Uradni list

Številka 54
Uradni list RS, št. 54/2004 z dne 20. 5. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 54/2004 z dne 20. 5. 2004

Kazalo

2597. Odlok o pokopališkem redu na območju Občine Žužemberk, stran 7289.

Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 z vsemi spremembami in dopolnitvami), določb Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč (Uradni list RS, št. 34/84, 26/90), Odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe opravljanja pokopališke in pogrebne službe ter urejanja pokopališč v Občini Žužemberk ter na podlagi 9. člena Statuta Občine Žužemberk (Uradni list RS, št. 34/99, 63/00 in 93/00), je Občinski svet Občine Žužemberk na 13. redni seji dne 29. 4. 2004 sprejel
O D L O K
o pokopališkem redu na območju Občine Žužemberk
Splošne določbe
1. člen
S tem odlokom se opredeljuje pokopališki in pogrebni red na pokopališčih v Občini Žužemberk.
Na območju Občine Žužemberk so naslednja pokopališča:
1. pokopališče Žužemberk, za območja naselij: Žužemberk, Prapreče, Zafara, Reber, Zalisec, Budganja vas,
2. pokopališče Dvor, za območja naselij: Dvor, Jama, Podgozd, Lašče, Stavča vas, Dolnji Kot, Gornji Kot, Vinkov vrh, Mačkovec, Sadinja vas, Trebča vas,
3. pokopališče Sela pri Ajdovcu, za območja naselij: Sela pri Ajdovcu, Boršt pri Dvoru, Veliki Lipovec, Brezova reber, Gornji Ajdovec, Dolnji Ajdovec, Srednji Lipovec, Mali Lipovec, Podlipa,
4. pokopališče Vrhovo, za območja naselij: Vrhovo, Dolnji Križ, Gornji Križ, Vrh pri Križu,
5. pokopališče Šmihel pri Žužemberku, za območja naselij: Šmihel pri Žužemberku, Klečet, Drašča vas, Dešeča vas, Plešivica in Poljane pri Žužemberku,
6. pokopališče Veliko Lipje, za območja naselij: Veliko Lipje, Malo Lipje, Gradenc, Klopce,
7. pokopališče Hinje, za območja naselij: Hinje, Hrib pri Hinjah, Lazina, Pleš, Prevole, Ratje, Lopata, Sela pri Hinjah, Vrh pri Hinjah, Visejec,
8. pokopališče Žvirče, za območje naselja: Žvirče.
Na posameznem pokopališču se pokopavajo umrli, ki spadajo v določeni pokopališki okoliš in najemniki grobov oziroma njihovi svojci.
Območje pokopališča obsega prostor za grobove, mrliško vežico, parkirišča in druge površine in objekte, ki sodijo k pokopališču.
2. člen
Javno službo opravljanja pokopališke in pogrebne službe ter urejanje pokopališč v Občini Žužemberk opravlja izvajalec javne službe (koncesionar – pravna oseba ali samostojni podjetnik) izbran na podlagi javnega razpisa.
3. člen
Gospodarska javna služba opravljanja pokopališke in pogrebne službe ter urejanja pokopališč obsega:
– pokopališko službo,
– pogrebno službo in
– urejanje pokopališč.
Način in čas pokopa
4. člen
Umrli se praviloma čuva v mrliški vežici. V krajih okoliša kjer na pokopališču ni mrliške vežice, se umrle lahko čuva v drugi mrliški vežici praviloma na območju občine, ali pa doma.
Mrliške vežice imajo naslednja pokopališča: Žužemberk, Dvor, Hinje in Žvirče.
Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj, kjer se čuva, je dovoljen samo s posebej prirejenimi vozili.
Prenos na pokopališče v mrliško vežico je dovoljen potem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliški pregledni službi.
5. člen
Pokop umrlega se opravi na pokopališču v skladu s krajevnimi običaji.
Način pokopa in pogrebne svečanosti je treba opraviti v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim ali druga z zakonom določena oseba oziroma za zadeve socialnega skrbstva pristojni organ občine, v kateri je oseba umrla ali bila najdena.
6. člen
Pokop odredi mrliški preglednik po ugotovljeni smrti in določi okvirni čas pokopa. Od trenutka smrti oziroma upepelitve mora preteči najmanj 36 ur.
Točen čas pokopa določi izvajalec javne službe v dogovoru s svojci umrlega in predstavnikom verske skupnosti, če gre za verski pogreb.
Po ugotovljeni smrti se pokop prijavi izvajalcu javne službe, s katerim se dogovori o vseh pokopaliških in pogrebnih storitvah.
Pokop se lahko opravi, ko so predloženi vsi dokumenti, ki jih izda občinski upravni organ, pristojen za notranje zadeve oziroma po njegovem pooblastilu izvajalec javne službe.
7. člen
Za mesto novega groba se dogovorita pred pogrebom upravljavec in naročnik pogreba.
Če bo pokop opravljen v že obstoječi grob, mora plačnik pogreba, če ni najemnik groba, predložiti tudi najemno pogodbo s pisnim dovoljenjem najemnika, da dovoljuje pogreb umrlega v ta grob, razen, če je umrli bil najemnik groba.
8. člen
Če pokop in pogrebne svečanosti organizira lokalna skupnost, društvo ali združenje, se umrli pred pokopom izjemoma lahko položi tudi na določen kraj zunaj pokopališča.
Verske skupnosti lahko v skladu s pokopališkim redom položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov.
9. člen
Umrli se položi v krsto in se pokoplje v grob za klasičen pokop, žarni grob ali grobišče.
Pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih na podlagi soglasja za notranje zadeve pristojnega upravnega organa in po predhodnem soglasju za zadeve zdravstvenega varstva pristojnega organa, kjer se pokop opravi.
Upepeljeni ostanki umrlega se shranijo v žaro in pokopljejo v grob za klasičen pokop, v žarni grob ali se raztresejo na posebej določenem prostoru na pokopališču oziroma znotraj pokopališča na podlagi dovoljenja organa pristojnega za notranje zadeve.
10. člen
Stroške pokopa morajo poravnati dediči umrlega oziroma oseba, ki je naročila pokop.
V primeru, ko poravna stroške pokopa občina, ima le-ta pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.
11. člen
Pokopi so lahko vsak dan.
Mrliške vežice so v času ležanja pokojnika odprte od 7. do 24. ure.
Obiskovalci lahko obiskujejo pokopališča vsak dan, in sicer:
– od 1. aprila do 30. septembra od 6. do 24. ure,
– od 1. oktobra do 31. marca od 7. do 14. ure.
Pokopališča se lahko obiskuje tudi zunaj predpisanega časa v dnevih pred in na dan državnih praznikov.
Pogrebne svečanosti
12. člen
Pogrebna svečanost je sestavni del pogreba in ima javni spoštljiv značaj.
Naročnik (plačnik) pogreba lahko pri načinu poslovitve izbira:
– poslovitev od umrlega in pokop kot civilni obred,
– poslovitev od umrlega in pokop kot verski obred,
– tihi pokop (pokop v družinskem krogu),
– anonimni pokop,
– razsip pepela.
13. člen
Pogrebna svečanost se opravi na pokopališču, kjer bo pokop.
Ob pogrebni svečanosti in času verskega obreda je izvajalec dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali na drug krajevno običajen način.
14. člen
Pogrebna svečanost se prične z dvigom in prenosom pokojnika oziroma posmrtnih ostankov z mrliškega odra. Ta opravila in odvoz krste oziroma žare v pogrebnem sprevodu ter položitev krste oziroma žare v jamo opravijo pogrebniki. Pogrebniki ostanejo v pogrebnem sprevodu ob krsti oziroma žari ves čas pogrebne svečanosti.
Če pri pogrebu sodeluje godba ali pevci, zaigra godba žalostinko, potem zapojejo pevci priložnostno pesem. Sledijo govori govorcev in verski obred.
Pogrebna poslovitev se lahko izvede tudi na drug krajevno običajen način.
15. člen
Pogrebni sprevod se odvija od mrliške vežice, s pokojnikovega doma, ali z določenega mesta pred vhodom na pokopališče do kraja pokopa. Hkrati se lahko izvaja igranje žalostinke.
Na pokopališču kjer je mrliška vežica, mora biti pokojnik pripeljan v mrliško vežico najmanj 4 ure pred pogrebom.
16. člen
Razpored v sprevodu je praviloma naslednji:
– v primeru civilnega pogrebnega obreda je na čelu sprevoda zastavonoša z državno zastavo, sledijo zastavonoše drugih zastav in praporov,
– v primeru cerkvenega pogrebnega obreda je na čelu sprevoda zastavonoša z državno zastavo, nato sledi nosilec verskega obeležja in za njim prapori,
– za nosilci praporov gredo nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanj, nosilci vencev, godba, pevci, pogrebni voz ali nosilci krste oziroma žare s pokojnikom, najožji svojci in za njimi ostali udeleženci pogreba.
V primeru cerkvenega pogrebnega obreda gre duhovnik pred krsto ali žaro s pokojnikom do groba.
Razpored v sprevodu se lahko izvede tudi na drug, krajevno običajen način.
17. člen
Ob grobu se udeleženci pogrebnih svečanosti razvrstijo tako, da so neposredno ob grobu svojci umrlega, nosilci odlikovanj in priznanj, državne zastave ter prapor, v primeru cerkvenega obreda pa tudi duhovnik in križ.
Krsta z umrlim oziroma žara se položi v grob. Temu sledijo poslovilni govori. Nato se opravi del verskega obreda, če gre za cerkveni pogrebni obred, zapojejo pevci, zaigra godba. S tem je pogrebna poslovitev končana.
Pogrebna poslovitev se lahko izvede tudi na drug krajevno običajen način.
Po zaključku pogrebne poslovitve lahko sledi mimohod udeležencev mimo grobne jame, pri čemer lahko posamezniki v grobno jamo spustijo grude zemlje ali cvetico.
18. člen
Društva, ki imajo ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, gasilci…), se lahko z njimi vključijo v pogrebne svečanosti.
Če pri pogrebni svečanosti sodeluje strelska enota, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren vodja enote.
Za oborožene sile Republike Slovenije, ki sodelujejo pri pogrebnih slovesnostih, kakor tudi za organizacijo in potek vojaških pogrebov in pogrebov delavcev Ministrstva za notranje zadeve, veljajo njihova pravila.
19. člen
Tihi pogreb je, če se na željo pokojnika ali svojcev o pogrebu ne obvesti javnosti.
Za tihi pogreb se smiselno uporabljajo določila tega odloka, razen drugega odstavka 13. člena. Izvajalec javne službe v zvezi s tihim pogrebom ne sme dajati nobenih informacij.
20. člen
Anonimni pokop je, če se na željo pokojnika ali svojcev, ne opravlja pogrebna svečanost ter tudi ne obeleži grob. Anonimni pokop opravi izvajalec javne službe ob prisotnosti najožjih svojcev ali brez njihove prisotnosti, v skladu z dogovorom z naročnikom pogreba.
21. člen
Pepel se lahko raztrosi na zato posebej določen prostor. Izvajalec posebej vodi knjigo pokopanih za tako določen prostor.
22. člen
Pred izkopom jame je oseba, s katero je dogovorjen izkop, dolžna ustrezno zavarovati sosednje spomenike in grobove ter paziti, da jih pri izkopu ne poškoduje.
Če nastane poškodba, pooblaščena oseba v soglasju z izvajalcem javne službe ugotovi vzroke in oceni nastalo škodo ter odredi, kdo jo je dolžan poravnati.
23. člen
Oseba, ki je zadolžena za izkop jame je dolžna zavarovati vrednostne predmete, ki jih najde pri prekopu groba ter jih shraniti.
Najdene predmete mora najditelj izročiti upravičencu, če je ta znan, sicer pa ravnati v skladu z veljavnimi predpisi.
Urejanje pokopališč
24. člen
Pokopališče se zgradi ali obstoječe razširi na območju, ki je določeno s prostorskim planom občine na podlagi ureditvenega načrta.
Za pokopališče je lahko določeno zemljišče, ki ni močvirnato in kjer podtalne vode ne vplivajo na studence, vodnjake, ribnike, vodnorekreacijske površine in podobno.
Vsako pokopališče mora imeti, ograjo, shrambo za orodje, vodovodni priključek in urejen prostor za odlaganje odpadkov.
Pokopališče mora biti praviloma odmaknjeno od drugih objektov.
25. člen
O ustanovitvi novih, razširitvi ali opustitvi obstoječih pokopališč v skladu s prostorskimi akti odloča občinski svet.
Preden se sprejme odločitev o opustitvi pokopališča morata podati svoje mnenje tudi pristojna zdravstvena inšpekcija in zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
26. člen
Za vsako pokopališče mora biti izdelan načrt razdelitve različnih zvrsti grobov. V načrtu pokopališča so določene še površina, kraj in oblika različnih zvrsti grobov.
Na pokopališčih v Občini Žužemberk so naslednje zvrsti grobov:
– enojni grob,
– dvojni grob,
– trojni grob,
– žarni grob in
– grobišča.
27. člen
Vsako pokopališče mora imeti pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove, evidenco grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu, datum pokopa ter oznako groba.
Za izdelavo pokopališkega katastra in načrta mora skrbeti izvajalec javne službe.
28. člen
Vrstni grobovi (enojni, dvojni, trojni) so razporejeni drug ob drugem in so oblikovani ter urejeni po enotnih kriterijih. Oddajo se samo za določeno dobo, ki ni krajša od 10 let.
29. člen
V žarne grobove se shranjujejo žare s pepelom umrlih.
V en žarni grob je lahko shranjenih tudi več žar.
Žare s pepelom umrlih se shranjujejo v žarnih grobovih ali obstoječih grobovih. Če se žara shrani v obstoječ enojni, dvojni ali trojni grob, se tak grob ne pojmuje kot žarni grob.
30. člen
Skupna grobišča so: kostnice, prostori za skupen pokop ob morebitnih naravnih nesrečah, v vojni in v izrednih razmerah, ter skupna grobišča.
V skupna grobišča se prenesejo posmrtni ostanki iz klasičnih in žarnih grobov, za katere ni podaljšana najemna pogodba, in iz vrstnih grobov, po poteku določene dobe.
31. člen
Globina klasičnih grobov je najmanj 1,80 m in se lahko poglobijo do 3,20 m.
Širina enojnega groba je od 0,70 m do 1,20 m.
Širina dvojnega groba je od 1,20 do 2 m.
Širina trojnega groba je nad 2 m.
Dolžina enojnih, dvojnih in trojnih grobov je do 2,20 m.
Poti med vrstami grobov morajo biti široke najmanj 0,5 m, razdalja med grobovi pa 0,3 m. Na novih ali razširjenih delih pokopališča pa v skladu z ureditvenim načrtom.
Na starih delih pokopališča se grobovi urejajo v okviru obstoječih dimenzij, vse eventualne spremembe pa je možno izvesti le na osnovi bolj racionalnega načrta razdelitve, katerega izdela izvajalec javne službe v soglasju z najemniki grobov.
Spomeniki, nagrobne ograje in druga znamenja ne smejo segati izven meje določenega grobnega prostora, v višino pa smejo segati največ do 1 m.
Žarni grobovi so globoki 0,70 m, široki od 0,6 do 1 m in dolgi od 0,60 m do 1 m.
Žarni grob je mogoče poglobiti za 0,30 m za nove žare.
Na novih pokopališčih se pokop umrlih opravi po vrstnem redu grobov, razen kadar gre za pokop žar in pokop v klasične grobove.
32. člen
Zaradi postavitve spomenika zemlje z groba ni dovoljeno odstranjevati. Spomenik je dovoljeno postaviti takrat, ko se zemlja na grobu posede toliko, da je z groba ni potrebno odvažati. Spomenik se lahko postavi le v skladu z ureditvijo obstoječega pokopališča in s pisnim soglasjem ter po navodilih izvajalca javne službe.
33. člen
Prekop groba oziroma ponoven pokop v isti grob je dovoljen po preteku mirovalne dobe. Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu, in istem grobu. Mirovalna doba ne sme biti krajša od 10 let, pri čemer je potrebno upoštevati značilnosti zemljišča na katerem je pokopališče.
Pred potekom mirovalne dobe se sme grob odpreti le, če to zahtevajo svojci ali druge fizične ali pravne osebe, ki imajo za to interes, da se umrli izkoplje in prenese na drugo pokopališče ali v drug grob na istem pokopališču, po poprejšnjem soglasju najemnika groba, sicer pa le z dovoljenjem za zadeve zdravstvenega varstva pristojnega upravnega organa.
34. člen
Ekshumacije (izkop trupla), ki so uradno dovoljene, se opravljajo ob vsakem času. Ekshumacije po želji strank pa se izvajajo šele po preteku 5 let od pokopa.
Za izkop se uporabljajo predpisi o izkopu umrlih.
Določila 33. člena ne veljajo za žarne grobove.
Oddajanje prostorov za grobove v najem
35. člen
Prostore za grobove daje v najem Občina Žužemberk v dogovoru z izvajalcem. Najemna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki ter v skladu s tem odlokom.
Najemna pogodba mora določati:
– osebo najemnega razmerja,
– čas najema oziroma uporabe groba,
– vrsto, zaporedno številko in velikost groba,
– višino najemnine in način plačevanja,
– obveznosti najemodajalca glede urejanja grobov,
– ukrepe v primeru neizvrševanja obveznosti iz pogodbe.
36. člen
Prostor za grobove se daje v najem najmanj za dobo 10 let, nakar se lahko po poteku mirovalne dobe pogodba podaljša. Najmanj dva meseca pred potekom najemne pogodbe mora izvajalec pisno opozoriti najemnika o prenehanju pogodbe in ga opozorit na posledice, če pogodbe ne bi podaljšal. Če pogodbeni stranki najemne pogodbe ne podaljšata, je najemnik dolžan odstraniti opremo groba v 15 dneh po preteku ali razveljavitvi najemne pogodbe. Če tega ne stori, stori to izvajalec javne službe na najemnikove stroške, grob oziroma prostor za grob pa odda drugemu v najem.
Osnovno vzdrževanje opuščenega groba izvaja izvajalec na svoje stroške.
37. člen
Po razveljavitvi najemne pogodbe se grobni prostor upošteva kot opuščen grob do konca mirovalne dobe, na kar se prekoplje in odda drugemu najemniku.
38. člen
Najemnina za grobni prostor se plačuje letno. Ob prijavi pokopa oziroma sklenitvi najemne pogodbe se dodeli grobni prostor, za katerega se plača pristojbina.
39. člen
Najemodajalec na podlagi pisnega obvestila izvajalca javne službe razveljavi sklenjeno najemno pogodbo v naslednjih primerih:
– če najemnik grobnega prostora, po predhodnem opozorilu ne poravna najemnine za preteklo leto,
– če najemnik ne vzdržuje groba, kljub posebnemu opozorilu,
– ob opustitvi pokopališča,
– kadar tako zahteva načrt razdelitve pokopališča.
40. člen
Pokopališke storitve in pristojbine se zaračunavajo po ceniku, ki ga v obliki sklepa sprejme občinski svet na predlog izvajalca.
Cene storitev, ki niso predmet gospodarske javne službe določa izvajalec sam, vendar morajo biti tržno primerljive.
Prihodki iz naslova najemnin za grobove v višini 70% so namenjeni za pokritje stroškov rednega vzdrževanja pokopališč in spremljajočih objektov, preostanek sredstev v višini 30% pa za investicijsko dejavnost.
Cene za najemnine grobov se določajo enkrat letno do konca februarja.
Duhovniki, redovniki in redovnice imajo pravico biti pokopani brez plačila najemnine.
Vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališčih
41. člen
V območjih pokopališča ni dovoljeno:
– nedostojno vedenje, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove,
– odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora,
– druge vrste onesnaževanja pokopališkega prostora in objektov v območju pokopališča,
– poškodovanje mrliške vežice, grobov, nasadov in drugih naprav in predmetov v območju pokopališča,
– vodenje živali na pokopališče,
– vožnja s kolesom ali motornim vozilom in njih shranjevanje na pokopališču,
– odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in iz objektov v območju pokopališča,
– v neposredni bližini območja pokopališča niso dovoljene, v času pogrebnih svečanosti, dejavnosti, ki motijo potek
– pogrebnih svečanosti.
Zidarska, kamnoseška, kovinostrugarska in druga dela, ki so namenjena urejanju pokopališč in s tem povezanimi prevozi, se lahko opravljajo le z dovoljenjem izvajalca javne službe.
42. člen
Izvajalec javne službe ima naslednje splošne pravice in obveznosti glede na obseg koncesije:
– skrbi za urejenost in vzdrževanje pokopališča,
– izdela in vodi pokopališki kataster in načrt pokopališča,
– oddaja grobne prostore v najem in vodi register sklenjenih pogodb,
– določa mesto, datum in uro pokopa, praviloma v dogovoru z naročnikom, organizira in opravlja pogrebe,
– vodi evidenco o grobovih in pokopih,
– opravlja prekope grobov in nadzira razna dela na pokopališču,
– skrbi za red in čistočo na pokopališču in njegovi neposredni okolici,
– skrbi za urejanje in vzdrževanje mrliške vežice in njegovega funkcionalnega zemljišča,
– daje soglasje za postavitev novih in obnovo obstoječih spomenikov,
– opozarja najemnike grobov o morebitni zapuščenosti najetih grobov.
Za cerkvene objekte v sklopu pokopališča skrbi cerkev sama.
43. člen
Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti redno tekoče vzdrževanje. Investicijsko vzdrževanje vseh skupnih objektov in naprav na območju pokopališča ter komunalnih objektov ter naprav in tehničnih ureditev, kot so:
– zbirno mesto za odlaganje odpadkov,
– ograje in klopi v območju pokopališča,
– zadrževalniki vode za zalivanje,
– osvetlitev pokopališča,
– ozvočenje na območju pokopališča pa v dogovoru z občino.
44. člen
Najemniki grobov so dolžni vzdrževati grobove in vmesne prostore med grobovi.
Če je grob tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in pokopališča kot celote, se smatra, da je zapuščen.
Izvajalec javne službe je dolžan v takem primeru najemnika opozoriti ter določiti rok za ureditev groba, kateri ne more biti daljši od dveh mesecev. Po preteku tega roka postopa izvajalec skladno z določbami 39. člena.
Izvajalec javne službe in najemnik groba lahko skleneta posebno pogodbo o vzdrževanju groba.
Nadzor
45. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja občinska uprava. Nadzor in ukrepanje se opravlja v okviru določenega delovnega področja in zakonskih pooblastil.
Kazenska določba
46. člen
Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje izvajalec javne službe, če opusti predpisana ravnanja iz 39. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo 60.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba izvajalca javne službe oziroma koncesionarja, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo do 60.000 SIT se kaznuje za prekršek kršitelj in najemnik groba, ki krši določila 41. člena tega odloka.
Prehodne in končne določbe
47. člen
Izvajalec javne službe uskladi svoje poslovanje s tem odlokom v roku enega leta od njegove uveljavitve.
48. člen
Občani, ki menijo, da izvajalec javne službe opravljanja pokopališke in pogrebne službe ter urejanja pokopališč ne opravlja javne službe v skladu z zakonom in določili tega odloka ali določili koncesijske pogodbe, morajo svoje pripombe in predloge posredovati praviloma v pisni obliki Občinski upravi občine Žužemberk.
49. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o pokopališkem redu za pokopališča v Občini Novo mesto (SDL, št. 14/88) in Odlok o javnih pogrebnih svečanostih (SDL, št. 4/83).
50. člen
Ta odlok začne veljati dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 352-07/2004-900
Žužemberk, dne 29. aprila 2004.
Župan
Občine Žužemberk
Franc Škufca l. r.