Uradni list

Številka 53
Uradni list RS, št. 53/2005 z dne 31. 5. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 53/2005 z dne 31. 5. 2005

Kazalo

2231. Odločba o ugotovitvi, da je odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana – prostorski del Občine Slovenska Bistrica, dopolnjen 2000, kolikor ne vključuje območja kamnoloma, v neskladju z zakonom, stran 5272.

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Stanislava Haceta iz Loč, na seji dne 12. maja 2005
o d l o č i l o:
1. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana – prostorski del Občine Slovenska Bistrica, dopolnjen 2000 (Uradni list RS, št. 59/03), je, kolikor ne vključuje območja kamnoloma, v neskladju z zakonom.
2. Občina je dolžna ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
O b r a z l o ž i t e v
A)
1. Iz navedb pobudnika izhaja, da izpodbija Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana – prostorski del Občine Slovenska Bistrica, dopolnjen 2000 (v nadaljevanju: Odlok). Navaja, da je lastnik zemljišča, na katerem je opuščen kamnolom. V postopku priprave izpodbijanega akta je bilo to zemljišče ves čas načrtovano kot območje, namenjeno izkoriščanju in sanaciji kamnoloma. Do spremembe naj bi prišlo pri sprejemanju Odloka na seji Občinskega sveta, ker je Krajevna skupnost Poljčane na njej predlagala sprejem dopolnila, po katerem se območje kamnoloma iz Odloka izloči. Občinski svet naj bi navedeno dopolnilo sprejel, zato se Odlok razlikuje od njegovega osnutka, ki je bil javno razgrnjen in javno obravnavan. Pri tem naj ta sprememba akta ne bi bila rezultat pripomb in predlogov javnosti k razgrnjenemu gradivu, do katerih bi se moral Občinski svet opredeliti. Odlok naj bi bil zato v neskladju s 44. členom Ustave, po katerem je zagotovljena pravica do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, in v neskladju z določbami Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 – v nadaljevanju: ZUreP-1), ki v postopkih, kot je obravnavani, natančneje opredeljujejo navedeno ustavno pravico. Odlok naj bi bil v neskladju tudi z občinskim statutom in poslovnikom. Ta akta naj namreč ne bi predvidevala, da lahko Krajevna skupnost na seji predlaga spremembe odlokov. Pobudnik pojasnjuje, da je na podlagi javne razgrnitve osnutka Odloka vložil zahtevo za pridobitev rudarske pravice, saj je pričakoval, da bo na svojem zemljišču lahko izvajal gospodarsko dejavnost. Odlok naj bi zato posegal v njegovo pričakovano pravico in v lastninsko pravico na zemljišču (33. člen Ustave).
2. Občina odgovarja, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za presojo Odloka, saj na njegovi podlagi ne more uveljavljati pravic v konkretnih postopkih. Neutemeljeno naj bi bilo tudi njegovo zatrjevanje, da Odlok posega v njegovo lastninsko pravico na zemljišču (33. člen Ustave) ali v njegovo pričakovano pravico do opravljanja gospodarske dejavnosti na njem. Pri tem naj bi bil postopek priprave in sprejemanja Odloka zakonit. V njem naj bi Občina pripravila program njegove priprave, izbrala izdelovalca strokovnih podlag za pripravo tega akta ter sprejela sklep o javni razgrnitvi in javni obravnavi osnutka Odloka, ki ga je objavila v Uradnem listu RS, št. 95/2000. Javna razgrnitev osnutka Odloka naj bi bila od 16. 10. 2000 do 16. 11. 2000 v vseh krajevnih skupnostih in na sedežu Občine. Občinski svet naj bi obravnaval takrat vložene pripombe in predloge krajanov ter do njih zavzel stališča. Glede na pripombe, ki jih je sprejel, naj bi bil osnutek Odloka dopolnjen in poslan pristojnim ministrstvom v usklajevanje. Po pridobitvi njihovih pozitivnih mnenj k njegovi vsebini in po prejemu sklepa Vlade, da je usklajen z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin državnega plana, naj bi bil predložen Občinskemu svetu v sprejem. Pred odločanjem o njegovem sprejemu naj bi Občinski svet obravnaval še predlog občinskih svetnikov, vložen na tej seji, naj se sporno območje izloči iz vsebine dokončnega osnutka Odloka. V skladu z občinskim statutom in poslovnikom naj bi Občinski svet predlagano dopolnilo sprejel in je nato sprejel še Odlok skupaj z dopolnilom.
B)
3. Pobudnik je lastnik zemljišča, katerega namembnost načrtuje Odlok, zato izkazuje pravni interes. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
4. Na podlagi 179. člena ZUreP-1 je 1. 1. 2003 prenehal veljati Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – v nadaljevanju: ZUN), ki je do takrat urejal javnost postopkov priprave in sprejemanja občinskih prostorskih planov. Po tretjem odstavku 171. člena ZUreP-1 so se že začeti postopki za spremembe in dopolnitve prostorskih planov nadaljevali in končali po določbah ZUreP-1. V obravnavanem primeru je bil osnutek Odloka javno razgrnjen (od 16. 10. 2000 do 16. 11. 2000) in javno obravnavan po določbah ZUN. Po teh določbah so bile do pripomb z njegove javne razgrnitve in javne obravnave zavzeta tudi stališča. Na podlagi teh stališč je bil izdelan dopolnjeni osnutek Odloka. Ta je bil predložen še v usklajevanje z državnimi interesi v prostoru tako, da se je po uveljavitvi ZUreP-1 postopek njegove priprave in sprejemanja nadaljeval s pridobitvijo mnenj pristojnih ministrstev in sklepa Vlade, po katerem je njegova vsebina usklajena z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin državnega plana. Ta postopek se je zaključil s sprejemom dokončnega osnutka Odloka na Občinskem svetu (dne 26. 5. 2003) s tem, da je Občinski svet pred tem odločanjem spremenil njegovo vsebino tako, da je iz načrtovane namembnosti zemljišč izvzel sporno območje kamnoloma.
5. Pobudnik očita, da je Odlok v neskladju z določbami ZUreP-1, ki na področju urejanja prostora zagotavljajo udeležbo javnosti v postopkih priprave in sprejemanja prostorskih aktov in da je zato v neskladju tudi s 44. členom Ustave.
6. Pravica do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev je na področju urejanja prostora urejena v določbah ZUreP-1 oziroma je bila v času priprave in sprejemanja Odloka urejena v določbah ZUN. Ustavno sodišče je že obravnavalo primere, ko so bile v dokončni osnutek prostorskega plana na občinskem svetu vnesene drugačne rešitve, kot so bile javno razgrnjene in javno obravnavane. Ustavno sodišče je takrat presodilo (tako na primer odločba št. U-I- 298/95 z dne 27. 2. 1997, Uradni list RS, št. 15/97 in OdlUS VI, 23), da določbe ZUN o javni razgrnitvi, javni obravnavi in usklajevanju prostorskega plana sicer niso terjale, da bi moral občinski svet po javni razgrnitvi osnutka akta slepo vztrajati pri njegovem besedilu in ga pozneje ne bi smel spreminjati. To bi bilo v nasprotju z zakonskimi določbami o sodelovanju javnosti v teh postopkih, saj bi onemogočilo vpliv krajanov na njegovo vsebino. Spremembe so bile mogoče, vendar le glede tistih načrtovanih rešitev, ki so bile vključene v osnutek prostorskega plana, ki je bil javno razgrnjen in javno obravnavan, in le v tistih smereh, ki so bile predlagane v pripombah, podanih v javni razgrnitvi in javni obravnavi. Če bi bile spremembe dokončnega osnutka prostorskega plana možne tudi mimo rešitev, ki so bile javno razgrnjene in javno obravnavane, bi to lahko privedlo do izigravanja instituta javne razgrnitve in javne obravnave. Na ta način bi se lahko v dokončni planski dokument na občinskem svetu vnesle spremembe njegove vsebine in bi se javnosti s tem onemogočilo seznaniti se z njimi in nanje odzvati. Bistvo javne razgrnitve in javne obravnave je namreč v tem, da se takrat prizadeti seznanijo z načrtovano ureditvijo, da v tem času nanjo reagirajo in da pripravljalec akta na podlagi teh reakcij svoj predlog še enkrat pretehta. Javna razgrnitev in javna obravnava s tem prispevata k bolj demokratični, argumentirani in pretehtani prostorski odločitvi (podobno Ustavno sodišče v sklepu št. U-I-4/00 z dne 8. 11. 2001, OdlUS X, 188).
7. Iz navedb udeležencev v postopku izhaja, da v času javne razgrnitve in javne obravnave osnutka Odloka ni bilo vloženih pripomb ali predlogov v smeri, kot so bile dane tik pred odločanjem o sprejemu dokončnega osnutka Odloka na Občinskem svetu. V obravnavanem primeru je zato šlo za prepozne predloge oziroma pripombe k vsebini dokončnega osnutka Odloka. Občinski svet bi jih lahko upošteval tako, da bi zavrnil sprejem dokončnega osnutka Odloka in njegovemu pripravljalcu naložil, naj jih upošteva v ponovnem postopku priprave in sprejemanja tega akta, v katerem bi bilo spoštovano načelo javnosti. V nasprotju s tem je Občinski svet sprejel dokončni osnutek Odloka, vendar je pred tem na seji spremenil njegovo vsebino s predlaganim dopolnilom. Na podlagi tega dopolnila je bil iz načrtovane ureditve izločen sporni kamnolom. Glede na navedeno je izpodbijani del Odloka v neskladju z določbami ZUN, ki so zagotavljale sodelovanje javnosti v postopkih sprejemanja prostorskih planov.
8. Ugotovljena nezakonitost in neustavnost Odloka ne omogoča njegove razveljavitve ali odprave v izpodbijanem delu, saj je iz njega sporno območje izločeno. Ustavno sodišče je zato na podlagi 48. člena ZUstS sprejelo ugotovitveno odločbo in Občini naložilo, naj ugotovljeno nezakonitost Odloka odpravi v roku enega leta po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Ker je Odlok v neskladju z navedenimi določbami Zakona, Ustavno sodišče ni ocenjevalo drugih očitkov pobudnikov.
C)
9. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 48. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.
Št. U-I-154/04-18
Ljubljana, dne 12. maja 2005.
Predsednik
dr. Janez Čebulj l. r.