predstavnik) ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve. Vlada v aktu o ustanovitvi skupine podrobneje določi naloge, organizacijo in pravila delovanja skupine.
(2) Skupina lahko zaradi učinkovitega spremljanja izvajanja in koordinacije pri izvajanju omejevalnih ukrepov ter opravljanja drugih nalog iz tega zakona obdeluje podatke iz zbirke podatkov.
8. člen
(postopek)
(1) Za postopek odločanja o vlogah oseb, ki se vložijo na podlagi predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Take določbe se uporabljajo tudi za vloge, ki se vložijo na podlagi neposredno veljavnih predpisov EU, razen če ti ne določajo drugače.
(2) O vlogah iz prejšnjega odstavka odločajo ministrstvo ali ministrstva, ki so pristojna za področje, na katero se nanaša vloga.
(3) Ministrstvo ali ministrstva, ki odločajo o vlogi iz prvega odstavka tega člena, lahko pred odločitvijo o vlogi za mnenje zaprosijo skupino. Če je v skupini udeležen tudi predstavnik ministrstva, ki odloča o posamični zadevi, o kateri mora skupina dati mnenje, potem ta predstavnik glede te zadeve ne more sodelovati pri odločanju skupine o njenem mnenju.
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena so za odločanje o vlogi iz prvega odstavka tega člena, če je ta vložena na podlagi pravnega akta EU, pristojna ministrstvo ali ministrstva, ki so pristojna za področje, na katero se nanaša vloga, če je med njimi vsaj eno ministrstvo, ki je navedeno v pravnem aktu EU.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena in določbe zakona, ki ureja upravni spor, se za postopek odločanja o vlogah iz prvega odstavka tega člena ali tožbah v upravnem sporu v zvezi s temi vlogami uporabljajo naslednje določbe:
– skupina mora mnenje iz tretjega odstavka tega člena dati najpozneje v 5 dneh od prejema zaprosila pristojnega ministrstva;
– rok za izdajo odločbe in sodbe je 30 dni od prejema popolne vloge oziroma tožbe;
– pritožba zoper odločbo in sodbo ni dovoljena;
– rok za vložitev tožbe v upravnem sporu in za odgovor na tako tožbo je 15 dni;
– o tožbi v upravnem sporu odloča na prvi stopnji Vrhovno sodišče Republike Slovenije;
– izredna pravna sredstva zoper odločbo in sodbo ter vrnitev v prejšnje stanje niso dovoljeni.
9. člen
(prepoved uveljavljanja zahtevkov)
(1) Za škodo, ki je bila komur koli povzročena z zakonitim izvajanjem omejevalnih ukrepov, uvedenih na podlagi tega zakona, zoper Republiko Slovenijo ali osebe, ki izvajajo omejevalne ukrepe, ni mogoče vložiti odškodninskih zahtevkov. Morebiten zahtevek sodišče zavrže kot nedovoljen.
(2) Prejšnji odstavek se ne uporablja, če je bila škoda povzročena namenoma ali iz malomarnosti.
(3) Prvi in drugi odstavek tega člena se uporabljata tudi za odškodninske zahtevke zaradi izvajanja omejevalnih ukrepov na podlagi neposredno veljavnih pravnih aktov EU, če ti ne določajo drugače.
10. člen
(nadzor)
(1) Nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravljajo organi javne uprave in druge osebe javnega prava ter nosilci javnih pooblastil, ki so pristojni za področje, na katero se nanašajo omejevalni ukrepi (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organi), in sicer skladno s predpisi, ki urejajo posamezno področje, razen če neposredno veljavni pravni akti EU ne določajo drugače. V predpisih, izdanih na podlagi tega zakona, se podrobneje določijo nadzorni organi in po potrebi tudi njihove pristojnosti, s tem da te pristojnosti ne smejo biti v nasprotju z zakonom ali neposredno veljavnimi pravnimi akti EU.
(2) V hitrem postopku o prekršku se lahko izreče globa v kateri koli višini predpisanega razpona po uredbi, izdani na podlagi 3. člena tega zakona.
(3) Za tiste prekrške, za katere je tako določeno v predpisih, izdanih na podlagi tega zakona, lahko odgovarja tudi odgovorna oseba v državnem organu.
11. člen
(izdaja predpisa in delo dosedanje medresorske
delovne skupine)
(1) Vlada izda akt o ustanovitvi skupine iz prvega odstavka 7. člena tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Medresorska delovna skupina za izvajanje omejevalnih ukrepov in spremljanje aktivnosti, vezanih na boj proti terorizmu, ustanovljena s sklepom vlade št. 01201-15/2005/8 z dne 24. 3. 2005, po uveljavitvi tega zakona nadaljuje delo kot skupina v skladu s tem zakonom. Do uveljavitve akta o ustanovitvi iz prejšnjega odstavka medresorska delovna skupina iz prejšnjega stavka deluje na podlagi sklepa iz prejšnjega stavka.
12. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o omejevalnih ukrepih (Uradni list RS, št. 35/01 in 59/02; v nadaljnjem besedilu: ZOU). Predpisi, izdani na podlagi ZOU, ostanejo v veljavi.
13. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 212-05/06-53/1
Ljubljana, dne 23. novembra 2006
EPA 1073-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.