Uradni list

Številka 132
Uradni list RS, št. 132/2004 z dne 10. 12. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 132/2004 z dne 10. 12. 2004

Kazalo

5626. Pravilnik o Arbitraži pri Zavarovalnici Triglav, d.d., stran 15839.

Na podlagi drugega odstavka 9. člena Statuta Zavarovalnice Triglav, d.d., je Uprava Zavarovalnice Triglav, d.d., na seji dne 28. 10. 2004 sprejela spremembe in dopolnitve ter prečiščeno besedilo za
P R A V I L N I K
o Arbitraži pri Zavarovalnici Triglav, d.d.
I. SPLOŠNE DOLOČBE
Vsebina urejanja
1. člen
S tem pravilnikom se ureja organizacija, sestava in postopek pred Arbitražo pri Zavarovalnici Triglav, d.d. (v nadaljevanju: arbitraža).
Oblika in neodvisnost delovanja
2. člen
Arbitraža deluje v obliki stalnega fakultativnega razsodišča in je pri svojem delu samostojna ter neodvisna.
Sedež in pečat
3. člen
Sedež arbitraže je v Ljubljani, Miklošičeva 19.
Arbitraža ima svoj pečat z napisom: Zavarovalnica Triglav, d.d., Arbitraža, Miklošičeva 19, Ljubljana.
Pogoji delovanja
4. člen
Pogoje za delo arbitraže zagotavlja Zavarovalnica Triglav, d.d., ki zanjo organizira in izvaja strokovne, administrativne in finančno-računovodske naloge.
Pristojnost
5. člen
Arbitraža odloča v sporih iz zavarovalnih in odškodninskih razmerij o pravicah, s katerimi stranke prosto razpolagajo, če se za njeno pristojnost pisno dogovorijo Zavarovalnica Triglav, d.d. in zavarovanci oziroma oškodovanci.
Dogovor strank o pristojnosti arbitraže vsebuje tudi njihov pristanek na uporabo določil tega pravilnika.
Splošno o postopku odločanja
6. člen
Postopek odločanja pred arbitražo je enostopenjski.
Za vprašanja postopka odločanja, ki niso urejena s tem pravilnikom, se smiselno uporabljajo določila Zakona o pravdnem postopku.
Odločanje po načelu pravičnosti
7. člen
Arbitraža odloča po načelu pravičnosti le, če so jo za to stranke izrecno pooblastile.
Učinek odločanja
8. člen
Odločba arbitraže ima nasproti strankam moč pravnomočne sodbe in se lahko prisilno izvrši po pristojnem sodišču.
II. ORGANIZACIJA IN SESTAVA
Arbitri
9. člen
Arbitražo sestavlja najmanj štirideset stalnih arbitrov.
Arbitre imenuje in razrešuje Uprava Zavarovalnice Triglav, d.d. (v nadaljevanju: uprava).
Arbitri se imenujejo izmed občanov in delavcev Zavarovalnice Triglav, d.d., za dobo 6 let z možnostjo ponovnega imenovanja.
Arbiter je lahko razrešen samo, če to zahteva sam, ali če razrešitev predlaga predsedstvo arbitraže.
Stalna lista arbitrov
10. člen
Stalna lista arbitrov je oblikovana tako, da je najmanj deset arbitrov izmed občanov določenih za predsednike arbitražnih senatov ter najmanj petnajst arbitrov izmed občanov in najmanj petnajst arbitrov izmed delavcev Zavarovalnice Triglav, d.d., določenih za člane arbitražnih senatov.
Za predsednika arbitražnega senata je lahko določena le oseba, ki ima opravljeno pravno fakulteto in ustrezne delovne izkušnje.
Organi arbitraže
11. člen
Arbitraža ima predsednika, predsedstvo, tajnika in arbitražne senate.
Predsednik arbitraže
12. člen
Predsednika arbitraže in njegovega namestnika imenuje uprava izmed arbitrov, določenih za predsednike arbitražnih senatov, za dobo 3 let z možnostjo ponovnega imenovanja.
Predsednik arbitraže in njegov namestnik se lahko razrešita samo v primerih, ki so določeni za razrešitev arbitra.
Predsednik arbitraže predstavlja arbitražo, spremlja in usmerja njeno delo, skrbi za strokovnost in zakonitost, sestavlja letno poročilo, sklicuje in vodi seje predsedstva, imenuje arbitra za predsednika arbitražnega senata v posamezni arbitražni zadevi, imenuje posrednika v posredovalnem postopku, odloča o izločitvi arbitrov ter opravlja druga opravila, določena s tem pravilnikom.
Če je predsednik arbitraže odsoten, ali so podane kakšne druge okoliščine, ki mu onemogočajo opravljanje njegove funkcije, ga nadomešča njegov namestnik.
Predsedstvo arbitraže
13. člen
Predsedstvo arbitraže sestavljajo predsednik arbitraže, njegov namestnik, arbitri, določeni za predsednike arbitražnih senatov in tajnik arbitraže.
Predsedstvo arbitraže zavzema stališča o temeljnih vprašanjih delovanja arbitraže in oblikuje predloge morebitnih sprememb, obravnava in posreduje upravi letno poročilo o delu arbitraže, predlaga upravi razrešitev arbitra, predlaga upravi sprejem sklepa iz 16. člena tega pravilnika ter odloča v primerih, ko to utemeljuje narava in vsebina zadeve, ki se nanaša na nemoteno delovanje arbitraže.
Odločitev predsedstva arbitraže je veljavna, če je zanjo glasovala večina vseh članov.
Če predsedstvo arbitraže odloča o pravnem položaju posameznega člana predsedstva, lahko ta v razpravi sodeluje, nima pa pravice glasovanja.
Tajnik arbitraže
14. člen
Tajnika arbitraže imenuje uprava izmed delavcev Zavarovalnice Triglav, d.d., ki imajo opravljeno pravno fakulteto in pravniški državni izpit ali 3 leta delovnih izkušenj na področju zavarovalništva.
Tajnik arbitraže vodi poslovanje, organizira delo, ki je potrebno za delovanje arbitraže, pomaga in strokovno sodeluje s predsednikom arbitraže in arbitražnimi senati, odloča o pristojnosti arbitraže v primerih iz 31. člena tega pravilnika, se udeležuje obravnav in opravlja druga opravila, določena s tem pravilnikom.
Tajnik arbitraže lahko prisostvuje sejam arbitražnih senatov, na katerih se senat posvetuje in glasuje o izdaji arbitražne odločbe.
Arbitražni senati
15. člen
Arbitražne senate sestavljajo predsednik senata in dva člana.
Posamezni arbitražni senat se oblikuje tako, da arbitra za predsednika senata s stalne liste arbitrov imenuje predsednik arbitraže, arbitra za člana senata pa stranke, in sicer vsaka svojega.
Arbitražni senati vodijo postopke odločanja, odločajo o ugovorih pristojnosti, o utemeljenosti zahtevkov, izdajajo arbitražne odločbe in sklepe ter opravljajo druga opravila, določena s tem pravilnikom.
Nagrada in povračilo stroškov
16. člen
Za sodelovanje pri delu arbitraže imajo predsednik arbitraže, njegov namestnik, člani predsedstva arbitraže in člani arbitražnih senatov pravico do nagrade in povračila stroškov.
Višina nagrade in stroškov ter merila za njihov obračun se določijo s posebnim sklepom, ki ga sprejme uprava na predlog predsedstva arbitraže.
III. POSTOPEK ODLOČANJA
III.1. Načela postopka
Načelo dispozitivnosti
17. člen
Arbitraža odloča v mejah postavljenih zahtevkov.
Stranke prosto razpolagajo z zahtevki, ki so jih postavile v postopku.
Načelo kontradiktornosti
18. člen
Vsaki stranki mora biti dana možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke.
Pisanja se strankam vročajo praviloma po pošti na njihov naslov s priporočenim pismom, pri čemer pa se jim vabila na ustno obravnavo ter pisni odpravki arbitražnih odločb in sklepov vročajo s priporočenim pismom s povratnico.
Načelo ustnosti in neposrednosti
19. člen
O zahtevku se odloči na podlagi ustnega in neposrednega obravnavanja.
Načelo materialne resnice20. člen
Sporna dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka, se ugotavljajo popolnoma in po resnici.
Arbitraža sme izvesti tudi dokaze, ki jih stranke niso predlagale, če so ti dokazi pomembni za odločitev.
Načelo proste presoje dokazov
21. člen
Katera dejstva je šteti za dokazana, odloči arbitraža po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje dokazov.
Načelo prepovedi zlorabe pravic
22. člen
Stranke so dolžne pred arbitražo govoriti resnico in pošteno uporabljati pravice, ki jih imajo stranke v postopku.
Načelo vrnitve v prejšnje stanje
23. člen
Če stranka zamudi ustno obravnavo ali rok za kakšno procesno dejanje in zaradi tega izgubi pravico opraviti to dejanje, ji arbitraža na njen predlog, ki ga mora vložiti najkasneje v 30 dneh od dneva zamude, dovoli opravo tega dejanja pozneje, če spozna, da je stranka zamudila ustno obravnavo ali rok iz opravičenega razloga.
Če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka, mora predlagatelj obenem, ko vloži predlog, opraviti tudi zamujeno dejanje.
Pri zamudi roka za imenovanje arbitrov vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljena.
Načelo javnosti
24. člen
Obravnavanje pred arbitražo je javno, razen če se stranke ne dogovorijo drugače.
Načelo ustne in pisne oblike
25. člen
Procesna dejanja opravljajo stranke izven obravnave praviloma pisno, na obravnavi pa ustno.
Načelo hitrosti in ekonomičnosti postopka
26. člen
Arbitraža opravi postopek čim hitreje in brez zavlačevanja ter s čim manjšimi stroški.
V postopku odločanja pred arbitražo ni mirovanja postopka.
III.2. Potek postopka
Začetek postopka in vsebina tožbe
27. člen
Postopek odločanja se začne s tožbo.
Tožba mora obsegati imena in naslove strank in njihovih morebitnih pooblaščencev, določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožeča stranka opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo in navedbo, da je bila dogovorjena pristojnost arbitraže.
Skupaj s tožbo oziroma v 8 dneh po pozivu tajnika arbitraže je tožeča stranka dolžna imenovati arbitra za člana arbitražnega senata, če ga ni imenovala že prej.
Tožbo je potrebno arbitraži dostaviti v potrebnem številu izvodov, in sicer za arbitražo, toženo stranko in vsakega arbitra.
Odgovor na tožbo
28. člen
Tajnik arbitraže pošlje tožbo toženi stranki in jo pozove, da v 15 dneh nanjo odgovori.
Rok v prvem odstavku tega člena lahko tajnik arbitraže na predlog tožene stranke iz upravičenih razlogov podaljša.
Skupaj z odgovorom na tožbo oziroma v roku, ki je zanj določen, je tožena stranka dolžna imenovati arbitra za člana arbitražnega senata, če ga ni imenovala že prej.
Če tožena stranka na tožbo ne odgovori ali udeležbo v postopku zavrne, se postopek nadaljuje po določbah tega pravilnika.
Pasivnost strank glede imenovanja arbitrov
29. člen
Če se stranke ne ravnajo po določilu tretjega odstavka 27. in tretjega odstavka 28. člena, imenuje arbitra za člana arbitražnega senata predsednik arbitraže.
Ugovor pristojnosti
30. člen
Tožena stranka lahko ugovarja pristojnosti arbitraže za odločanje iz razlogov neobstoja ali neveljavnosti arbitražnega dogovora in neobstoja spora iz 5. člena tega pravilnika.
Ugovor pristojnosti lahko tožena stranka poda najkasneje v odgovoru na tožbo oziroma na prvi ustni obravnavi, preden se spusti v obravnavanje glavne stvari, če na tožbo ni odgovorila.
O ugovoru pristojnosti odloča arbitražni senat na ustni obravnavi, predno preide na obravnavanje glavne stvari, s posebnim sklepom ali pa odločitev vključi v odločbo.
Tožba s predlogom za sklenitev arbitražnega dogovora
31. člen
Tožeča stranka se lahko še pred sklenitvijo arbitražnega dogovora s tožbo neposredno obrne na arbitražo skupaj s predlogom toženi stranki za sklenitev arbitražnega dogovora.
V primeru iz prejšnjega odstavka se arbitražni dogovor sklene na posebnem obrazcu, ki ga sestavi arbitraža.
Če tožena stranka ne podpiše obrazca arbitražnega dogovora oziroma ne soglaša s predlogom za sklenitev arbitražnega dogovora v roku, ki je določen za odgovor na tožbo, in dodatnem roku 8 dni po pozivu tajnika arbitraže, tajnik arbitraže z dokončnim sklepom ugotovi, da arbitraža ni pristojna za odločanje.
Sprememba tožbe
32. člen
Tožeča stranka lahko do konca ustne obravnave tožbo spremeni, če tako spremenjena ostaja v mejah arbitražnega dogovora.
Arbitražni senat ne dovoli spremembe tožbe, če oceni, da bi se zaradi spremembe postopek preveč zavlekel, ali če so za to podani drugi utemeljeni razlogi.
Obvestilo o imenovanju arbitrov
33. člen
Pred razpisom ustne obravnave tajnik arbitraže obvesti stranke in arbitre o sestavi arbitražnega senata.
Izločitev arbitrov
34. člen
Imenovani arbiter se je dolžan izločiti, stranke pa izločitev arbitra lahko zahtevajo, v primerih in pod pogoji, ki so določeni z Zakonom o pravdnem postopku, pri čemer je izločitveni razlog zaposlenosti pri stranki za arbitra izmed delavcev Zavarovalnice Triglav, d.d., podan samo v primeru, če je zaposlen v organizacijski enoti Zavarovalnice Triglav, d.d., na katero se spor nanaša.
Zahtevo za izločitev arbitra mora stranka vložiti v 15 dneh od dneva, ko je prejela obvestilo o imenovanju arbitrov, oziroma od dneva, ko je zvedela za razlog za izločitev, če je zanj zvedela kasneje.
O zahtevku za izločitev arbitra obvesti tajnik arbitraže stranke in arbitra, ki naj se izloči, in jih pozove, naj se v 8 dneh o izločitvi izjavijo.
Če se stranke in arbiter, ki naj se izloči, z izločitvijo ne strinjajo, ali se o zahtevi za izločitev v roku iz prejšnjega odstavka ne izjavijo, odloči o izločitvi predsednik arbitraže z dokončnim sklepom.
Stranka, ki je imenovala arbitra, ki je izločen, mora imenovati novega arbitra v 8 dneh, drugače ga imenuje predsednik arbitraže.
Zamenjava arbitrov
35. člen
Če arbiter zaradi zadržanosti, ki traja več kot 2 meseca, ne more sodelovati v postopku, ali mu sodelovanje preprečujejo pravni in dejanski razlogi, je stranka, ki ga je imenovala, dolžna v 8 dneh imenovati novega arbitra, drugače ga imenuje predsednik arbitraže.
Razpis ustne obravnave
36. člen
Ustno obravnavo razpiše predsednik arbitražnega senata, in sicer tako, da ostane strankam zadosti časa za pripravo, vendar najmanj 8 dni od prejema vabila.
Pasivnost tožene stranke, ki na tožbo v določenem roku ne odgovori, ne predstavlja ovire za razpis ustne obravnave.
Na ustno obravnavo se poleg strank povabijo tudi predlagane priče in izvedenci, če je to smotrno. V vabilu pa se stranke opozori, da lahko pripeljejo na ustno obravnavo tudi druge priče in izvedence, ki na ustno obravnavo niso bili vabljeni.
Pogoji za ustno obravnavo
37. člen
Neopravičen izostanek tožeče ali tožene stranke ne predstavlja ovire za opravo ustne obravnave.
Potek ustne obravnave
38. člen
Ustna obravnava se opravi praviloma na sedežu arbitraže.
Začne se s podajanjem tožbe in odgovora nanjo.
Predno arbitražni senat preide na obravnavanje glavne stvari, vedno preizkusi svojo pristojnost za odločanje.
Vsebino in vodenje dokaznega postopka določi arbitražni senat, pri čemer pa se lahko posamezni dokazi izvedejo pred predsednikom arbitražnega senata ali pred članom arbitražnega senata le ob soglasju strank.
O ustni obravnavi se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani arbitražnega senata, zapisnikar in stranke.
Ponovitev ustne obravnave ob spremembi senata
39. člen
Če se spremeni sestava arbitražnega senata, se mora ustna obravnava vedno začeti znova.
Arbitražni senat lahko potem, ko so se stranke o tem izjavile, odloči, da se posamezna procesna dejanja ne opravijo znova, temveč da se preberejo samo zapisniki o njihovi izvedbi.
Domneva o umiku tožbe
40. člen
Če na prvo ali kasnejšo ustno obravnavo ne pride nobena pravilno vabljena stranka, se ustna obravnava preloži. Če pa tudi na novo ustno obravnavo ne pride nobena pravilno vabljena stranka, se šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila.
Zaključitev ustne obravnave
41. člen
Ustna obravnava se zaključi, ko arbitražni senat misli, da je zadeva obravnavana tako, da se lahko sprejme in izda arbitražna odločba.
Arbitražni senat lahko sklene, da ustno obravnavo zaključi tudi tedaj, če je potrebno priskrbeti še kakšne spise, v katerih so dokazi, ki so potrebni za odločitev, in se stranke obravnavanju teh dokazov odpovedo.
Posvetovanje in glasovanje
42. člen
Po končani ustni obravnavi sprejema arbitražni senat odločitev o zahtevku na nejavni seji z večino glasov.
Med posvetovanjem in glasovanjem pa arbitražni senat lahko tudi sklene, da se končana ustna obravnava zaradi dopolnitve dokaznega postopka ali razjasnitve pomembnejših vprašanj začne znova.
Arbitražna odločba
43. člen
Odločitev o utemeljenosti zahtevka sprejme in izda arbitražni senat v obliki odločbe.
V primerih in pod pogoji, ki so določeni z Zakonom o pravdnem postopku, lahko arbitražni senat izda tudi delno odločbo, vmesno odločbo, odločbo na podlagi pripoznave, odločbo na podlagi odpovedi in dopolnilno odločbo, ne more pa izdati odločbe zaradi izostanka.
Arbitražna odločba se izda v pisni obliki in ima uvod, izrek, obrazložitev ter pravni pouk. Obrazložitev ni potrebna, če se stranke tako dogovorijo.
Izvirnik arbitražne odločbe in vse prepise podpišejo vsi člani arbitražnega senata. Če na arbitražni odločbi manjka podpis enega arbitra, morajo biti razlogi za to razvidni iz arbitražne odločbe.
Učinek arbitražne odločbe
44. člen
Arbitražna odločba postane pravnomočna z vročitvijo strankam, izvršljiva pa po preteku 15-dnevnega paricijskega roka.
Potrdilo o pravnomočnosti oziroma izvršljivosti izda na zahtevo strank tajnik arbitraže.
Poravnava in njen učinek
45. člen
Če se stranke poravnajo pred arbitražnim senatom in se poravnava vpiše v zapisnik, ki ga podpišejo stranke in vsi člani arbitražnega senata, ima takšna poravnava učinek arbitražne odločbe.
Arbitražni senat lahko odkloni vpis poravnave v zapisnik, če oceni, da je poravnava v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralo.
Poravnava postane pravnomočna z dnem podpisa zapisnika, v katerem je vpisana, izvršljiva pa po preteku v poravnavi določenega paricijskega roka.
Strankam se na njihovo zahtevo izda overjen prepis zapisnika, v katerem je poravnava vpisana.
Arbitražni sklepi
46. člen
Odločitve o procesnih vprašanjih in o stroških postopka, če ti niso zajeti v arbitražni odločbi, se sprejemajo v obliki sklepov.
Na ustni obravnavi sprejema sklepe iz prejšnjega odstavka praviloma arbitražni senat, izven nje pa predsednik arbitražnega senata.
Sklepi o stroških, sklepi, ki imajo za posledico končanje arbitražnega postopka, in drugi arbitražni sklepi, za katere to zahteva vodstvo arbitražnega postopka, se izdajo v pisni obliki in se vročijo strankam.
Arbitražni sklepi se obrazložijo, če se z njimi zavrača predlog stranke ali če se z njimi odloča o predlogih strank, ki si med seboj nasprotujejo. Obrazložitev ni potrebna, če se stranke tako dogovorijo.
III.3. Stroški postopka
Obseg stroškov postopka
47. člen
Stroški arbitražnega postopka so izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka.
Izdatke iz prejšnjega odstavka predstavljajo zlasti stroški strank in njihovih pooblaščencev, nagrade odvetnikom, nagrade in stroški izvedencev ter tolmačev, ne predstavljajo pa jih stroški prič, nagrade in stroški arbitrov ter administrativni stroški arbitraže, ki se krijejo iz sredstev arbitraže.
Predujem za stroške dokazovanja
48. člen
Kadar predlaga stranka izvedbo dokaza, mora po nalogu arbitražnega senata založiti znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali z izvedbo dokaza.
Arbitražni senat opusti izvedbo dokaza, če znesek, ki je potreben za stroške, ni založen v roku, ki ga je določil.
Če arbitražni senat sam, brez predloga strank, odredi izvedbo dokaza, se stroški za njegovo izvedbo založijo iz sredstev arbitraže.
Potrebni stroški postopka
49. člen
Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo strankam, se ob skrbni presoji upoštevajo samo tisti stroški, ki so bili potrebni za vodenje in končanje arbitražnega postopka.
Načelo uspeha strank v postopku
50. člen
Stranka, ki v arbitražnem postopku v celoti ne uspe, mora nasprotni stranki povrniti vse njene stroške postopka.
Če stranka deloma uspe, nosi sorazmerni delež stroškov postopka.
Ločeni stroški postopka
51. člen
Ne glede na izid arbitražnega postopka mora stranka povrniti nasprotni stranki stroške postopka, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se ji je primerilo.
Stroški postopka ob poravnavi
52. člen
Če se arbitražni postopek konča s poravnavo, trpi vsaka stranka svoje stroške, razen če se stranke v poravnavi ne dogovorijo drugače.
IV. POSREDOVALNI POSTOPEK
Predlog za posredovanje
53. člen
Na predlog strank se lahko pri arbitraži v okviru njene pristojnosti, ne glede na obstoj arbitražnega dogovora, izpelje posredovalni postopek.
Predlog za posredovanje pošlje tajnik arbitraže nasprotni stranki in jo pozove, da se v 15 dneh o njem izjavi.
Če nasprotna stranka nasprotuje posredovalnemu postopku ali se v roku iz prejšnjega odstavka o njem ne izjavi, se šteje, da posredovalni postopek ni uspel.
Imenovanje in naloga posrednika
54. člen
Če se nasprotna stranka s predlogom posredovanja strinja, imenuje predsednik arbitraže primerno osebo za posrednika, in sicer izmed arbitrov, določenih za predsednike arbitražnih senatov.
Naloga posrednika je, da po proučitvi navedb, predlogov strank ter drugih okoliščin primera sestavi in posreduje strankam pisni predlog poravnave.
Značaj posredovalnega postopka
55. člen
Stranke lahko vsak čas enostransko odklonijo nadaljnje sodelovanje v posredovalnem postopku.
Poravnava in njen učinek
56. člen
Če se stranki ne uspeta poravnati v 30 dneh od prejema pisnega predloga poravnave, se šteje, da posredovalni postopek ni uspel.
Če stranke poravnavo sprejmejo, se njena vsebina vpiše v zapisnik, ki ga podpišejo stranke in posrednik.
Poravnava iz prejšnjega odstavka ima učinke izvensodne poravnave.
Če stranke želijo, da ima poravnava iz posredovalnega postopka učinek arbitražne odločbe, morajo predložiti veljaven arbitražni dogovor, imenovati arbitra za člana arbitražnega senata in poravnavo ponoviti pred arbitražnim senatom, ki se v ta namen sestavi. V tem primeru imenuje predsednik arbitraže posrednika za predsednika arbitražnega senata.
Obvestilo o neuspelem posredovanju
57. člen
O tem, da posredovalni postopek ni uspel, obvesti stranke posrednik ali tajnik arbitraže.
Neodvisnost posredovalnega postopka
58. člen
Izjave strank v neuspelem posredovalnem postopku nimajo nobenega učinka za morebitni arbitražni postopek o isti stvari.
Posrednik ne more biti imenovan v arbitražni senat, razen v primeru iz četrtega odstavka 56. člena tega pravilnika, in ne more biti priča v morebitnem arbitražnem postopku o isti stvari.
Stroški posredovalnega postopka
59. člen
Če se stranke ne dogovorijo drugače, krije vsaka polovico stroškov posredovalnega postopka.
Glede obsega stroškov posredovalnega postopka se smiselno uporabljajo določila 47. člena tega pravilnika.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Obveznost dajanja podatkov in obvestil
60. člen
Strokovne službe Zavarovalnice Triglav, d.d., so dolžne dajati arbitraži podatke in druga obvestila, ki so pomembna za postopek pred arbitražo.
Kolizijska pravila
61. člen
Ta pravilnik se uporablja za vse arbitražne postopke, v katerih je bila tožba vložena po njegovi uveljavitvi, razen če katera od strank izrecno zahteva, naj se za postopek uporabljajo pravila, ki so veljala v času sklenitve arbitražnega dogovora.
Za arbitražne postopke, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega pravilnika, se ta pravilnik lahko uporablja, če se stranke o tem izrecno dogovorijo.
Začetek veljavnosti
62. člen
Ta pravilnik začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati dosedanji Pravilnik o arbitraži pri Zavarovalnici Triglav, d.d. (Uradni list RS, št. 31/97).
Član uprave
mag. Andrej Kocič l. r.
 
Predsednik uprave
mag. Jože Lenič l. r.