Uradni list

Številka 88
Uradni list RS, št. 88/2004 z dne 10. 8. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 88/2004 z dne 10. 8. 2004

Kazalo

4021. Statut Občine Šempeter-Vrtojba, stran 10811.

Na podlagi 29. in 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98, 70/00, 100/00, 28/01, 16/02 in 51/02) je Občinski svet občine Šempeter-Vrtojba na 16. seji dne 1. 7. 2004 sprejel
S T A T U T
Občine Šempeter-Vrtojba
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Občina obsega območje naselij Šempeter pri Gorici in Vrtojba. Slikovni prikaz območij občine je določen v grafični prilogi (priloga št. 1), ki je sestavni del tega statuta.
Občina Šempeter-Vrtojba (v nadaljevanju: občina) je temeljna samoupravna lokalna skupnost prebivalcev naselij Šempetra pri Gorici in Vrtojbe.
Občina varuje koristi svojih občanov v okviru ustave in zakonov, samostojno ureja in opravlja zadeve, izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni, ter naloge, ki jih po predhodnem soglasju občine država z zakonom prenese v občinsko pristojnost.
2. člen
Občina se lahko samostojno odloči za povezovanje v širšo samoupravno lokalno skupnost, tudi v pokrajine.
3. člen
Občina sodeluje z drugimi občinami zaradi skupnega urejanja in opravljanja skupnih zadev javnega pomena. V ta namen se lahko ustanovi zveza, občine lahko združujejo sredstva, ustanavljajo skupne organe, ustanavljajo in upravljajo sklade, javne zavode, javna podjetja in ustanove.
Občina se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave, usklajevanja in skupnega zagotavljanja svojih interesov povezuje v združenja.
Občina sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav in z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
4. člen
Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
5. člen
Ime občine je Občina Šempeter-Vrtojba. Sedež občine je v Šempetru pri Gorici, Cesta Goriške fronte 11.
Občina ima žig, slikovni prikaz je sestavni del tega statuta (grafična priloga št. 2).
Občina ima grb in zastavo, slikovni prikaz je sestavni del tega statuta (grafična priloga št. 3 in 4).
Določbe o žigu, grbu in zastavi ter o njihovi uporabi ureja poseben odlok.
Občina praznuje občinski praznik 22. julija. Z odlokom se določi vsebino in datum.
Za posebne zasluge občina podeljuje priznanja. Vrsto priznanj, kriterije in način dodeljevanja le-teh se določi z odlokom.
6. člen
Občani so vse osebe, ki imajo stalno prebivališče v občini.
Občani odločajo o zadevah lokalne samouprave preko organov občine, ki jih izvolijo svobodno in tajno na podlagi neposredne, enake in splošne volilne pravice.
Občani odločajo o zadevah lokalne samouprave tudi neposredno na svojih zborih, z referendumom in preko ljudske iniciative.
V statutu uporabljeni izrazi občan in drugi izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
2. NALOGE OBČINE
7. člen
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom, v skladu z zakonom in drugimi predpisi.
8. člen
Občina s tem statutom, z odloki in drugimi občinskimi predpisi samostojno ureja in zagotavlja upravljanje ter razvoj vseh lokalnih zadev javnega pomena.
Občina s svojim premoženjem zagotavlja pogoje in skrbi za:
– ustvarjanje pogojev za razvoj gospodarstva,
– družbene dejavnosti,
– komunalno infrastrukturo,
– urejanje prostora in varstvo okolja,
– reševanje stanovanjske problematike,
– turistične in kmetijske dejavnosti,
– politični pluralizem v občinskem svetu in njegovih organih,
– javne službe
– in za druge zadeve v skladu z zakonom in razvojnimi plani občine.
Občina zagotavlja pogoje, organizira in podpira:
– delovanje občinskih organov,
– delovanje organizacij,
– požarno varnost
– in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
9. člen
Občina pod pogoji, ki jih določa zakon, predpisuje naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja,
– davek na dediščine in darila,
– davek na promet z nepremičninami,
– turistično takso,
– lokalne davke,
– komunalne prispevke in občinske takse,
– najemnine in zakupnine,
– koncesijske dajatve;
ter določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja.
3. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
10. člen
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor. Njihov mandat traja štiri leta.
11. člen
Delo občinskih organov je javno. Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta ter na druge načine, kot to določata ta statut in poslovnik.
Javnosti niso dostopni podatki in dokumenti občinskega sveta in drugih organov, ki so zaupne narave. Način postopanja s podatki in dokumenti zaupne narave ureja poseben pravilnik.
12. člen
Člani občinskega sveta, župan in podžupana so občinski funkcionarji. Članom občinskega sveta, županu, podžupanoma in članom nadzornega odbora preneha mandat na način, ki ga določata Zakon o lokalnih volitvah in Zakon o lokalni samoupravi.
Občinski funkcionarji opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo svojo funkcijo opravljal poklicno.
2. Občinski svet
13. člen
Občinski svet šteje 16 članov in je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinski svet je voljen v skladu z Zakonom o lokalnih volitvah in Zakonom o lokalni samoupravi ter na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Občina ima eno volilno enoto.
14. člen
V okviru svojih pristojnosti občinski svet:
– sprejema statut občine;
– sprejema poslovnik občinskega sveta;
– sprejema odloke ter druge splošne in posamične akte;
– sprejema prostorske in druge plane razvoja občine;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– sprejema odločitve o ustanovitvi, statutu, poslovnih opredelitvah, zaključnih računih ter sprejemanju posojil javnih podjetij, zavodov in skladov v lasti občine;
– daje soglasje k poslovnim načrtom, sprejema poslovna poročila, obračune in zaključne račune javnih podjetij, javnih zavodov in skladov, katerih je občina soustanoviteljica;
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino;
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana;
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij, odborov občinskega sveta in krajevnih odborov;
– nadzoruje delo župana, podžupanov in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta;
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote;
– imenuje in razrešuje predstavnike občin v sosvetu načelnika upravne enote;
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja;
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin;
– imenuje občinsko volilno komisijo;
– ustanavlja javne zavode, gospodarske javne zavode ter javna podjetja;
– v skladu z Zakonom o gospodarskih javnih službah in Zakonom o zavodih daje soglasje k imenovanju in razrešitvi vodstvenih delavcev javnih zavodov ali imenuje direktorje javnih podjetij, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina;
– daje soglasje k statutom javnih podjetij, zavodov in skladov, katerih soustanoviteljica je občina;
– imenuje predstavnike v svete oziroma organe upravljanja in nadzora zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina;
– sprejema akte za izvedbo nalog iz 9. in 10. člena tega statuta;
– odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in statut.
15. člen
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov občinskega sveta.
16. člen
Stalna delovna telesa občinskega sveta so:
– odbor za gospodarski razvoj,
– odbor za okolje in prostor,
– odbor za družbene dejavnosti – socialo in zdravstvo,
– odbor za družbene dejavnosti – šolstvo, predšolsko varstvo, kulturo in šport,
– statutarno prava komisija,
– komisija za mednarodne odnose,
– komisija za vloge in pritožbe.
Občinski svet ustanovi tudi druge komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
Občinski svet lahko z odlokom ustanovi posvetovalna telesa.
Sestava, imenovanje in pristojnosti delovnih in posvetovalnih teles občinskega sveta so določeni v poslovniku občinskega sveta in aktih o posameznih delovnih telesih.
3. Nadzorni odbor
17. člen
Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev,
– člane nadzornega odbora imenuje občinski svet najkasneje v 45 dneh po prvi seji.
18. člen
Sestavo nadzornega odbora in postopek imenovanja članov nadzornega sveta določa poslovnik občinskega sveta.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti:
– člani občinskega sveta in člani njegovih delovnih teles,
– župan in podžupana,
– tajnik občine in drugi delavci občinske uprave,
– člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev,
– člani krajevnega odbora.
19. člen
Način dela nadzornega odbora določa poslovnik, ki ga v skladu z zakonom in s tem statutom sprejme nadzorni odbor.
S poslovnikom nadzorni odbor določi organizacijo svojega dela, pravice in dolžnosti predsednika in članov pri izvajanju nadzora, delo izvedencev in drugih zunanjih sodelavcev, postopek nadzora, način odločanja, dokumentacijo in evidentiranje dela.
20. člen
Nadzorni odbor dela na sejah, ki jih skliče predsednik nadzornega odbora na lastno pobudo.
Predsednik mora sklicati sejo, če tako zahtevata župan in občinski svet. Kolikor seje ne skliče v desetih dneh od podane zahteve, jo skliče župan.
21. člen
Nadzorni odbor lahko od uporabnikov javnih sredstev zahteva:
– potrebna obvestila in poročila,
– vpogled v poslovno dokumentacijo, ki je nastala v zvezi z uporabo javnih financ.
22. člen
Po opravljenem neposrednem nadzoru pooblaščeni člani nadzornega odbora sestavijo predlog predhodnega poročila o opravljenem nadzoru, ki ga potrdi nadzorni odbor.
Nadzorni odbor pošlje predhodno poročilo uporabnikom javnih sredstev, nad katerimi je bil uveden nadzor.
S predhodnim poročilom je dolžan nadzorni odbor seznaniti tudi župana.
Uporabnik javnih sredstev, nad katerim je bil uveden nadzor, lahko v osmih dneh po prejemu predhodnega poročila poda svoje pripombe na predhodno poročilo. Nadzorni odbor je dolžan pripombe obravnavati ter se o njih izreči. Kolikor jih ne sprejme, je dolžan svojo odločitev obrazložiti.
Na podlagi ugotovitev ter obravnave pripomb iz prvega in drugega odstavka tega člena sprejme nadzorni odbor dokončno poročilo. V dokončnem poročilu lahko nadzorni odbor predlaga, da uporabnik javnih sredstev, pri katerem so bile ugotovljene nepravilnosti v zvezi z uporabo javnih sredstev, ugotovljene nepravilnosti odpravi, popravi ali uskladi. Nadzorni odbor lahko v dokončnem poročilu za odpravo ugotovljenih nepravilnosti določi rok.
Nadzorni odbor obravnava zaključni račun in pripravi o svojih ugotovitvah poročilo občinskemu svetu.
Nadzorni odbor dostavi dokončno poročilo tudi županu in občinskemu svetu.
23. člen
Občinski svet, župan ter organi uporabnikov javnih sredstev so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi.
24. člen
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor sme javnost obvestiti o svoji ugotovitvah takrat, ko je njegovo poročilo dokončno.
Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta.
25. člen
O posameznih zadevah lahko nadzorni odbor izda tudi svoje mnenje.
Mnenje izda na lastno pobudo ali na predlog posameznega uporabnika javnih sredstev.
26. člen
Nadzorni odbor najmanj enkrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
27. člen
Petčlanski nadzorni odbor imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
28. člen
Konstitutivno sejo nadzornega odbora skliče župan.
Na konstitutivni seji člani nadzornega odbora med sabo izvolijo predsednika.
4. Župan
29. člen
Župan predstavlja in zastopa občino.
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje, in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja.
30. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta;
– sklicuje in vodi seje občinskega sveta. Postopek je določen v poslovniku;
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna;
– predlaga v sprejem odloke in druge akte;
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge za izvajanje posameznih nalog za izvajanje občinskega proračuna;
– odgovarja za pripravo in izvrševanje proračuna občine;
– je odredbodajalec za finančna sredstva občine;
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premoženja občine v skladu s pooblastili;
– predlaga imenovanje in razrešitev podžupanov;
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov;
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določi njihovo delovno področje in notranjo organizacijo;
– določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi;
– imenuje in razrešuje tajnika občine;
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave;
– predlaga ustanovitev javnih podjetij;
– imenuje komisije in delovna telesa za izvajanje posameznih nalog;
– imenuje strokovna in posvetovalna telesa;
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon.
Župan v skladu z zakonom odloča tudi o zadevah, prenesenih na občino iz državne pristojnosti.
31. člen
Župan zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskem svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
32. člen
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja.
33. člen
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina dva podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana izmed članov občinskega sveta.
34. člen
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
S sklepom o imenovanju se določi podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo do izvolitve novega župana.
Podžupan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno, če tako predlaga župan. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet.
4. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA
35. člen
Neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju v občini so:
– zbor občanov,
– referendum,
– ljudska iniciativa.
1. Zbor občanov
36. člen
Občani na zboru občanov:
– razpravljajo o zadevah lokalne samouprave,
– razpravljajo o lokalni problematiki,
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža, dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah naselij ter imen ulic,
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor,
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom, ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
37. člen
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je župan občanom dolžan v roku petinštiridesetih dni od zbora občanov to mnenje predstaviti in utemeljiti.
38. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali za posamezen kraj.
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na predlog krajevnega odbora.
Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini, v ožjem delu pa tudi na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v posameznem kraju.
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava.
Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njegov podpis.
Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
39. člen
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način.
40. člen
Zbor občanov vodi župan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj vodi zbor.
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.
2. Referendum
41. člen
Referendum je oblika osebnega izjavljanja, s katero občani:
– potrdijo ali zvrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe (naknadni referendum),
– oblikujejo stališče glede vprašanj iz pristojnosti občinskega sveta (svetovalni referendum),
– odločajo o samoprispevku ali o drugih vprašanjih.
Referendum se opravi v skladu z določbami Zakona o lokalni samoupravi in Zakona o referendumu in ljudski iniciativi.
Referendum iz druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se lahko skliče tudi za posamezen kraj.
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Postopek za izvedbo referenduma se izvede skladno z določbami Zakona o referendumu in ljudski iniciativi ter Zakona o lokalni samoupravi.
3. Ljudska iniciativa
42. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta.
43. člen
Pobudo volivcem za vložitev zahteve lahko da:
– vsak volivec,
– politična stranka v občini,
– krajevni odbor.
44. člen
Pobudnik mora pisno seznaniti občinski svet s pobudo volivcev za vložitev zahteve za razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov v petnajstih dneh po dnevu uveljavitve splošnega akta ali druge odločitve, na katero se zahteva nanaša.
Pobuda mora vsebovati:
– zahtevo za izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve,
– obrazložitev zahteve.
Pobudnik o pobudi volivcev za vložitev zahteve pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. Če župan meni, da pobuda ni oblikovana v skladu s prejšnjim odstavkom ali če je v nasprotju z zakonom, pozove pobudnika da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet. Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu tega obvestila zahteva, naj odločitev župana preveri upravno sodišče.
5. OBČINSKA UPRAVA
45. člen
Organizacijo občinske uprave določa Odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Šempeter-Vrtojba.
Predstojnik občinske uprave je župan, delo občinske uprave pa neposredno vodi tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan.
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določa župan na predlog tajnika.
Pravice, dolžnosti in položaj delavcev v občinski upravi so urejeni v Zakonu o javnih uslužbencih in v Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju.
6. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
46. člen
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere tako določa zakon.
Opravljanje lokalnih javnih služb zagotavlja občina:
– neposredno v okviru občinskih služb (občinske uprave),
– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,
– z dajanjem koncesij,
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
47. člen
Občinski svet z odlokom določi vrste javnih služb, pogoje opravljanja dejavnosti ter način in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet lahko z odlokom ustanovi javno podjetje, javni zavod ali sklad.
Način upravljanja gospodarskih javnih služb, javnih zavodov in skladov določi občina z aktom o ustanovitvi ali z odlokom.
Financiranje občinskih javnih služb poteka v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi ter Zakonom o javnih financah in z odlokom.
48. člen
Občina lahko zaradi gospodarnejšega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb skupaj z drugimi občinami ustanovi javni zavod ali podjetje.
49. člen
Občina lahko ustanovi organ občinskega pravobranilstva. Z drugimi občinami lahko ustanovi skupni organ občinskega pravobranilstva.
7. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
50. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Odločitev o odtujitvi nepremičnega premoženja sprejme občinski svet.
Župan je pooblaščen za pridobitev nepremičnega premoženja do višine 30 milijonov SIT. O pridobitvi nepremičnega premoženja je župan dolžan obvestiti občinski svet.
Letni program prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja v postopku sprejemanja proračuna sprejme občinski svet na predlog župana. Med izvrševanjem proračuna lahko občinski svet na predlog župana spremeni in dopolni letni program prodaje.
O pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja občine odloča župan.
Za brezplačno pridobitev premoženja je treba pridobiti predhodno soglasje občinskega sveta, če bi takšna pridobitev povzročila večje stroške ali če je lastništvo povezano s pogoji, ki bi lahko povzročili obveznosti za občino.
Vsebino, oblike in načine gospodarjenja s premoženjem ter financiranje urejata Zakon o financiranju občin in Zakon o javnih financah.
51. člen
Odprodaja ali zamenjava finančnega in stvarnega premoženja v lasti občine se izvede po postopku in na način, kot ga določa zakon.
52. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
Občina je upravičena do finančne izravnave pod pogoji, določenimi z zakonom.
53. člen
Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so predvideni v proračunu občine.
Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov.
Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti oziroma plani razvojnih programov neposrednih uporabnikov, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja.
54. člen
Za pripravo in izvrševanje proračuna je odgovoren župan.
55. člen
Župan mora predložiti občinskemu svetu predlog proračuna v roku, ki ga določa zakon.
56. člen
Župan mora predložiti občinskemu svetu:
– predlog proračuna z obrazložitvami,
– predlog prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja z obrazložitvami,
– predloge finančnih načrtov javnih skladov in agencij, katerih ustanovitelj je občina z obrazložitvami,
– predlog predpisov občine, ki so potrebni za izvršitev proračuna,
– predlog načrta razvojnih programov.
Sestavni del obrazložitve predloga proračuna so načrti delovnih mest in načrt nabav z obrazložitvami.
57. člen
Postopek sprejemanja proračuna se določi s poslovnikom občinskega sveta.
58. člen
Občinski svet sprejme proračun v roku, ki omogoča uveljavitev proračuna s prvim januarjem leta, za katerega se sprejema.
59. člen
Predlogi za povečevanje izdatkov proračuna morajo obsegati predloge za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov proračuna v isti višini, pri čemer ti ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.
60. člen
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje funkcij občine ter njenih nalog začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu.
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki traja največ tri mesece. Če tudi v tem roku ni sprejet proračun občine, se začasno financiranje lahko podaljša na predlog župana s sklepom občinskega sveta.
61. člen
Občinski svet sprejme proračun z odlokom o proračunu občine.
Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe za izvrševanje proračuna.
V odloku o proračunu se določijo tudi obseg zadolževanja in obseg predvidenih poroštev občine in drugi elementi, ki jih določa zakon ter posebna pooblastila županu pri izvrševanju proračuna.
62. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom.
V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji.
63. člen
Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna.
Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti tudi posamezne delavce v občinski upravi ali podžupana.
64. člen
Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok občine, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto za ta namen.
65. člen
Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika.
Če se proračunski uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali se prerazporedijo med druge uporabnike.
66. člen
Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, ki jih določata Zakon in Odlok o proračunu občine.
Župan mora o izvršenih prerazporeditvah šestmesečno poročati občinskemu svetu.
67. člen
Če se med izvajanjem ukrepov za izvrševanje proračuna le ta ne more uravnovesiti, mora župan predlagati občinskemu svetu rebalans proračuna.
Rebalans proračuna sprejme občinski svet z odlokom.
68. člen
Župan je dolžan najkasneje v mesecu oktobru predložiti v obravnavo občinskemu svetu poročilo o izvrševanju proračuna. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, ki jih določa zakon.
69. člen
V proračunu se v skladu z zakonom zagotovijo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad.
O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine, ki jo določa odlok o proračunu, odloča župan, v drugih primerih pa občinski svet z odlokom.
70. člen
Zaradi ločenega vodenja določenih prejemkov in izdatkov in uresničevanja posebnega namena lahko občina z odlokom ustanovi poseben proračunski sklad kot evidenčni račun v okviru računa proračuna.
71. člen
Župan zagotavlja posebno obliko finančnega nadzora proračuna v skladu z merili, ki jih predpiše minister za finance.
72. člen
Župan pripravi predlog zaključnega računa proračuna za preteklo leto in ga predloži občinskemu svetu v sprejem najkasneje do 30. aprila.
O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance, v tridesetih dneh po sprejemu.
73. člen
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v skladu s pogoji, ki jih določa zakon.
74. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le ob soglasju občine.
O soglasju odloča župan.
Župan odloča tudi o dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih določa zakon.
75. člen
Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba občine, občina pa si lahko zagotovi izvrševanje teh opravil v ustrezni skupni službi z drugimi občinami ali pri specializirani organizaciji.
76. člen
Nabavo blaga, naročanje storitev ter izvedbo gradenj izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
8. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI
77. člen
Splošni in posamični akti morajo temeljiti na ustavi, zakonih in podzakonskih predpisih.
Splošne in posamične akte v okviru svojih pristojnosti sprejemata občinski svet in župan.
1. Splošni akti občine
78. člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Odredbe, pravilnike in navodila sprejema v okviru pristojnosti tudi župan.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja, prostorske dokumente, občinski proračun in zaključni račun.
79. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino vseh članov.
80. člen
Pobudo za spremembo statuta lahko podajo:
– župan,
– najmanj štirje člani občinskega sveta,
– najmanj pet odstotkov volilnih upravičencev po postopku, ki je določen za ljudsko iniciativo.
81. člen
S poslovnikom, ki ga občinski svet sprejme z dvotretjinsko večino navzočih, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta, pravice in dolžnosti članov sveta ter postopek sprejemanja splošnih aktov.
82. člen
Občina ureja z odloki zadeve iz svoje pristojnosti in zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
83. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošni pomen, ali odreja način ravnanja v takih zadevah.
84. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
85. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
86. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski svet sprejema v skladu z zakonom tudi zaključni račun in premoženjsko bilanco.
87. člen
Statut in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu občine, veljati pa začnejo petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
Predpise iz prvega odstavka objavi župan. Predpisi se objavijo po preteku petnajstih dni od njihovega sprejema. Predpise se objavlja v Uradnem listu RS.
2. Posamični akti občine
88. člen
Posamični akti organov občine so odločbe in sklepi, s katerimi se odloča o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
Občinski svet lahko izdaja posamične akte iz svoje pristojnosti.
89. člen
Upravni organi odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajajo upravni organi v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča pristojni državni organ.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
9. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
90. člen
V skladu z zakonom se občina lahko povezuje v pokrajino.
Občina se povezuje s sosednjimi in drugimi občinami zaradi opravljanja skupnih zadev in uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva po načelih prostovoljnosti in solidarnosti.
Občinski svet sprejme odločitev, da se občina poveže v skupnost dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje zadev širšega pomena, z dvotretjinsko večino navzočih članov.
Delovanje, ustanavljanje in pristojnosti pokrajin, združenj in reprezentativnih združenj občin določa zakon.
10. NADZOR DRŽAVNIH ORGANOV
91. člen
Državni organi nadzorujejo zakonitost dela organov občine v skladu z zakonom ter v primeru ugotovljene nezakonitosti tudi primerno ukrepajo.
11. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN PRAVIC POSAMEZNIKOV TER ORGANIZACIJ
92. člen
Varstvo občine v razmerju do države in varstvo pravic posameznikov ter organizacij ureja zakonodaja.
12. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
93. člen
Poslovnik je potrebno uskladiti z določbami statuta v roku dveh mesecev po njegovi uveljavitvi.
V enem letu po uveljavitvi tega statuta se morajo uskladiti in po potrebi dograditi vsi odloki in drugi akti, ki jih je sprejel občinski svet in so v neskladju z veljavno zakonodajo in s tem statutom.
94. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Šempeter-Vrtojba (Uradno glasilo, št. 3/99), ki ga je Občinski svet občine Šempeter-Vrtojba sprejel na seji dne 25. 3. 1999.
95. člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 030-41-5/2004-11
Šempeter pri Gorici, dne 10. julija 2004.
Župan
Občine Šempeter-Vrtojba
Dragan Valenčič l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti