Uradni list

Številka 73
Uradni list RS, št. 73/2004 z dne 5. 7. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 73/2004 z dne 5. 7. 2004

Kazalo

3255. Odlok o ureditvi cestnega prometa v Mestni občini Novo mesto (uradno prečiščeno besedilo), stran 8925.

Na podlagi 104. člena Poslovnika Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 111/2002) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 13. seji dne 20. 5. 2004 potrdil
O D L O K
o ureditvi cestnega prometa v Mestni občini Novo mesto
(uradno prečiščeno besedilo),
ki obsega:
– Odlok o ureditvi cestnega prometa v Mestni občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 84/01),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvi cestnega prometa v Mestni občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 94/02),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvi cestnega prometa v Mestni občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 75/03) in popravek (Uradni list RS, št. 87/03),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvi cestnega prometa v Mestni občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 11/04).
Št. 015-05-11/2001
Novo mesto, dne 20. maja 2004
Župan
Mestne občine Novo mesto
mag. Boštjan Kovačič l. r.
I. UVODNI DOLOČBI
1. člen
S tem odlokom se na območju Mestne občine Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: MONM) določi prometna ureditev, postopek in način dela občinskih redarjev Inšpektorata Občinske uprave MONM (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat) pri zagotavljanju reda nad ustavljenimi in parkiranimi vozili ter delovanje Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
2. člen
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
– Pristojni organ je organ občinske uprave MONM, pristojen za področje prometa.
– Ožje mestno središče je območje, ki ga obkroža na levem bregu reke Krke, Seidlova cesta do vključno križišča s Koštialovo ulico (vključno s parkirnimi prostori ob Prisojni poti, Kettejevem drevoredu, poslovno stavbo MONM) in do vključno križišča z Ljubljansko cesto in Šmihelskim mostom. Na desnem bregu reke Krke pa ga določa Topliška cesta do križišča Šmihelskega mostu s Kandijsko cesto (vključno s parkirnimi prostori nasproti avtobusne postaje), Kandijska cesta od Šmihelskega mostu do kompleksa Revoz, vključno z delom Resslove in Trdinove ulice (vključno s parkirnimi prostori med Zdravstvenim domom in železniško progo, parkirnimi prostori ob potoku Težka voda in parkirnimi prostori pri Novi ljubljanski banki na Trdinovi ulici, ob stanovanjskih blokih na Trdinovi ulici oziroma Kandijski cesti in vključno z Davčnim uradom Novo mesto).
Območje ožjega mestnega središča je razvidno iz grafične priloge, ki je sestavni del tega odloka.
– Prometna konica je čas najgostejšega prometa, ki se pojavlja ob delavnikih zaradi dnevnih migracij in traja praviloma od 6.30 do 8. ure zjutraj in od 13.30 do 15.30 popoldan, pristojni organ pa lahko iz utemeljenih razlogov spremeni čas in trajanje prometne konice.
– Dostavni čas je čas med 6. in 9.30, ki je predviden za opravljanje vsakodnevne dostave, razen če je s prometno signalizacijo določeno drugače.
– Dostavni čas v ožje mestno središče je čas med 19. uro zvečer in 6. uro zjutraj in predstavlja dovoljen čas neomejene dostave blaga in ljudi na območje ožjega mestnega središča, razen če je s prometno signalizacijo določeno drugače.
– Lisice so posebna naprava, s katero se vozniku prepreči odpeljati nepravilno parkirano vozilo.
– Pajek je posebno vozilo z dvigalom za odvoz nepravilno parkiranih vozil.
– Parkirnina je denarno nadomestilo za uporabo javnega parkirnega prostora.
– Parkirni listek MONM je predpisan obrazec za označitev časa parkiranja, ki ga izda MONM.
– Parkirna ura je naprava za označitev časa prihoda in trajanja parkiranja.
– Glavne mestne vpadnice so naslednje ceste: Topliška, Šmihelska in Ljubenska, Ljubljanska, Belokranjska, Seidlova, Šentjernejska, Straška, Mirnopeška, Kandijska, Šmarješka, Andrijaničeva in Levičnikova cesta.
– Intervencijska vozila so vozila organov in organizacij, ki opravljajo intervencijske naloge skladno z zakonskimi pooblastili, ter vozila, ki opravljajo intervencijsko dejavnost na področju gospodarskih javnih služb.
– Posebna prevozna sredstva so bolniški vozički, otroška prevozna sredstva in športni pripomočki ali naprave (skiro, kotalke, rolke, rolerji, drsalke, smuči, sanke, otroško kolo, motorne sani in po namenu uporabe podobna prevozna sredstva in pripomočki), ki omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca, a se ne štejejo za vozila.
– Javne površine, ki niso namenjene prometu vozil so javne površine v lasti MONM, ki ležijo v varovalnem pasu javne ceste in so zelene, asfaltirane, tlakovane ali drugače utrjene javne površine.
Drugi uporabljeni izrazi imajo enak pomen, kot ga imajo po Zakonu o varnosti cestnega prometa oziroma v Zakonu o javnih cestah.
II. PROMETNA UREDITEV
3. člen
Generalne prometne usmeritve določi Občinski svet MONM.
Prometna ureditev in način vodenja prometa morata biti označena s predpisano prometno signalizacijo.
1. Omejitve uporabe ceste
4. člen
Na območju ožjega mestnega središča je prepovedan promet tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 tone, razen na glavnih mestnih vpadnicah.
Izjemoma je na območju ožjega mestnega središča dovoljen promet teh vozil, ko zaradi velikosti, narave in oblike tovora tega ni mogoče prepeljati z manjšim vozilom. Dovoljenje za promet teh vozil izda pristojni organ.
Za izdajo dovoljenja se plača taksa. Višino takse določi Občinski svet MONM.
5. člen
Na glavnih mestnih vpadnicah ter na cestah, ki oklepajo ožje mestno središče, je v času jutranje in popoldanske prometne konice prepovedan promet tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 tone, delovnih strojev, delovnih vozil in vozil, ki izvajajo redno vzdrževanje občinskih cest.
Pristojni organ lahko izda dovoljenje za promet teh vozil na območju iz prejšnjega odstavka tega člena samo v primeru, ko zaradi velikosti, oblike ali narave tovora tega ni mogoče prepeljati z manjšim vozilom in to le v primerih, ko je uporaba teh vozil v času prometne konice nujna.
Za izdajo dovoljenja se plača taksa. Višino takse določi Občinski svet MONM.
Omejitve iz 4. in tega člena tega odloka ne veljajo za intervencijska vozila.
6. člen
Na cestah, kjer je s prometno signalizacijo prepovedan promet tovornim vozilom ali je omejen promet za motorna vozila nad določeno največjo dovoljeno maso ali osno obremenitvijo, lahko pristojni organ izjemoma izda dovoljenje za promet teh vozil. V dovoljenju se določijo pogoji.
7. člen
Na območju ožjega mestnega središča je v času prometnih konic prepovedano učenje vožnje motornih vozil, dovoljeno pa je opravljanje vozniškega izpita.
Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek inštruktor, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
8. člen
Občinska uprava omeji uporabo javne površine, ki ni sestavni del občinske ceste, zaradi prireditev, gradbenih del, stanja ceste ali iz drugih utemeljenih razlogov.
Občinska uprava lahko omeji uporabo ceste, njenega dela, javnih parkirnih površin in drugih javnih prometnih površin zaradi izvajanja zimske službe, rednih vzdrževalnih del, čiščenja, prireditev in podobnega, o čemer je dolžan izvajalec obvestiti javnost preko sredstev javnega obveščanja in na krajevno običajen način.
Z denarno kaznijo 300.000 tolarjev kaznuje občinski inšpektor za kršitev iz prvega odstavka pravno osebo, odgovorno osebo pravne osebe z denarno kaznijo 30.000 tolarjev in posameznika z denarno kaznijo 15.000 tolarjev.
9. člen
Prepovedano je prislanjati kolesa na pločnike, zgradbe in druge objekte na cestah, ulicah in drugih javnih prometnih površinah.
Kolesa in kolesa z motorjem je dovoljeno parkirati le na za to določenih mestih.
Pravne osebe so dolžne zagotoviti ustrezno število mest za parkiranje koles in koles z motorjem za zaposlene in stranke, če ni zagotovljenih javnih parkirnih mest.
Kolesa z motorjem se parkirajo tudi na označenih parkirnih mestih za parkiranje osebnih vozil.
Za uporabo parkirnih prostorov za motorna kolesa se plačuje parkirnina. Parkirni listek voznik zadrži do konca uporabe parkirnega prostora in ga na zahtevo izroči občinskemu redarju.
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določili tega člena.
10. člen
Dovoz in odvoz blaga v ožje mestno središče je dovoljen v dostavnem času. Izven dostavnega časa je dovoz in odvoz blaga dovoljen tudi med 6. in 19. uro, vendar le z vozili skupne mase do 3,5 tone.
Dostava kruha, mesa, mleka in mlečnih izdelkov, sadja in zelenjave ter rezanega cvetja je dovoljena tudi od 6. do 19. ure, vendar le z vozili do 3,5 tone skupne mase.
Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 50.000 tolarjev.
2. Ureditev mirujočega prometa
11. člen
Javne parkirne površine so:
– parkirne površine, namenjene kratkotrajnemu parkiranju do največ dveh ur (modre cone),
– parkirne površine, namenjene dolgotrajnemu parkiranju (več kot dve uri),
– posebej urejene in za ta namen določene površine izven vozišča javnih cest,
– druge površine, ki jih za potrebe javnega parkiranja s posebno pogodbo Mestni občini Novo mesto prenesejo lastniki teh površin.
Javne parkirne površine so praviloma razdeljene na parkirna mesta za posamezna vozila.
12. člen
Parkiranje na javnih parkirnih površinah je dovoljeno le pod pogoji, določenimi s tem odlokom in s predpisi, ki urejajo cestni promet. Prometno ureditev določi občinska uprava z odločbo, prometni režim pa župan s sklepom.
Čas dovoljenega parkiranja in način parkiranja sta razvidna s prometnega znaka.
Najdaljši dovoljeni čas neprekinjenega parkiranja na javnih parkirnih površinah znaša 24 ur.
13. člen
Na javnih parkirnih površinah, kjer je čas parkiranja omejen, mora voznik označiti čas prihoda na vidnem mestu v vozilu in po izteku dovoljenega časa parkiranja vozilo odpeljati.
Za označitev časa prihoda se uporabljajo parkirne ure ali parkirni listki.
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
14. člen
Na javnih parkirnih površinah, kjer je čas parkiranja omejen, so vozila stanovalcev s teh območij z dovoljenjem pristojnega organa lahko parkirana tudi preko časa omejitve, navedene na prometnem znaku, vendar ne dalj kot 24 ur in ne na javnih parkirnih površinah, namenjenih kratkotrajnemu parkiranju do največ dveh ur (modre cone).
Za potrebe parkiranja vozil stanovalcev z območja, kjer je čas parkiranja omejen, se lahko izda le po eno dovoljenje za parkiranje na gospodinjstvo. Prosilec oziroma upravičenec mora imeti stalno bivališče na tem območju. Dovoljenje se praviloma izda za parkirno površino v neposredni bližini naslova stalnega bivališča upravičenca.
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
15. člen
Na javnih parkirnih površinah izven občinskih cest je prepovedano:
– postavljati ali puščati komunalne, gradbene in druge odpadke ali posode za njihovo zbiranje,
– postavljati ali puščati kakršnekoli druge predmete ali naprave, ki ovirajo ali onemogočajo uporabo parkirnega mesta, razen s posebnim dovoljenjem pristojnega organa,
– ograjevanje parkirnih mest.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
16. člen
Občinski svet MONM lahko določi, da se na javnih parkirnih površinah plačuje parkirnina, njeno višino in način plačevanja.
Kjer je določeno, da se parkirnina plačuje, je treba parkirnino plačati na predpisan način.
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
17. člen
Pristojni organ lahko določi, da se posamezne parkirne površine uporabljajo izključno za parkiranje:
– vozil občinskih in državnih organov za službene potrebe,
– vozil stanovalcev z območij za pešce.
Parkiranje na teh površinah je dovoljeno le s posebnim dovoljenjem za parkiranje, ki ga izda pristojni organ.
Za potrebe parkiranja vozil stanovalcev z območij za pešce se lahko izda le po eno dovoljenje za parkiranje na gospodinjstvo. Prosilec oziroma upravičenec mora imeti stalno bivališče na območju za pešce.
Za uporabo parkirnih površin iz prvega odstavka tega člena se plačuje taksa. Višino takse določi Občinski svet MONM.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki brez posebnega dovoljenja za parkiranje iz drugega odstavka tega člena ali v nasprotju z njim uporablja parkirne površine iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojni podjetnik – posameznik, ki brez posebnega dovoljenja za parkiranje iz drugega odstavka tega člena ali v nasprotju z njim uporablja parkirne površine iz prvega odstavka tega člena.
18. člen
Pristojni organ določi potrebno število parkirnih mest, namenjenih izključno uporabi za potrebe parkiranja vozil, ki so označena s parkirno karto za invalide.
Parkiranje na parkirnih površinah za invalide je dovoljeno le s parkirno karto za invalide, ki jo na predpisan način izdaja pristojni organ upravne enote.
Za parkiranje na parkirnih površinah iz prvega odstavka tega člena, ki se nahajajo v ožjem mestnem središču, se plačuje parkirnina, razen če je v izvedbenem aktu določeno drugače.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
19. člen
Pristojni organ določi potrebno število parkirnih mest, namenjenih izključno uporabi za potrebe izvajanja dostave z dostavnimi vozili.
Parkiranje na površinah za dostavna vozila iz prvega odstavka tega člena je prepovedano, dovoljena pa je ustavitev za čas, potreben, da se naloži ali razloži tovor, ki je predmet dostave. Čas natovarjanja oziroma raztovarjanja ne sme trajati več kot 30 minut. Obvezna je uporaba parkirne ure.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
20. člen
Pristojni organ določi potrebno število parkirnih mest, namenjenih izključno uporabi za potrebe parkiranja avtotaksi vozil s posebnim dovoljenjem, v katerem se določi tudi višina takse za uporabo parkirnega mesta.
Parkiranje in ustavitev na parkirnih mestih za avtotaksi vozila je dovoljeno le s posebno oznako na avtotaksi vozilu, določeno z odlokom, ki ureja avtotaksi prevoze na območju MONM.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
21. člen
Pristojni organ lahko določi, da se posamezne parkirne površine uporabljajo izključno za potrebe parkiranja vozil:
– strank upravnih organov in drugih organizacij, ki izvajajo javna pooblastila,
– obiskovalcev zdravstvenih zavodov,
– staršev, ki oddajajo in prevzemajo otroke v vzgojnovarstvene ustanove in osnovne šole.
Parkirne površine iz prvega odstavka tega člena se lahko določijo le za kratkotrajno parkiranje, ki glede na vrsto opravka praviloma traja do 30 minut.
22. člen
Parkiranje tovornih vozil, priklopnih vozil in avtobusov je dovoljeno le na površinah, ki so določene za parkiranje teh vozil in označene s predpisano prometno signalizacijo.
Pristojni organ določi potrebno število parkirnih mest za turistične avtobuse, s katerimi se opravlja ogled mestnih znamenitosti.
Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
23. člen
Bivalna vozila in počitniške prikolice ter lahke priklopnike je dovoljeno parkirati le na površinah, ki so določene za parkiranje teh vozil.
Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek lastnik priklopnega vozila ali počitniške prikolice, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojni podjetnik – posameznik, ki je lastnik priklopnega vozila ali počitniške prikolice in ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
24. člen
Intervencijska vozila in vozila javnih gospodarskih služb, vozila vzdrževalcev (redno vzdrževanje cest in opravljanje komunalnih del), vozila inšpekcijskih služb, vozila služb za varovanje premoženja in oseb, kadar opravljajo naloge skladno s pooblastili, smejo ustaviti in parkirati vozila na urejenih parkirnih mestih ter krajih, kjer to sicer ni dovoljeno, če tako parkirano vozilo ne ogroža drugih udeležencev v prometu. V takih primerih je uporaba parkirnega mesta brezplačna. Taka vozila morajo biti obvezno označena v skladu s predpisi in imeti na vidnem mestu napis Intervencija.
Na označenem parkirnem prostoru mora voznik parkirati znotraj enega označenega parkirnega prostora.
Parkiranje je prepovedano na vseh javnih površinah v lasti ali v upravljanju Mestne občine Novo mesto, ki niso namenjene parkiranju.
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena.
3. Območja za pešce
25. člen
Območja za pešce določi Občinski svet MONM.
Na območjih za pešce je prepovedana vožnja z motornimi vozili, razen vozil med opravljanjem dejavnosti iz 26. člena tega odloka in vozil s posebnim dovoljenjem pristojnega organa.
Na območjih za pešce je ustavitev in parkiranje motornih vozil prepovedano.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena.
26. člen
Na območjih za pešce in v ožjem središču mesta je dovoljen promet vozil, če gre za opravljanje dejavnosti:
– policije,
– inšpektorata,
– reševalne službe,
– gasilske službe,
– javne poštne službe,
– vzdrževanje cest in drugih komunalnih naprav (elektrika, plin, kanalizacija, vodovod),
– odvoza komunalnih odpadkov,
– čiščenja cest,
– zimske službe,
– telekomunikacije.
27. člen
Na območjih za pešce in v ožjem središču mesta je z dovoljenjem pristojnega organa dovoljen promet vozil za potrebe izvajanja:
– avtotaksi prevozov,
– servisnih dejavnosti,
– storitvenih dejavnosti,
– gradbenih del,
– protokolarnih in novinarskih dejavnosti,
– komunalnih storitev,
– prireditev, zdravstvene in socialne oskrbe oziroma pomoči na domu,
– varovanja premoženja in oseb,
– veterinarske službe,
– sanitarno – higienske službe.
V dovoljenju se določijo pogoji.
28. člen
Vozila stanovalcev s stalnim prebivališčem na območju za pešce ter pravnih oseb in samostojnih podjetnikov – posameznikov, ki imajo sedež na tem območju, lahko s posebnim dovoljenjem pristojnega organa to območje le prevozijo do lastnega parkirnega mesta ali garaže.
Vozilom iz prvega odstavka tega člena je dovoljena tudi kratkotrajna ustavitev neposredno pred naslovom, na katerega se glasi dovoljenje, za najnujnejši čas, potreben za nalaganje in razlaganje tovora oziroma vstopanje in izstopanje potnikov, ki pa ne sme biti daljši kot 30 minut.
29. člen
Na območjih za pešce je dovoljena vožnja s kolesi in uporaba posebnih prevoznih sredstev, vendar ne smejo ovirati ali ogrožati prometa pešcev oziroma se ne smejo gibati s hitrostjo, večjo od hitrosti, s katero se gibljejo pešci.
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik kolesa ali uporabnik posebnega prevoznega sredstva, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
30. člen
Dostava na območju za pešce se z dovoljenjem pristojnega organa opravlja v dostavnem času.
Pristojni organ lahko izjemoma zaradi posebej utemeljenih razlogov dovoli dostavo tudi izven dostavnega časa s posebnim dovoljenjem, v katerem se določijo pogoji.
Zaradi razkladanja in nakladanja stvari ne sme biti ogrožen ali oviran promet pešcev.
Takso za izdajo dovoljenj iz prvega in drugega odstavka tega člena določi Občinski svet MONM.
Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki opravlja dostavo na območju za pešce brez dovoljenja pristojnega organa ali v nasprotju z njim ali ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojni podjetnik – posameznik, ki opravlja dostavo na območju za pešce brez dovoljenja pristojnega organa ali v nasprotju z njim.
31. člen
Območja za pešce so lahko varovana s premičnimi in nepremičnimi fizičnimi zaporami za preprečevanje vožnje z vozili.
Vozila, ki so v dostavnem času na območju za pešce, morajo območje zapustiti do konca dostavnega časa, razen vozil, ki opravljajo dejavnost iz 26. člena tega odloka in vozil s posebnim dovoljenjem pristojnega organa.
4. Območja umirjenega prometa
32. člen
Območja umirjenega prometa določi pristojni organ.
Na območjih umirjenega prometa imajo prednost pešci, dovoljena pa je tudi igra otrok na vozišču.
Vožnja po območjih umirjenega prometa je dovoljena s hitrostjo, ki omogoča, da se vozila lahko pravočasno ustavijo in prepustijo prednost pešcem, otrokom in drugim udeležencem v prometu, ki imajo na območjih umirjenega prometa prednost (do 5 km/h).
5. Območje omejene hitrosti
33. člen
Če je zaradi gostote prometa pešcev in kolesarjev ter njihove varnosti ali iz drugih utemeljenih razlogov treba omejiti hitrost vozil pod 50 km/h, lahko pristojni organ določi naselje ali del naselja kot območje omejene hitrosti.
V območjih omejene hitrosti hitrost ne sme biti omejena na manj kot 30 km/h.
6. Udeležba živali v prometu
34. člen
Uporabo vprežnih vozil je na območju ožjega mestnega središča in mestnih vpadnic dovoljena le z dovoljenjem pristojnega organa, v katerem se določijo pogoji.
Na javnih prometnih površinah ni dovoljeno puščati vprežnih vozil in vprežnih živali brez nadzora.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik vprežnega vozila, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena.
35. člen
Jezdeci smejo uporabljati občinske ceste in druge javne prometne površine le s posebnim dovoljenjem pristojnega organa, v katerem se določijo pogoji uporabe občinske javne poti oziroma lokalne ceste.
Na javnih prometnih površinah ni dovoljeno puščati jezdnih živali brez nadzora.
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek jezdec ali vodnik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
36. člen
Domače živali (psi, mačke, perjad, drobnica in večje živali) so lahko na javnih prometnih površinah le v spremstvu osebe, ki jih varno vodi (vodič živali).
Pse in druge živali, ki lahko ogrožajo promet ali pešce, vodič živali lahko vodi po javnih prometnih površinah le na vrvici.
Vodič živali ne sme goniti, voditi in dopustiti počitek živali na kolesarskih stezah.
Živali ob cestah in drugih javnih prometnih površinah morajo biti pod nadzorstvom ali zavarovane tako, da ne morejo priti na cesto ali na drugo javno prometno površino.
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali četrtim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali četrtim odstavkom tega člena.
7. Druge obveznosti udeležencev v cestnem prometu
37. člen
Pristojni organ lahko določi, da se na cestah, kjer je to potrebno zaradi gostote prometa in frekventnosti vozil mestnega javnega prevoza potnikov, uredijo posebni prometni pasovi za vozila mestnega javnega prevoza potnikov.
38. člen
Po prometnih pasovih za vozila mestnega javnega prevoza potnikov smejo voziti le vozila mestnega javnega prevoza potnikov.
Prometne pasove za vozila mestnega javnega prevoza potnikov lahko uporabljajo tudi avtotaksi vozila, ki so označena s posebno oznako po odloku, ki ureja avtotaksi prevoze na območju MONM.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena.
39. člen
Pristojni organ lahko določi, da se posamezne ceste zaprejo za avtobuse, namenjene na avtobusno postajo Novo mesto in z nje, ali predpiše, da se za promet avtobusov na avtobusno postajo Novo mesto in z nje uporabljajo le določene ceste oziroma vozne poti, če je to potrebno zaradi razbremenitve posameznih cest in povečanja pretoka prometa.
Vozne smeri avtobusov iz prvega odstavka tega člena so za avtobusne prevoznike obvezne.
Lastnik oziroma upravljavec avtobusne postaje Novo mesto je dolžan o voznih smereh avtobusov na postajo in z nje obvestiti vse prevoznike, ki opravljajo javni prevoz.
Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom tega člena.
III. PROMETNA SIGNALIZACIJA IN PROMETNA OPREMA
40. člen
Prometno signalizacijo cest sestavljajo:
– prometni znaki,
– označbe na vozišču,
– svetlobni prometni znaki in svetlobne označbe,
– drugi znaki za označevanje del, drugih ovir in okvar vozišča,
– turistična in druga obvestilna signalizacija.
41. člen
Prometno opremo cest sestavljajo:
– oprema za označevanje robov cestišča,
– oprema za vodenje in kanaliziranje prometa v območju del na cesti, drugih ovir ali okvar vozišča,
– varnostne in varovalne ograje,
– oprema za fizično preprečevanje dovoza na določene prometne površine (zapornice, količki, pogrezni stebriči, cvetlična korita itd.),
– prometna ogledala,
– protiparkirne ovire,
– ovire za umirjanje prometa,
– stojala za kolesa,
– označbe za potrebe zimske službe,
– tehnični ukrepi, sredstva in naprave za izboljšanje prometne varnosti,
– posebne svetilke za osvetljevanje prehodov za pešce,
– cestna razsvetljava in naprave, potrebne za njeno delovanje,
– naprave za evidentiranje prometa,
– naprave za nadzor prometa,
– naprave za dajanje zvočnih signalov osebam s prizadetim vidom,
– naprave za dajanje taktilnih signalov slušno prizadetim osebam,
– tipke za pešce na samopostrežnih peš prehodih,
– javne parkirne ure,
– naprave za dajanje zvočnih in taktilnih signalov za osebe z okvaro vida in sluha,
– naprave in oprema, potrebna za delovanje svetlobno signalnih naprav in naprav signalizacije s spremenljivo vsebino,
– naprave in oprema za ugotavljanje vremenskih pogojev na cesti.
42. člen
42. člen je črtan.
43. člen
43. člen je črtan.
44. člen
Na prometno signalizacijo, njene pritrdilne elemente oziroma nosilce ter na prometno opremo ni dovoljeno dodajati ničesar, kar ni v zvezi z njo, razen z dovoljenjem pristojnega organa.
V primeru kršitve določil prvega odstavka tega člena lahko inšpektor za ceste ali inšpektor za promet odredi izvajalcu rednega vzdrževanja takojšnjo odstranitev.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
IV. POSTOPEK IN NAČIN DELA OBČINSKIH REDARJEV PRI ZAGOTAVLJANJU REDA NAD USTAVLJENIMI IN PARKIRANIMI VOZILI
45. člen
Pri izvajanju svojih pooblastil za zagotavljanje reda nad ustavljenimi in parkiranimi vozili občinski redarji izvajajo ukrepe, določene s predpisi o varnosti cestnega prometa in tem odlokom.
46. člen
Občinski redarji lahko sodelujejo pri izvedbi prireditev, ki potekajo na območju MONM. Stroške njihovega sodelovanja krije organizator prireditve.
47. člen
V okviru svojih pooblastil občinski redarji opravljajo nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili na:
– javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za cestni promet,
– območjih za pešce,
– območjih umirjenega prometa,
– javnih parkirnih površinah,
– poteh, namenjenih intervencijskim vozilom,
– javnih zelenih površinah,
– otroških igriščih in drevoredih,
– javnih površinah, ki niso namenjena parkiranju,
– drugih javnih površinah.
47.a člen
Občinski inšpektorji poleg nalog, ki jih sicer opravljajo na podlagi predpisov, ki urejajo pristojnosti občinskih inšpektorjev, po potrebi opravljajo tudi naloge občinskega redarstva.
1. Pogoji in način odvoza nepravilno parkiranih vozil
48. člen
Občinski redar odredi odvoz nepravilno parkiranega vozila (47. člen Zakona o varnosti cestnega prometa) s pajkom, če ugotovi, da parkirano vozilo ogroža druge udeležence ali predstavlja oviro v cestnem prometu.
Občinski redar lahko odredi odvoz parkiranega vozila s pajkom tudi v primerih:
– kadar vozilo onemogoča dovoz do javne garaže, dvorišča, skladišča in podobno ali onemogoča dovoz do zasebnega objekta ali zemljišča,
– kadar je parkirano na posebej označenem delu ceste, kjer sta parkiranje in ustavitev izrecno prepovedana s predpisano označbo na vozišču in prometnim znakom z dopolnilno tablo, na kateri je simbol pajka,
– kadar je parkirano na območju razvrstilnih pasov pred križiščem,
– kadar je parkirano na mestu, kjer onemogoča dostop do hidranta,
– kadar je parkirano tako, da preprečuje normalno funkcioniranje ali onemogoča vzdrževanje prometne opreme in signalizacije,
– kadar je parkirano na območju, kjer je uporaba ceste, njenega dela ali javnih parkirnih in drugih površin površin omejena z javnim pozivom zaradi zimske službe, rednih vzdrževalnih del, čiščenja, prireditev in podobno,
– kadar so na vozilu priklenjene lisice, če ga voznik ni odstranil v roku, ki je določen s tem odlokom.
49. člen
Odvoz parkiranega vozila iz 48. člena tega odloka opravi izvajalec gospodarske javne službe odvoza nepravilno parkiranih vozil (v nadaljevanju: izvajalec odvoza).
Odvoz se opravi na stroške lastnika oziroma najemnika vozila. Vozilo se odstrani na varovan prostor, posebej določen za ta namen.
Vozilo se preda vozniku ob predložitvi dokazila o poravnavi stroškov odvoza in varovanja vozila.
Višina stroškov za odvoz parkiranega vozila in stroške varovanja vozila določi Občinski svet MONM.
50. člen
Če pride voznik k vozilu potem, ko je občinski redar že napisal odredbo za odvoz in pozval izvajalca odvoza, vendar vozilo še ni bilo odpeljano, mora voznik ob prihodu plačati 50% višine stroškov za odvoz.
Šteje se, da je vozilo odpeljano, ko pajek spelje z mesta, kjer je naložil parkirano vozilo.
51. člen
Občinski redar mora vsako vozilo, za katero je odredil odvoz, fotografirati in napisati zapisnik o stanju vozila.
V primeru poškodovanja vozila ali drugih poškodb, nastalih zaradi izvajanja tega odloka, je izvajalec odvoza dolžan poravnati nastalo škodo.
52. člen
Občinski redar mora o vsakem opravljenem odvozu obvestiti policijo. Sporočiti je treba:
– registrsko označbo vozila, za katerega je bil odrejen odvoz,
– datum in uro odvoza,
– izvajalca odvoza,
– mesto hrambe vozila oziroma mesto, kjer je možno vozilo prevzeti.
2. Pogoji in način priklenitve nepravilno parkiranih vozil
53. člen
Na vozilo, ki je nepravilno parkirano, a ne izpolnjuje pogojev za odvoz s pajkom, občinski redar odredi priklenitev lisic.
Lisice se priklene tudi na vozilo, ki je parkirano na parkirnih površinah iz 17. in 20. člena tega odloka in nima ustreznega dovoljenja za parkiranje ali posebne oznake pristojnega organa.
Lisice se lahko priklene tudi na vozilo, ki je parkirano na površinah iz 16. člena tega odloka, če zanj ni bila plačana predpisana parkirnina.
54. člen
Lisice se priklene, če je le mogoče, na sprednje levo kolo.
Priklenitev in odstranitev lisic opravlja izvajalec, ki ga za to dejavnost pooblasti župan (v nadaljevanju: izvajalec priklenitve in odstranitve lisic).
55. člen
Na vetrobransko steklo vozila iz prejšnjega člena tega odloka občinski redar namesti pismeno obvestilo o prekršku.
Poleg pismenega obvestila o prekršku mora občinski redar na steklo voznikovih vrat oziroma na vetrobransko steklo pred voznikovim sedežem ali na drugo primerno in dobro vidno mesto na vozilu, prilepiti tudi pismeno opozorilo za voznika, da so na vozilu priklenjene lisice. S tem opozorilom je voznik obveščen o postopku odstranitve lisic ter o plačilu stroškov priklenitve in odstranitve lisic.
Vozila, na katerega so priklenjene lisice, voznik ne sme odpeljati ali premakniti, dokler lisice niso odstranjene.
56. člen
Občinski redar mora vsako vozilo, na katero se priklenejo lisice, fotografirati in napisati zapisnik o stanju vozila.
V primeru poškodovanja vozila ali drugih poškodb, nastalih zaradi izvajanja tega odloka, je izvajalec priklenitve in odstranitve lisic dolžan poravnati nastalo škodo.
57. člen
Če pride voznik k vozilu med postopkom priklepanja lisic na vozilo, plača 50% višine stroškov priklenitve in odstranitve lisic.
Vozilo je priklenjeno, ko so na vozilu nameščene lisice zaklenjene.
58. člen
Višino in način plačila stroškov za priklenitev in odstranitev lisic z vozila ter višino stroškov uporabe lisic določi Občinski svet MONM.
59. člen
Stroške priklenitve in odstranitve lisic ter stroške uporabe lisic se plača izvajalcu priklenitve in odstranitve lisic.
Če stroški za priklenitev in odstranitev lisic niso poravnani v 48 urah, občinski redar odredi odvoz vozila na varovan prostor.
60. člen
Izvajalec priklenitve in odstranitve lisic mora z vozila odstraniti lisice takoj oziroma najpozneje v dveh urah po predložitvi dokazila o poravnavi stroškov priklenitve in odstranitve lisic.
Voznik mora po odstranitvi lisic z vozila takoj odstraniti vozilo z mesta, kjer je bilo vozilo parkirano. Če tega ne stori, se na vozilo lisice ponovno priklene.
61. člen
Odstranjevanje lisic se opravlja ob delavnikih med 6. in 22. uro.
Odstranjevanje lisic se opravlja tudi v nočnem času med 22. in 6. uro in ob praznikih ter dela prostih dnevih, vendar se v tem primeru stroški odstranitve lisic zaračunavajo v dvakratnem znesku stroškov iz 55. člena tega odloka.
62. člen
Za odstranitev lisic s strani nepooblaščene osebe, namerno poškodovanje, uničenje ali odtujitev lisic se zaračuna odškodnina v višini nabavne vrednosti lisic na dan odstranitve lisic s strani nepooblaščene osebe, namernega poškodovanja ali odtujitve.
Račun se izstavi lastniku ali najemniku vozila, na katero so bile pritrjene lisice.
V. SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU
63. člen
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MONM (v nadaljevanju: svet) skrbi za razvijanje in uveljavljanje ukrepov za večjo varnost cestnega prometa, za dvig varnostne prometne kulture udeležencev v cestnem prometu ter za razvijanje humanih in solidarnih odnosov med udeleženci v cestnem prometu.
Svet opravlja zlasti naslednje naloge:
– proučuje in obravnava problematiko na področju varnosti cestnega prometa, ukrepe za izboljšanje prometne varnosti,
– pospešuje prometno vzgojo in izobraževanje udeležencev v cestnem prometu,
– sodeluje pri delu organov in organizacij, ki se ukvarjajo s prometno vzgojo, izobraževanjem in drugimi področji, pomembnimi za varnost prometa,
– izdaja in razširja prometno-vzgojne publikacije in druga gradiva ter sodeluje s sredstvi javnega obveščanja,
– organizira vzgojno-preventivne akcije,
– razvija in pospešuje dejavnosti šolske prometne službe,
– sodeluje skupaj z Republiškim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na področju državnega in mednarodnega sodelovanja,
– sodeluje s sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu iz drugih občin in republiškim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,
– organizira pripravo načrtov varnih poti v šolo in vodi evidenco izdelanih načrtov ter občasno izvaja nadzor nad njihovim izvajanjem v praksi.
64. člen
Sredstva za delovanje sveta zagotavlja MONM in se določijo s proračunom.
Svet lahko sredstva za uresničevanje svojih nalog pridobiva tudi iz drugih virov.
65. člen
Svet ustanovi Občinski svet MONM s sklepom, v katerem se določi sestava sveta, naloge in druga vprašanja.
Svet sprejme poslovnik o svojem delu.
66. člen
Strokovno-tehnična dela za potrebe sveta opravlja občinska uprava.
VI. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
67. člen
Občinski svet sprejme izvršilne predpise iz 4., 5., 17., 30., 49. in 58. člena tega odloka najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka.
Prometno ureditev, ki je predpisana s tem odlokom, izvede pristojni organ v enem letu po uveljavitvi tega odloka.
Tretji odstavek 18. člena tega odloka se prične uporabljati z dnem uvedbe mestnega potniškega prometa na Glavnem trgu.
68. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati Odlok o ureditvi cestnega prometa v naseljih v Občini Novo mesto (SDL, št. 22/83, 10/85, 21/86, 9/88, 3/89 in Uradni list RS, št. 48/94, 18/95 in 77/98), Odlok o ureditvi taksi službe na Območju občine Novo mesto (SDL, št. 40/86 in 9/88) in Odlok o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SDL, št. 8/72).
Izvršilni predpisi, izdani na podlagi odlokov iz prvega odstavka tega člena, veljajo do uveljavitve predpisov, določenih s tem odlokom.
Posamezne upravne akte v zvezi z dovolitvijo prometa tovornih vozil v ožjem mestnem središču, parkiranja na rezerviranih parkirnih mestih, parkiranja na javnih parkirnih mestih, prevozov območij za pešce in opravljanja dostave na območjih za pešce je treba uskladiti z določili tega odloka najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka.
69. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvi cestnega prometa v Mestni občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 94/2002) vsebuje naslednjo končno določbo:
22. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvi cestnega prometa v Mestni občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 75/2003) vsebuje naslednjo končno določbo:
15. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi cestnega prometa v Mestni občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 11/2004) vsebuje naslednjo končno določbo:
9. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti