Na podlagi 32. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – UPB1), na podlagi 16. člena Statuta Občine Kozje (Uradni list RS, št. 64/99, 98/00, 65/05) je Nadzorni odbor Občine Kozje na 7. redni seji dne 30. 5. 2006 sprejel
P O S L O V N I K
Nadzornega odbora Občine Kozje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Nadzornega odbora Občine Kozje (v nadaljevanju nadzorni odbor).
2. člen
Nadzorni odbor opravlja svoje naloge, določene z zakonom in statutom občine pošteno, strokovno in nepristransko.
3. člen
Nadzorni odbor kot organ občine deluje v okviru svojih pristojnosti samostojno.
4. člen
Delo nadzornega odbora je javno.
Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, nadzorovanih oseb, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto pravnih in fizičnih oseb.
5. člen
Nadzorni odbor uporablja štampiljko občine, v katerem je ime občinskega organa “Nadzorni odbor”.
Nadzorni odbor uporablja štampiljko na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih.
Štampiljko nadzornega odbora hrani in skrbi za njeno uporabo direktor občinske uprave.
6. člen
Organi občine in vsi porabniki proračunskih sredstev so nadzornemu odboru dolžni na njegovo zahtevo predložiti zahtevane podatke, ki so potrebni za opravljanje nadzora.
Porabniki proračunskih sredstev in strokovni delavci občinske uprave so se na vabilo predsednika nadzornega odbora dolžni udeležiti seje in poročati o delu in nalogah, ki jih opravljajo in ki so predmet nadzora.
7. člen
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na podlagi programa nadzora.
II. PRISTOJNOSTI IN NALOGE
8. člen
Nadzorni odbor ima naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev,
– ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem,
– ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev,
– opravlja druge naloge, določene z državnimi in občinskimi predpisi.
III. NAČIN DELA
9. člen
Nadzorni odbor sprejema odločitve na sejah. Seje nadzornega odbora sklicuje predsednik praviloma trikrat na leto.
Predsednik nadzornega odbora mora sklicati sejo, če to zahteva občinski svet ali župan. Če predsednik ne skliče seje v 15 dneh po podani zahtevi, jo lahko skliče župan.
10. člen
Nadzorni odbor se konstituira na prvi seji, ki jo skliče župan 20 dni po imenovanju članov nadzornega odbora.
11. člen
Sejo nadzornega odbora vodi predsednik nadzornega odbora.
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih predsednik ne more voditi že sklicane seje, jo vodi od predsednika pooblaščeni član nadzornega odbora.
12. člen
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti nadzorni odbor, kdo izmed članov nadzornega odbora mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.
Predsedujoči nato ugotovi, ali je nadzorni odbor sklepčen. Predsedujoči obvesti nadzorni odbor tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.
13. člen
Preden nadzorni odbor določi dnevni red seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. Član nadzornega odbora lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči nadzorni odbor. Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.
14. člen
Nadzorni odbor na začetku seje določi dnevni red.
Pri določanju dnevnega reda nadzorni odbor najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek.
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom nadzornega odbora izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda nadzorni odbor razpravlja in glasuje.
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
15. člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem redu. Med sejo lahko nadzorni odbor spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.
16. člen
Nadzorni odbor veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh članov. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina opredeljenih navzočih članov.
Glasovanje na sejah je javno. Poslovnik nadzornega odbora je sprejet z dvotretjinsko večino navzočih članov.
17. člen
Predsednik lahko povabi na sejo nadzornega odbora pripravljavce gradiva ter predstavnike institucij, ki so predmet nadzora.
O sejah nadzornega odbora se piše zapisnik, v katerega se zapišejo glavni podatki o opravljenem delu, in sicer:
– zaporedno številko seje, datum in kraj seje ter čas začetka in zaključka seje in morebitne prekinitve,
– evidenco prisotnosti oziroma odsotnosti članov nadzornega odbora in vabljenih na sejo,
– ugotovitev sklepčnosti in sprejet dnevni red,
– potek seje z navedbo poročevalcev ter kratkim povzetkom razprave,
– izjave članov nadzornega odbora, za katere so zahtevali, da se vnesejo v zapisnik,
– morebitna ločena mnenja pri glasovanju o predlaganih sklepih,
– sklepe nazornega odbora.
18. člen
Za zapisnik nadzornega odbora skrbi direktor občinske uprave ali od njega pooblaščeni delavec v občinski upravi.
Člani nadzornega odbora prejmejo predlog zapisnika hkrati z vabilom na naslednjo sejo.
19. člen
Celotno gradivo se hrani v arhivu občinske uprave.
20. člen
Strokovno in administrativno delo za nadzorni odbor zagotavlja direktor občinske uprave z zaposlenimi v občinski upravi.
IV. POSTOPEK NADZORA
Oblika nadzora
21. člen
Nadzorni odbor opravlja nadzor nad poslovanjem pravnih in drugih oseb na podlagi letnega programa nadzora. Letni program vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna, zaključnih računov finančnih načrtov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij ter občinskih skladov, predloga proračuna in finančnih načrtov krajevnih skupnosti, javnih zavodov javnih podjetij ter občinskih skladov ter vsaj polletni nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem. V program lahko vključi tudi druge nadzore.
Z letnim programom nadzorni odbor seznani občinski svet in župana.
Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan.
Letni program nadzora se praviloma pripravlja ob koncu leta za naslednje leto. Spremembe letnega programa nadzora se lahko sprejmejo kadarkoli med letom.
22. člen
Nadzorni odbor opravlja redne in občasne nadzore.
23. člen
Redne nadzore si nadzorni odbor določi z letnim načrtom in sicer tako, da so na daljši rok zajeti vsi uporabniki občinskih proračunskih sredstev.
24. člen
Občasne nadzore si nadzorni odbor določi sproti po lastni presoji na osnovi:
– pobude občinskega sveta,
– pobude župana,
– pobude članov nadzornega odbora,
– pobude najmanj 5 občanov.
Pobude morajo biti podane pisno in morajo biti obrazložene in utemeljene. Nadzorni odbor mora na zahtevo pobudnika zagotoviti tajnost pobude, pobudnikov in vsebine pobude.
Če je izvršitev občasnega nadzora sprejeta, se vnese v letni program nadzora.
Izvedba nadzora
25. člen
Nadzorni odbor vodi postopek nadzora in pregleda po tem poslovniku in predpisih, ki urejajo javne finance v občini. Nadzorovana stranka je porabnik občinskih proračunskih sredstev.
26. člen
Nadzor opravijo člani nadzornega odbora. Za izvedbo določene naloge lahko nadzorni odbor oblikuje delovno skupino oziroma pooblasti posameznega člana nadzornega odbora.
V postopku nadzora se lahko prosi za pomoč zunanje neodvisne strokovnjake posameznih strok. Nadzorni odbor ni vezan na mnenje strokovnjaka.
27. člen
V postopku nadzora so odgovorni nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Člani nadzornega odbora, ki opravljajo nadzor, imajo pravico zahtevati vse podatke, ki so potrebni za izvedbo naloge nadzora.
28. člen
Po tem postopku se opravi nadzor ne glede na obliko nadzora, ki se izvaja.
Nadzor se prične z vročitvijo sklepa o nadzoru nadzorovani osebi.
V sklepu se navedejo:
– opredelitev vsebine nadzora,
– čas in kraj izvedbe nadzora,
– navedba nadzorovane osebe,
– navedba člana nadzornega odbora, ki je pristojen za izvedbo nadzora.
Če nadzorovana oseba šteje, da ne gre za nadzor iz pristojnosti nadzornega odbora, lahko poda ugovor v roku 8 dni od vročitve na nadzorni odbor.
O ugovoru odloča nadzorni odbor. Če ugovor ni utemeljen, nadzorni odbor sklep potrdi, s čimer postane tak sklep dokončen. Če pa je ugovor utemeljen, izda sklep o ustavitvi nadzora. V tem primeru nadzorni odbor nadzora ne opravi. Lahko pa po lastni presoji zaprosi računsko sodišče, da v takem primeru uvrsti nadzorovano osebo v izvedbo revizije s strani računskega sodišča.
29. člen
Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitne predloge ukrepov.
30. člen
Bistveni del poročila je mnenje o zakonitosti, namembnosti in gospodarni in učinkoviti rabi sredstev javnih financ.
Mnenje je lahko:
– pozitivno,
– negativno,
– s pridržkom,
– odklonilno.
Odklonilno mnenje se poda v primeru, ko zelo slabo stanje knjigovodstva pri nadzorovani osebi ne omogoča izdelave mnenja.
Negativnemu, odklonilnemu mnenju in mnenju s pridržkom lahko nadzorni odbor doda predlog ukrepov:
– o razrešitvi odgovornih oseb,
– ustavitvi financiranja do odprave napak ali
– katerega od primernih ukrepov, ki bi lahko privedli do odprave nepravilnosti.
31. člen
Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajstih dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornemu odboru ugovor. Za vložitev ugovora se smiselno uporabljajo določbe zakona glede pritožbe na prvostopenjsko odločbo v upravnem postopku.
Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču.
32. člen
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
Kot hujša kršitev se šteje:
– uporaba proračunskih sredstev v nasprotju z nameni, ki so bili določeni s proračunom,
– oddaja javnih naročil v nasprotju z zakoni, ki urejajo javna naročila,
– uporaba državnih sredstev v nasprotju z določili zakona,
– če se pri prodaji ali oddaji finančnega in stvarnega premoženja ravna v nasprotju s predpisi,
– vse kršitve zakonskih določil, ki se v zakonu štejejo za prekrške.
33. člen
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. Skupaj s prijavo mora navesti dokaze ter poskrbeti za njihovo zavarovanje. O prijavi je dolžan obvestiti občinski svet in župana.
34. člen
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
35. člen
O vsakem nadzoru se vodi spis, v katere se vlagajo vsi dokumenti v zvezi z izvajanjem posameznega nadzora.
36. člen
Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti.
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora.
O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor.
37. člen
Nadzorni odbor najmanj enkrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
38. člen
En član nadzornega odbora je prisoten na seji občinskega sveta. Člani nadzornega odbora se dogovorijo, kateri član se bo udeležil seje.
Član nadzornega odbora, ki je bil prisoten na seji, je dolžan ostalim članom predložiti kratko poročilo o sprejetih sklepih.
V. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE POSLOVNIKA
39. člen
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme nadzorni odbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov.
VI. KONČNA DOLOČBA
40. člen
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Po uveljavitvi tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Nadzornega odbora Občine Kozje z dne 14. 6. 2001.
Št. 03202-0001/2006-7/3
Kozje, dne 30. maja 2006
Predsednica
Nadzornega odbora
Občine Kozje
Milena Grobelšek l.r.
