Uradni list

Številka 45
Uradni list RS, št. 45/2004 z dne 29. 4. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 45/2004 z dne 29. 4. 2004

Kazalo

2205. Uredba o programih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja za leti 2005 in 2006, stran 5884.

Na podlagi 5. in 7. člena v zvezi s 126. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1 in 58/02 – ZMR-1) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o programih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja za leti 2005 in 2006
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta uredba določa:
– programe kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja za leto 2005 – nacionalni del;
– upravičence, upravičljive stroške, pogoje, kriterije, postopke za uvedbo in izvajanje posameznih ukrepov in namenov ter nadzor nad izvajanjem ukrepov iz prejšnje alinee;
– vsebino ukrepov kmetijske strukturne politike, sofinancirane iz usmerjevalnega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada;
– namene, upravičene naložbe, upravičljive stroške, upravičence, merila za upravičenost, merila za izbor ter finančne kriterije za ukrepe iz prejšnje alinee.
2. člen
(sredstva)
(1) Na predlog ministra, pristojnega za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), Vlada Republike Slovenije določi višino sredstev za posamezne namene in obdobje izvajanja obveznosti plačil.
(2) Sredstva za izvajanje ukrepov kmetijske strukturne politike, sofinancirane iz usmerjevalnega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, so v skladu z Enotnim programskim dokumentom Republike Slovenije za obdobje 2004-2006 ter njegovim izvedbenim dokumentom Programskim dopolnilom Republike Slovenije za obdobje 2004-2006. Na podlagi omenjenih dokumentov se določi višina sredstev za posamezne namene in obdobje izvajanja obveznosti plačil.
II. UKREPI KMETIJSKE STRUKTURNE POLITIKE IN KMETIJSKE POLITIKE RAZVOJA PODEŽELJA – NACIONALNI DEL
1. Ukrepi
3. člen
(vrste ukrepov)
(1) Za uresničevanje ciljev kmetijske strukturne politike se sredstva za programe kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja – nacionalni del, namenijo za naslednje ukrepe:
– proračunska postavka 1491 – ukrep: Agromelioracije;
– proračunska postavka 1494 – ukrep: Hidromelioracije kmetijskih zemljišč;
– proračunska postavka 2430 – ukrep: Komasacije in sanacija nedokončanih komasacij;
– proračunska postavka 2438 – ukrep: Obnova in urejanje pašnikov,
– proračunska postavka 5538 – ukrep: Program podpor za prestrukturiranje in prenovo kmetijske proizvodnje;
– proračunska postavka 1473 – Skupni nameni: Pospeševanje prodaje kmetijskih pridelkov oziroma živil;
– proračunska postavka 1458 – ukrep: Obnova vasi;
– proračunska postavka 2429 – ukrep: Inovativni programi za razvoj podeželskih ekonomij;
– proračunska postavka 3804 – ukrep: Razvoj infrastrukture, povezane z razvojem kmetijstva;
– proračunska postavka 2556 – ukrep: Podpora strokovnim prireditvam, stanovskemu in interesnemu povezovanju;
– proračunska postavka 5853 – ukrep: Programi podpor za prestrukturiranje živilstva.
(2) Pri izboru vlog v okviru izvajanja programov kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja – nacionalni del, se upošteva regionalni vidik lokacije investiranja.
2. Proračunska postavka 1491 – ukrep: Agromelioracije
4. člen
(izvedba agromelioracijskih del)
(1) Predmet podpore je sofinanciranje agromelioracijskih del.
(2) Upravičljivi stroški za namene iz tega člena so:
– stroški del, ki so vključeni v poseg preoblikovanja terena, posega v globino tal, posega na površini tal, posega v kakovost tal, vključno z zemeljskimi deli ter lokalnih hidromelioracij,
– pri posameznih gradbenih delih stroški dobave gotovih elementov (material, prevoz) in njihove montaže ali stroški izvedbe del na licu mesta (stroški materiala, prevoza in opravljenih del),
– stroški za plačilo storitev arhitektov, inženirjev in drugih svetovalcev, študij izvedljivosti in ekonomske upravičenosti, do 12% priznanih upravičljivih stroškov.
(3) Upravičenci do sredstev iz tega člena so kmetije na območju Republike Slovenije.
(4) Pogoji za pridobitev sredstev iz tega člena so:
– predložitev dokončne odločbe o uvedbi agromelioracije, oziroma predpis o uvedbi agromelioracije,
– predložitev investicijsko-tehnične dokumentacije za izvedbo del; projektna dokumentacija mora biti izdelana v skladu s predpisi o graditvi objektov,
– program agromelioracijskih del, potrjenih s strani pooblaščenega odgovornega projektanta,
– predložitev finančne konstrukcije pokrivanja stroškov s terminskim planom izvajanja agromelioracijski del po fazah ter navedbo roka realizacije naložbe,
– predložitev treh ponudb za izvedbo del,
– izjavo upravičenca, da za to naložbo še ni prejel finančnih sredstev Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: MKGP),
– mnenje kmetijske svetovalne službe o predlagani naložbi,
– investicija ne sme biti začeta pred izdajo odločbe o dodelitvi sredstev.
(5) Delež dodeljenih sredstev po tem člena znaša do 35% upravičljivih stroškov.
(6) Skupna višina dodeljenih državnih pomoči iz vseh javnih virov za izvedbo agromelioracijskih del ne sme presegati 50% upravičljivih stroškov na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost ter 40% na ostalih območjih.
3. Proračunska postavka 1494 – ukrep: Hidromelioracije kmetijskih zemljišč
5. člen
(sanacija malih namakalnih sistemov in dokončanje nezaključenih malih namakalnih sistemov)
(1) V okviru proračunske postavke 1494 – ukrep: Hidromelioracije kmetijskih zemljišč so predmet podpore:
1. dokončanje nezaključenih malih namakalnih sistemov na podlagi pravnomočnih odločb sodišča;
2. investicije v sanacijo oziroma dokončanje malih namakalnih sistemov, ki so bili nepopolno izgrajeni v obdobju od leta 1998 do 2003 in jih je financiralo oziroma sofinanciralo MKGP, ter vključujejo tudi inženiring izvedbe, izdelavo projektne dokumentacije ter strokovni nadzor nad izvedbo.
(2) Upravičenci do podpor iz tega člena so fizične in pravne osebe, ki so jim bila za ta namen odobrena sredstva v okviru proračunskih postavk 1494 Namakanje kmetijskih zemljišč in proračunske postavke 1497 Akumulacije, v javnih razpisih v obdobju med leti 1998 in 2000.
(3) Pogoji za pridobitev sredstev iz tega člena so:
1. podatki vlagatelja oziroma njegovega zastopnika (ime oziroma firma, naslov oziroma sedež, telefonska številka, matična številka in poslovni račun oziroma transkacijski račun);
2. številka pogodbe o izvedbi malega namakalnega sistema oziroma akumulacije, sklenjene med upravičencem in MKGP na podlagi razpisa;
3. računi oziroma druge oblike potrdil o opravljenih delih za izvedbo pogodbenih obveznosti v obdobju po sklenitvi pogodbe (kopija gradbene knjige z ustreznim uradnim podpisom);
4. skupni popis vrednosti opravljenih del;
5. zapisniki ogledov objekta raznih strokovnih služb, inšpekcij in morebitna ekspertna mnenja o problemu izvedbe, če obstajajo;
6. evidentiranje morebitnih preostalih dokumentov, ki so odločilni za razjasnitev problematike nerealiziranosti projekta, oziroma slabe realizacije (npr. odločba upravnega sodišča itd);
7. predviden program in predračunska vrednost potrebnih del za zaključitev investicije – za sanacijo oziroma dokončanje;
8. investicija ne sme biti začeta pred letom 1998.
(4) Sredstva iz tega člena se dodelijo:
1. na podlagi pravnomočnih odločb sodišča,
2. na podlagi javnega razpisa, kjer bodo vloge obravnavane po vrstnem redu prispetja vlog, do porabe sredstev.
(5) Delež dodeljenih sredstev iz tega člena znaša do 100% vrednosti investicije oziroma v revaloriziranih deležih sredstev po osnovnih pogodbah med upravičenci in MKGP.
4. Proračunska postavka 2430 – ukrep: Komasacije in sanacija nedokončanih komasacij
6. člen
(komasacije)
(1) Predmet podpore so komasacije na podlagi predpisa, ki ureja kmetijska zemljišča:
1. ki so posledica izgradnje infrastrukturnih objektov (železniške proge, gradnja avtocest, vodni zadrževalniki itd.), za tisti del, ki presega obveznosti investitorja gradnje infrastrukturnih objektov, vendar predstavlja smiselno zaključeno celoto tega območja,
2. ki so na območju izgradnje namakalnih sistemov oziroma drugih agrarnih operacij,
3. ki se na določenem območju uvajajo prvič,
4. na območjih, kjer so pravnomočno zaključeni postopki denacionalizacije, ali
5. na območjih z izrazito neugodno posestno strukturo (več kot dve parceli na ha).
(2) Upravičljivi stroški za ukrep komasacije so geodetska dela, sodni in upravni stroški.
(3) Upravičenci do podpor po tem členu so občine, v katerih se bodo izvajale komasacije, končni koristniki učinka državne pomoči so lastniki zemljišč.
(4) Pogoji za pridobitev sredstev so:
1. predložitev kopije zemljiško-katastrskega načrta z izrisanimi predvidenimi mejami komasacijskega območja in prikazom obstoječega lastninskega stanja,
2. predložitev izvlečka iz planskega akta lokalne skupnosti, ki se nanaša na komasacijsko območje,
3. predložitev predloga idejne zasnove ureditve komasacijskega območja, ki ga sestavljata tekstualni del in grafični del,
4. predložitev primerjalne analize komasacije,
5. predložitev izjave občine, da prevzema pravice, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz investitorstva komasacije,
6. predložitev izjave upravičenca o zagotovitvi sredstev za posledično nastalo infrastrukturo, predvideno v idejni zasnovi komasacije,
7. predložitev dokazila, da so bila dela ponujena v izvedbo v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila,
8. predložitev dokazila, da bodo operativna in geodetska dela na komasacijskih območjih izvajala geodetska podjetja, ki so vpisana v imenik geodetskih podjetij v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, državne meje in prostorskih enot,
9. predložitev finančne konstrukcije pokrivanja stroškov,
10. predložitev celostne ureditve območja po izvedeni komasaciji, izdelane s strani krajinskega arhitekta,
11. predložitev pravnomočne odločbe o uvedbi komasacijskega postopka, oziroma predpis o uvedbi komasacijskega postopka,
12. investicija ne sme biti začeta pred izdajo odločbe o dodelitvi sredstev.
(5) Delež dodeljenih sredstev znaša 100% upravičljivih stroškov do porabe sredstev.
7. člen
(sanacija nedokončanih komasacij)
(1) V okviru proračunske postavke 2430 – Komasacije in sanacija nedokončanih komasacij se v okviru programa sanacije nedokončanih komasacij podpirajo dela, ki sledijo kot rešitev na pritožbe komasacijskih udeležencev. Financirajo se:
1. hidromelioracije, agromelioracije in geodetska ter gradbena dela;
2. pravna dela (priprava predlogov za vpis v zemljiško knjigo);
3. izvedeniška dela, cenitve in vrednotenje zemljišč;
4. odškodnine komasacijskim upravičencem na podlagi pravnomočnih odločb;
5. investicijski inženiring (priprava oddaje javnega naročila gradbenih del ter nadzor nad izvedbo del), na komasacijskih območjih iz priloge, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Upravičenci do sredstev iz tega člena so:
– fizične ali pravne osebe, ki so usposobljene za dejavnosti svetovanja, priprave predlogov za vpis v zemljiško knjigo, projektiranja ter geodetske ali gradbene dejavnosti za potrebe kmetijske dejavnosti in imajo stalno prebivališče oziroma sedež v Republiki Sloveniji,
– komasacijski udeleženci, upravičeni do odškodnine na podlagi pravnomočnih komasacijskih odločb.
(3) Pogoj za pridobitev sredstev iz tega člena je v primeru iz prve alinee prejšnjega odstavka predložitev ponudbe, iz katere mora biti razvidna usposobljenost.
(4) Delež dodeljenih sredstev iz tega člena znaša 100% vrednosti del oziroma odškodnin na podlagi pravnomočnih odločb.
5. Proračunska postavka 2438 – ukrep: Obnova in urejanje pašnikov
8. člen
(urejanje pašnikov)
(1) Predmet podpore je ureditev pašnikov za nadzorovano pašo.
(2) Sredstva se dodeljujejo za:
– ureditev ograd in obor,
– ureditev solnikov in
– ureditev oskrbe z vodo za napajanje živali.
(3) Upravičljivi stroški za namene iz tega člena so stroški nabavne vrednosti materiala za napravo ograd in obor z vso pripadajočo opremo ali lastnega materiala posameznega upravičenca. Upravičljivi stroški se priznajo največ do zgornje višine priznane investicijske vrednosti za posamezno vrsto investicije, ki se objavijo v javnem razpisu.
(4) Upravičenci do sredstev iz tega člena so fizične in pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in imajo stalno prebivališče oziroma sedež v Republiki Sloveniji, ter pašne skupnosti in agrarne skupnosti po predpisih, ki urejajo kmetijska zemljišča.
(5) Pogoji za pridobitev sredstev iz tega člena so:
1. predložitev načrta investicije,
2. predložitev plačanih računov, izdanih v tekočem letu,
3. predložitev fotokopije izpiska iz zemljiške knjige, starega največ 2 leti.
(6) V primeru obnove in urejanja pašnikov z oborami za gojene živali je potrebno predložiti tudi projekt gojitve živali v obori za vsaj petletno obdobje, ki vključuje naslednje podatke:
– površino (parcelne številke, katastrske kulture),
– kopijo katastrskega načrta 1: 5000 oziroma 1: 2880 z izrisom obore,
– dokazilo o lastništvu oziroma dolgoročnem najemu,
– namen gojitve (opis),
– zavarovanje obore (vrsta ograje, lega vhodov v oboro in odlovnih mest),
– evidenco gojitve divjadi (vrsta, število, struktura po spolu),
– soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, če izgradnja obore pomeni poseg v gozd in gozdni prostor,
– dokumentacijo v skladu s predpisi o graditvi objektov,
– soglasje lokalne skupnosti.
(7) Najmanjša površina obore mora znašati vsaj 2 ha, z vključenim enim odlovnim mestom za odlov živali.
(8) Delež dodeljenih sredstev iz tega člena je do 40% upravičljivih stroškov.
(9) Skupna višina dodeljenih državnih pomoči iz vseh javnih virov za urejanje pašnikov ne sme presegati 50% upravičljivih stroškov na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost ter 40% na ostalih območjih.
6. Proračunska postavka 5538 – ukrep: Programi podpor za prestrukturiranje in prenovo kmetijske proizvodnje
9. člen
(pomoč mladim kmetom za prevzem kmetij)
(1) Predmet podpore je delno pokrivanje stroškov, ki izhajajo iz naslova generacijskega lastninskega prevzema kmetije s strani mladega kmeta.
(2) Pomoč iz tega člena se dodeli v obliki enkratne finančne pomoči.
(3) Upravičljivi strošek za namen iz tega člena je enkratna finančna pomoč.
(4) Upravičenci do podpor iz tega člena so kmetije, razen pašnih oziroma agrarnih skupnosti, ki opravljajo kmetijsko dejavnost v skladu z načeli dobre kmetijske prakse na ozemlju Republike Slovenije ter izpolnjujejo predpisane pogoje.
(5) Pogoji in omejitve za pridobitev sredstev iz tega člena so:
1. pogoji, ki jih mora izpolnjevati mladi kmet:
– biti mora nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je mlajši od 40 let oziroma bo dopolnil 40 let v letu objave javnega razpisa in gre za njegov prvi lastniški prevzem,
– imeti mora stalno prebivališče na naslovu kmetije,
– se obvezuje, da bo ostal nosilec in lastnik kmetijskega gospodarstva še najmanj 5 let po prejemu pomoči iz tega člena, razen v primeru višje sile,
– ob oddaji vloge mora biti ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti;
2. kot ustrezna usposobljenost za opravljanje kmetijske dejavnosti iz zadnje alinee prejšnje točke se šteje:
– najmanj poklicna kmetijska izobrazba ali sorodna agroživilska izobrazba, ali
– katerakoli druga poklicna izobrazba in triletne delovne izkušnje na kmetiji ali v posamezni kmetijski dejavnosti, ali
– opravljen preizkus znanja iz kmetijske dejavnosti po programu kmetijskih poklicnih ali srednjih šol s posebnim poudarkom na kmetijski dejavnosti, ki jo opravlja, ali
– končana osnovna šolo in vsaj 5 let delovnih izkušenj na kmetiji ali v posamezni kmetijski dejavnosti;
3. pogoji, ki jih mora izpolnjevati kmetija:
– biti mora prijavljena v evidenci kmetijskih gospodarstev, ki jo vodi MKGP,
– kmetijsko gospodarstvo je moralo v tekočem letu, v skladu s kmetijsko dejavnostjo, ki jo opravlja, v predpisanem roku posredovati na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: AKTRP) izpolnjene osnovne obrazce o kmetijskem gospodarstvu, kakor jih določajo predpisi o izvedbi ukrepov kmetijske politike,
– upravičenec mora imeti ob oddaji vloge v uporabi vsaj za 5 ha, primerljivih kmetijskih površin v dejanski rabi, od tega vsaj 3 ha v lasti,
– določbo iz prejšnje alinee se ne uporablja za pridelavo medu in ostalih čebeljih proizvodov ter za vzrejo čebeljih matic. V takem primeru mora imeti upravičenec ob oddaji vloge v uporabi vsaj 3 ha primerljivih kmetijskih površin v dejanski rabi, od tega vsaj 1 ha v lasti in 40 čebeljih družin,
– upravičenec, ki pridobi pomoč iz naslova tega ukrepa, mora najkasneje eno leto po prejetju sredstev uvesti spremljanje rezultatov gospodarjenja na kmetiji po FADN metodologiji ter mora spremljati rezultate gospodarjenja po tej metodologiji vsaj še pet let po zadnjem izplačilu sredstev iz naslova tega ukrepa,
– prvi lastniški prevzem kmetije in vzpostavitvi mladega prevzemnika kot nosilca kmetijskega gospodarstva, mora biti opravljen najkasneje v 12 mesecih pred izdajo odločbe o dodelitvi sredstev,
– za datum lastniškega prevzema se šteje datum vložitve predloga za vpis lastnine v zemljiško knjigo,
– ob predložitvi vloge mora biti prevzeta celotna kmetija s strani mladega kmeta, oziroma s strani mladega kmeta in njegovega zakonca iz naslova zakonske ali izvenzakonske skupnosti,
– upravičenec mora predložiti načrt gospodarjenja kmetije najmanj za obdobje petih let od oddaje vloge na javni razpis,
– kmetija mora biti ob oddaji vloge ekonomsko vitalna. To pomeni, da mora iz kmetijskih dejavnosti, ki se odvijajo na kmetijskem gospodarstvu dosegati letne prihodke vsaj v višini minimalne bruto letne plače na zaposlenega v gospodarstvu. Pri izračunu letnega prihodka kmetije iz kmetijske dejavnosti se morajo upoštevati podatki veljavnega Kataloga kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na kmetijah v Sloveniji,
– kmetija mora ob oddaji vloge, oziroma najkasneje tri leta po prejemu sredstev, izpolnjevati vse minimalne standarde glede higiene, okolja in dobrega počutja živali;
4. za 1 ha primerljivih kmetijskih površin iz četrte alinee prejšnje točke se šteje:
– 1 ha njiv ali vrtov, ali
– 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov, ali
– 4 ha pašnikov, ali
– 0,25 ha plantažnih trajnih nasadov, ali
– 0,2 ha pokritih površin v vrtnarstvu, pri pridelavi jagod ali jagodičja oziroma 0,1 ha proizvodnih površin pri pridelavi gob, ali
– 8 ha gozdov, ali
– 5 ha gozdnih plantaž, ali
– 6 ha močvirnih travnikov oziroma drugih površin.
(6) Delež dodeljenih sredstev iz tega člena znaša do največ 5,000.000 SIT na upravičenca.
(7) Kriteriji za izbor vlog:
1. višina sredstev se določi na podlagi doseženih točk pri ocenitvi prispelih vlog, ki bodo izpolnjevale predpisane pogoje in omejitve. Pri izbiri in ocenjevanju vlog se uporabljajo sledeča merila:
– razvojni in regionalni vidiki kmetijskega gospodarstva,
– tržni in ekonomski elementi kmetijske proizvodnje,
– socialni vidiki kmetijskega gospodarstva,
– okoljski vidiki kmetijske proizvodnje,
– stroški, ki izhajajo iz naslova lastninskega prenosa kmetijskega gospodarstva;
2. vsa merila se točkujejo. Kolikor na razpis prispe več vlog kakor je razpoložljivih sredstev, imajo prednost pri izbiri tiste vloge, ki bodo dosegle večjo število točk.
(8) Če je kmetijsko gospodarstvo za isti namen, za katerega uveljavlja pridobitev sredstev po tem členu, že pridobilo državno pomoč iz naslova ostalih javnih sredstev Republike Slovenije, potem skupna višina dodeljenih državnih pomoči ne sme presegati delež dodeljenih sredstev iz šestega odstavka tega člena.
10. člen
(pomoč za nadomestilo škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni pojavi)
(1) Predmet podpore je reševanje težkega socialnega položaja kmetij v primeru naslednjih škodnih dogodkov:
a) smrt, nad 50% invalidnost ali več kot 6-mesečna nesposobnost za delo nosilca ali člana kmetijskega gospodarstva, ki predstavlja polno delovno moč na kmetiji;
b) nastanek škode na kmetiji, ki je nastala zaradi naravne nesreče ali izjemnega pojava. Kot naravno nesrečo ali izjemen pojav se šteje nepredviden dogodek, povzročen s strani narave in ga ni mogoče preprečiti. Prav tako se šteje za izjemen pojav izbruh bolezni, rastlinske ali živalske, v primerih ko povračilo škode ni urejeno z drugimi predpisi ali ko je zaradi pojava bolezni na kmetiji prepovedan promet z živalmi oziroma je dovoljen le zakol živali.
(2) Pomoč iz tega člena se dodeli v dveh oblikah:
– kot enkratna pomoč v primeru smrti, v primeru invalidnosti ali več kot 6-mesečne nesposobnosti za delo na kmetiji, kjer gre za osebo, ki predstavlja polno delovno moč na kmetiji in to pomeni hud poseg v delovni proces na kmetiji,
– kot pomoč za premostitev težav, ki so nastale zaradi naravnih nesreč ali izjemnih pojavov.
(3) Upravičljivi stroški za namene iz tega člena so:
– enkratna finančna pomoč, ki predstavlja izpad delovne sile za čas enega leta,
– stroški storitev ter materiala, ki so potrebni za vzpostavitev stanja pred nastankom škodnega dogodka ali preusmeritev kmetije.
(4) Upravičenci do podpor iz tega člena so kmetije na območju Republike Slovenije.
(5) Pogoji za pridobitev sredstev iz tega člena so:
1. predložitev ustreznega poročila o škodnem dogodku (kot škodni dogodek se smatra dogodek pod a) ali b) iz prvega odstavka tega člena,
2. predložitev sanacijskega načrta kmetije in poročilo o že dobljenih pomočeh,
3. nastanek škodnega dogodka po 1. januarju 2004,
4. stavbe in pridelki morajo biti zavarovani,
5. upravičenci morajo večino dohodka pridobiti iz kmetijske dejavnosti.
(6) Podpore iz tega člena se ne dodelijo za pokrivanje škod po drugih predpisih. Prav tako se ne pokriva izgube dohodka.
(7) Delež dodeljenih sredstev iz tega člena znaša:
– v primerih iz točke a) prvega odstavka tega člena največ 1,000.000 SIT. Sredstva so nepovratna in se upravičencu dodelijo in izplačajo na podlagi ustreznih dokumentov;
– v primerih iz točke b) prvega odstavka tega člena do 35% ocenjene škode (do 50% nepovratnih in do 50% povratnih sredstev), razen v primeru bolezni BSE, kjer znaša delež dodeljenih sredstev do 100% ocenjene škode (nepovratna sredstva) in se sredstva lahko namenijo za zamenjavo črede ali preusmeritev kmetije. Sredstva se dodelijo na osnovi predloženih dokumentov in izplačajo na osnovi predloženih računov.
(8) Višina vseh prejetih sredstev ne sme presegati višine ugotovljene škode.
7. Proračunska postavka 1473 ukrep – Skupni nameni: Pospeševanje prodaje kmetijskih pridelkov oziroma živil
11. člen
(pospeševanje prodaje kmetijskih pridelkov oziroma živil)
(1) Predmet podpore so:
– sofinanciranje strokovnih programov na mednarodnih kmetijsko živilskih sejmih in organizacije specializiranih sejmov s področja kmetijstva in živilske industrije v Republiki Sloveniji,
– sofinanciranje predstavitve slovenskega kmetijstva in živilsko-predelovalne industrije na sejmih v tujini,
– sofinanciranje aktivnosti informiranja in promocije kmetijskih pridelkov oziroma živil v Republiki Sloveniji in v tujini.
(2) Upravičenci do sredstev so pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji, nevladne, neprofitne organizacije, registrirane v skladu s predpisom, ki ureja društva, gospodarska interesna združenja, ki združujejo živilsko industrijo v Republiki Sloveniji, registrirana v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe.
(3) Upravičljivi stroški za namen iz prve alinee prvega odstavka tega člena so stroški, ki nastanejo pri organizaciji in izvedbi sejmov, strokovnih posvetov, predavanj, okroglih miz, strokovnih razstav, predstavitev ali tekmovanj, pri čemer se kot upravičljiv strošek upošteva ureditev ali najem prostorov za sejemsko dejavnost in za predavanja, tekmovanja, strokovne razstave, stroški predavateljev, stroški, ki so vezani na razstavne eksponate (transport, ureditev pogojev za postavitev razstavnih eksponatov) in izdelava strokovnih materialov (tiskani, video materiali, panoji).
(4) Upravičljivi stroški za namen iz druge alinee prvega odstavka tega člena so stroški, ki nastanejo pri najemu, ureditvi ter uporabi razstavnega prostora za svojo predstavitev na sejmu, potni stroški in stroški bivanja v času sejma, priprava in tisk promocijskega materiala, kot so plakati, tiskani materiali ter stroški, ki nastanejo z udeležbo na strokovnih konferencah v okviru sejma, kot so kotizacije, priprave predstavitvenih gradiv.
(5) Upravičljivi stroški za namen iz tretje alinee prvega odstavka tega člena so stroški, ki nastanejo pri izdelavi oziroma pripravi različnih aktivnosti informiranja in promocije kmetijskih pridelkov oziroma živil v Republiki Sloveniji in v tujini, distribucijo in predvajanjem naslednjih sklopov informiranja in oglaševanja:
– priprava oglaševalskih akcij in izdelava celostne podobe, vključno s promocijskim materialom,
– spletne strani,
– medijske aktivnosti,
– družabne in družbeno-informativne dejavnosti.
(6) Pogoji za pridobitev sredstev po tem členu:
– za namen iz prve alinee prvega odstavka tega člena mora upravičenec priložiti potrdilo o registraciji vlagatelja, program strokovnih prireditev, organiziranih v sklopu mednarodnih kmetijsko živilskih sejmov in specializiranih sejmov s področja kmetijstva in živilske industrije v Sloveniji, dokazilo o zagotovitvi lastnega deleža sredstev vlagatelja;
– za namen iz druge alinee prvega odstavka tega člena mora upravičenec priložiti potrdilo o registraciji vlagatelja, specifikacijo celotnih stroškov predstavitve s finančnimi dokazili o vseh izvedenih dejavnostih, katere se v skladu s to uredbo lahko uveljavlja kot upravičljive stroške za sofinanciranje, natančen opis sejemske predstavitve z zadanimi in uresničenimi cilji predstavitve, opis udeležbe na ob sejemskih dejavnostih (konferencah, simpozijih…), dokazilo o zagotovitvi lastnega deleža sredstev s strani vlagatelja;
– za namen iz tretje alinee prvega odstavka tega člena morajo biti akcije informiranja in promocije naravnane tako, da se promovirajo izdelki s priznanimi označbami kakovosti s slovenskim poreklom doma in v tujini med čim več ciljnimi javnostmi in hkrati informirajo potrošnika o različnih kategorijah posameznih izdelkov in spremembah, ki jih prinaša harmonizacija zakonodaje na področju posamezne panoge živilske industrije. Cilj promocijskih akcij mora biti večja prepoznavnost omenjenih izdelkov ter uveljavitev izdelkov tako v Republiki Sloveniji kot tudi na notranjem trgu EU. Akcije informiranja in promoviranja morajo zagotoviti tudi obveščanje o zdravem načinu prehranjevanja in o sistemih in predpisih, ki zagotavljajo varno in kakovostno hrano.
(7) Za namene iz tretje alinee prvega odstavka tega člena mora vlagatelj izkazati, da je bil za izvedbo aktivnosti informiranja in promocije izbran izvajalec, ki ima ustrezne reference pri podobnih projektih in je bil ob izpolnjevanju vseh predpisanih pogojev najcenejši. Promocijski in informativni material, izdelan v sklopu teh aktivnosti, ne sme biti predmet prodaje. Priloženo mora biti potrdilo o registraciji in aktivnem delovanju vlagatelja ter dokazilo o zagotovitvi lastnega deleža sredstev vlagatelja v višini do najmanj 50% upravičljivih stroškov. Iz izbranega programa kampanje mora biti razvidna specifikacija skupnih stroškov programa promocije in informiranja, posameznih aktivnosti v okviru programa ter okviren terminski plan izvedbe posameznih komunikacijskih akcij.
(8) Merila za ocenjevanje vlog so:
1. za namen iz prve alinee prvega odstavka tega člena:
– obseg strokovnega programa v času trajanja priglašenih sejmov (število strokovnih prireditev v času trajanja sejma),
– argumentirana in dejansko obračunana finančna sredstva, namenjena za organizacijo strokovnih programov s strani organizatorja,
– pomembnost sejemske prireditve v nacionalnem in mednarodnem okviru (število držav, iz katerih so razstavljavci, število razstavljavcev, domačih in tujih),
– ocenjen obisk sejemske prireditve (podatki, podani s strani organizatorja),
– ocenjen obisk strokovnega programa (podatki, podani s strani organizatorja);
2. za namen iz druge alinee prvega odstavka tega člena:
– sejemska predstavitev je skupna za čim večje število slovenskih pridelovalcev, predelovalcev in drugih institucij,
– sejemska predstavitev je skupna za čim večje število slovenskih prehrambenih proizvodov,
– argumentirana in dejansko prikazana finančna sredstva, namenjena za organizacijo skupne sejemske predstavitve s strani organizatorja predstavitve,
– razpoložljivost spremljajočega promocijskega materiala,
– velikost predstavitvenega sejemskega prostora,
– aktivna strokovna udeležba slovenskih predstavnikov na čim več obsejemskih dejavnostih (konferencah, simpozijih…);
3. za namen iz tretje alinee prvega odstavka tega člena:
– povezan nastop gospodarskih subjektov s področja pridelave in predelave ter skupna vlaganja,
– sporočila promocijskih aktivnosti morajo biti pozitivno naravnana in naj obveščajo, da ima proizvod posebne lastnosti, ki so pogoj za pridobitev uradnih zaščitnih znakov (geografsko poreklo, geografska označba, tradicionalen ugled, ekološki proizvod, integriran proizvod, višja kakovost),
– celostno informiranje potrošnikov o različnih kategorijah posameznih izdelkov, spremembah, ki jih prinaša harmonizacija zakonodaje, ter o sistemih in predpisih, ki zagotavljajo varno in kakovostno hrano,
– akcije informiranja in promocije pokrivajo čim večji spekter ciljnih javnosti,
– obveščanje o zdravem načinu prehranjevanja oziroma o tem, kaj konkretne posebne lastnosti proizvoda pomenijo za zdravje in življenje ljudi.
(9) Višina sofinanciranja za ukrepe iz tega člena znaša največ do 50% upravičljivih stroškov. Podpore se dodeljujejo do porabe za ta namen razpoložljivih sredstev.
(10) Skupna višina dovoljene državne pomoči iz vseh javnih virov za pospeševanje prodaje kmetijskih pridelkov oziroma živil znaša do 50% upravičljivih stroškov.
8. Proračunska postavka 1458 – ukrep: Obnova vasi
12. člen
(obnova vasi)
(1) Predmet podpore so investicije:
1. v ureditev prostora ali obnovo objektov v vasi, ki spadajo med naložbe v javnem interesu,
2. v obnovo stanovanjskih hiš in gospodarskih objektov (kozolci, mlini, žage, kašče itd.) v smislu obnove stavbne dediščine, vendar investicija ne sme povzročiti povečanja proizvodnih zmogljivosti.
(2) Upravičljivi stroški za investicije iz prejšnjega odstavka vključujejo:
– stroške novogradnje ali adaptacije nepremičnin, ki vključujejo eno ali več od naštetih gradbenih in obrtniških del: rušitvena, zemeljska, betonska, zidarska, tesarska, fasaderska dela, kanalizacijo, krovska, kleparska, keramičarska, mizarska, parketarska, pleskarska, ključavničarska, vodovodna in inštalaterska dela, dodatna dela;
– pri posameznih gradbenih in obrtniških delih so povsod upoštevani stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz) in njihove montaže ali stroški izvedbe del na licu mesta (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);
– ostali splošni stroški, ki so neposredno povezani s projektom (honorarji arhitektom, inženirjem in svetovalcem, študije izvedljivosti in ekonomske upravičenosti, nakup patentov in licenc) do višine 12% upravičljivih stroškov.
(3) Podpore iz tega člena se ne dodelijo za:
– nakup ali zakup zemljišč in obstoječih zgradb,
– nakup opreme,
– plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
– stroške poslovanja (npr. tudi stroški vzdrževanja in najema itd.),
– bančne stroške in stroške garancij,
– stroške za plačilo storitev arhitektov, inženirjev in svetovalcev, študij izvedljivosti in ekonomske upravičenosti, nakup patentov in licenc, ki so neposredno povezani z izvajanjem projekta in presegajo 12% upravičljivih stroškov,
– stroške promocije.
(4) Upravičenci do podpor iz 1. točke prvega odstavka tega člena so občine, iz 2. točke prvega odstavka tega člena pa kmetije na območju Republike Slovenije.
(5) Pogoji za pridobitev sredstev iz 1. točke prvega odstavka tega člena za občine so:
1. vas oziroma objekt mora biti vključen v program celostnega razvoja podeželja in obnovo vasi (v nadaljnjem besedilu: CRPOV), v program vinskih turističnih cest (v nadaljnjem besedilu: VTC) ali v druge razvojne programe podeželja;
2. predložena mora biti ustrezna dokumentacija oziroma dovoljenja;
3. predloženo mora biti mnenje projektnega sveta CRPOV, VTC ali drugih razvojnih programih podeželja;
4. predložen mora biti investicijski program v skladu s predpisi o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja;
5. predložen mora biti finančni načrt s terminskim planom koriščenja sredstev;
6. predloženo mora biti dokazilo o zagotovitvi lastnega deleža sredstev;
7. soglasje ministrstva, pristojnega za finance;
8. predmet investicije mora biti v lasti lokalne skupnosti;
9. investicija ne sme biti začeta pred izdajo odločbe o dodelitvi sredstev in soglasja ministrstva za finance.
(6) Sredstva iz tega člena se občinam izplačajo na podlagi zahtevka za izplačilo, katerega podlaga so gradbene situacije potrjene s strani nadzornega organa in upravičencev, oziroma računov, potrjenih s strani upravičencev.
(7) Pogoji za pridobitev podpor iz 2. točke prvega odstavka tega člena za kmetije so:
1. vpisane morajo biti v register kmetijskih gospodarstev;
2. nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma družinski član nosilca kmetije mora biti pokojninsko invalidsko zavarovan kot kmet;
3. nosilec kmetijskega gospodarstva mora imeti stalno prebivališče na naslovu kmetije;
4. vas oziroma objekt mora biti vključen v program CRPOV ali VTC ali drugih razvojnih programov podeželja;
5. predložena mora biti ustrezna dokumentacija oziroma dovoljenja;
6. predloženo mora biti mnenje projektnega sveta CRPOV, VTC ali drugih razvojnih programov podeželja;
7. upravičenec mora priložiti soglasje lastnika oziroma morebitnih solastnikov kmetije za izvedbo investicije;
8. predložiti mora izdelan poslovni načrt kmetije;
9. predložen mora biti finančni načrt s terminskim planom koriščenja sredstev;
10. predloženo mora biti dokazilo o zagotovitvi lastnega deleža sredstev;
11. investicija ne sme biti začeta pred izdajo odločbe o dodelitvi sredstev;
12. predložitev kulturnovarstvenega soglasja, v primeru, da je kmetija oziroma stavba evidentirana kot kulturna dediščina.
(8) Sredstva iz tega člena se kmetijam izplačajo na podlagi plačanih računov ali plačanih in s strani nadzornega organa potrjenih gradbenih situacij.
(9) Višina podpore iz tega člena znaša do 50% upravičljivih stroškov. Za namene iz 1. točke prvega odstavka tega člena znaša največ 8,000.000 SIT in največ 4,000.000 SIT za namene iz 2. točke prvega odstavka tega člena. Najnižja priznana vrednost investicije mora presegati 2,000.000 SIT.
(10) V primeru, da so upravičenci kmetije, skupna višina dodeljenih državnih pomoči iz vseh javnih virov za namen ohranjanja arheoloških ali zgodovinskih značilnosti ohranjanje neproizvodnjih oziroma negospodarskih objektov sme znašati do 100% upravičljivih stroškov, v primeru ohranjanja gospodarskih objektov v smislu stavbne dediščine, ki ne povečujejo proizvodne zmogljivosti, ne sme presegati 60% upravičljivih stroškov oziroma 75% upravičljivih stroškov na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo.
9. proračunska postavka 2429 – ukrep: Inovativni programi za razvoj podeželskih ekonomij
13. člen
(promocija, pomembna za razvoj podeželja)
(1) Predmet podpore je izdelava promocijskega in informacijskega materiala, pomembnega za razvoj podeželja na celotnem območju Republike Slovenije.
(2) Upravičljivi stroški iz prejšnjega odstavka so:
– priprava, oblikovanje in tiskanje gradiv.
(3) Upravičljivi stroški se priznajo največ do zgornje višine priznane vrednosti za posamezno vrsto promocije, ki se objavi v javnem razpisu. Podpore iz tega člena se ne dodelijo za plačilo davkov.
(4) Upravičenci do podpor iz tega člena so:
– za projekte iz 1. točke petega odstavka tega člena pravne osebe, ki za potrebe svojih članov ali svoje dejavnosti opravljajo promocijo, pomembno za kmetijstvo ali razvoj podeželja, ter imajo sedež na območju Republike Slovenije,
– za projekte iz 2. točke petega odstavka tega člena občine oziroma izvajalska organizacija pooblaščena s strani občin, vključene v CRPOV, VTC ali druge razvojne programe podeželja, v katerih je izvajanje teh programov že v teku.
(5) Pogoji za pridobitev sredstev iz tega člena so:
1. projekt mora biti pomemben za razvoj kmetijstva in podeželja na nacionalnem oziroma regionalnem nivoju, v smislu podpore trženju kmetijskih pridelkov na domu, turistični dejavnosti na kmetiji itd., ali
2. projekt mora biti v skladu s prioriteto v programu CRPOV, VTC ali drugih razvojnih programov podeželja, ki so že v teku;
3. v primeru promocije dejavnosti na območju CRPOV, VTC ali drugih razvojnih programov podeželja mora projekt zajemati celo območje;
4. predložitev dokazila o zagotovitvi lastnega deleža sredstev končnega koristnika ukrepa v primeru promocije tržnih izdelkov;
5. promocijski in informacijski material ne sme biti predmet prodaje.
(6) Delež dodeljenih sredstev iz tega člena znaša do 50% upravičljivih stroškov.
(7) Skupna višina dodeljenih državnih pomoči iz vseh javnih virov za promocijo ne sme presegati 50% upravičljivih stroškov.
10. Proračunska postavka 3804 – ukrep: Razvoj infrastrukture, povezane z razvojem kmetijstva
14. člen
(razvoj infrastrukture, povezane z razvojem kmetijstva)
(1) Predmet podpore so:
1. novogradnje in rekonstrukcija nekategoriziranih cest (dovozne ceste in pristopi do objektov ter zemljišč, ceste v zasebni lasti);
2. izgradnja, ureditev in oprema tematskih poti za izboljšanje turistične infrastrukture (učne, gozdne, jahalne, kolesarske, pohodniške poti in druge v javni rabi);
3. oprema in označitev območij VTC;
4. ureditev vodne infrastrukture na podeželju za preskrbo s pitno vodo:
– posodobitev obstoječih vodovodnih sistemov,
– novogradnja vodovodnih sistemov;
5. izgradnja in ureditev poljskih poti na območju izvedbe komasacij, uvedenih od leta 2000 naprej.
(2) Upravičljivi stroški za investicije iz prejšnjega odstavka vključujejo:
– v primeru 1. točke prejšnjega odstavka so vključeni stroški izvedbe ene ali več od naštetih gradbenih in obrtniških del: preddela, zemeljska dela, zgornji ustroj, odvodnjavanje, betonska, zidarska, tesarska ter dodatna dela; pri posameznih gradbenih in obrtniških delih so povsod upoštevani stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz) in njihove montaže ali stroški izvedbe del na licu mesta (stroški materiala, prevoza in opravljenih del),
– v primeru 2. točke prejšnjega odstavka so vključeni stroški izvedbe ene ali več od naštetih gradbenih in obrtniških del: preddela, zemeljska dela, zgornji ustroj, odvodnjavanje, betonska, zidarska, tesarska ter dodatna dela; pri posameznih gradbenih in obrtniških delih so povsod upoštevani stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz) in njihove montaže ali stroški izvedbe del na licu mesta (stroški materiala, prevoza in opravljenih del); nakup, izdelava, prevoz in montaža signalizacijske opreme (informacijske, usmerjevalne in druge oznake) ter ostale opreme za razgledišča, izhodiščne in informacijske točke, prostorov za počitek – klopi, sanitarije, koši za smeti in drugo,
– v primeru 3. točke prejšnjega odstavka so vključeni stroški nakupa, izdelave, prevoza in montaže signalizacijske opreme (informacijske, usmerjevalne in druge oznake),
– v primeru 4. točke prejšnjega odstavka so vključeni stroški izvedbe ene ali več od naštetih gradbenih in obrtniških del: preddela, zemeljska, tesarska, betonska in armirano betonska dela, zidarska, kanalizacijska, ključavničarska, kleparska, pleskarska, keramična dela in nakup, prevoz in montaža elektro in strojne opreme za vodohram, vodovod, črpališče ter naprav za pripravo pitne vode; pri posameznih gradbenih in obrtniških delih so povsod upoštevani stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz) in njihove montaže ali stroški izvedbe del na licu mesta (stroški materiala, prevoza in opravljenih del),
– v primeru 5. točke prejšnjega odstavka so vključeni stroški izvedbe ene ali več od naštetih gradbenih in obrtniških del: preddela, zemeljska dela, zgornji ustroj, odvodnjavanje, betonska ter dodatna dela; pri posameznih gradbenih in obrtniških delih so povsod upoštevani stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz) in njihove montaže ali stroški izvedbe del na licu mesta (stroški materiala, prevoza in opravljenih del),
– ostali splošni stroški, ki so neposredno povezani s projektom (honorarji arhitektom, inženirjem in svetovalcem, študije izvedljivosti in ekonomske upravičenosti, nakup patentov in licenc) do višine 12% upravičljivih stroškov.
(3) Podpore iz tega člena se ne dodelijo za:
– nakup ali zakup zemljišč in obstoječih zgradb;
– stroške poslovanja (npr. tudi stroški vzdrževanja in najema itd.);
– plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu;
– bančne stroške in stroške garancij;
– stroške promocije.
(4) Upravičenci do podpor iz 2., 3. in 5. točke prvega odstavka tega člena so občine, za 1., 2. in 4. točko prvega odstavka tega člena pa kmetijska gospodarstva.
(5) Pogoji za pridobitev sredstev iz tega člena za občine so:
a) v primeru iz 2. točke prvega odstavka tega člena:
1. upravičenci morajo biti na območjih CRPOV, VTC ali drugi razvojnih programov podeželja,
2. investicija mora biti vključena v razvojni program CRPOV, VTC ali drugega razvojnega programa podeželja,
3. predloženo mora biti mnenje projektnega sveta CRPOV, VTC ali programskega odbora drugega razvojnega programa podeželja,
4. investicija se izvaja izven naselja s statusom mesta,
5. predložen mora biti investicijski program ali dokument identifikacije investicijskega projekta, izdelan v skladu s predpisi o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja,
6. predložena mora biti ustrezna dokumentacija oziroma dovoljenja,
7. predloženo mora biti dokazilo o zagotovitvi lastnega deleža sredstev,
8. soglasje ministrstva, pristojnega za finance,
9. skupna vrednost investicij posameznega upravičenca mora znašati vsaj 2,000.000 SIT,
10. sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka za izplačilo, katerega podlaga so gradbene situacije, potrjene s strani nadzornega organa in upravičencev, oziroma računov, potrjenih s strani upravičencev,
11. predloženo mora biti dokazilo, da so bila dela ponujena v izvedbo v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila,
12. investicija ne sme biti začeta pred izdajo odločbe o dodelitvi sredstev in soglasja ministrstva za finance,
13. predmet investicije mora biti v lasti lokalne skupnosti;
b) v primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena:
1. vlogo za pridobitev sredstev predloži ena od občin v imenu ostalih občin na območju VTC,
2. predložen mora biti program označitve z detajli za celotno območje VTC oziroma elaborat s popisom del za izvedbo opreme ter ureditve,
3. predložena mora biti ustrezna dokumentacija oziroma dovoljenja,
4. predložena finančna konstrukcija razdelitve stroškov po posameznih občinah,
5. soglasje ministrstva, pristojnega za finance,
6. predloženo mora biti dokazilo o zagotovitvi lastnega deleža sredstev,
7. predloženo mora biti soglasje projektnega sveta VTC,
8. sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka za izplačilo, katerega podlaga so gradbene situacije potrjene s strani nadzornega organa in upravičencev oziroma računov, potrjenih s strani upravičencev,
9. predložen mora biti investicijski program ali dokument identifikacije investicijskega projekta, izdelan v skladu s predpisi o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja,
10. predloženo mora biti dokazilo, da so bila dela ponujena v izvedbo v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila,
11. investicija ne sme biti začeta pred izdajo odločbe o dodelitvi sredstev in soglasja Ministrstva za finance;
c) v primeru iz 5. točke prvega odstavka tega člena:
1. predložena mora biti pravnomočna odločba o uvedbi komasacije ali predpis o uvedbi komasacije,
2. predložen mora biti investicijski program ali dokument identifikacije investicijskega projekta, izdelan v skladu s predpisi o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja,
3. predložena mora biti projektna dokumentacija, izdelana v skladu z določbami zakona, ki določa graditve objektov ter predpisom o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije,
4. predloženo mora biti dokazilo o zagotovitvi lastnega deleža občine,
5. predloženo mora biti soglasje Ministrstva za finance,
6. predloženo mora biti dokazilo, da so bila dela ponujena v izvedbo v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila,
7. predložena mora biti izjava upravičenca, da za to naložbo še ni prejel finančnih sredstev MKGP,
8. sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka za izplačilo, katerega podlaga so gradbene situacije, potrjene s strani nadzornega organa in upravičencev, oziroma računov, potrjenih s strani upravičencev,
9. investicija ne sme biti začeta pred izdajo odločbe o dodelitvi sredstev in soglasja Ministrstva za finance.
(6) Pogoji za pridobitev sredstev po tem členu za kmetijska gospodarstva so:
1. upravičenci morajo biti na območjih CRPOV, VTC ali drugih razvojnih programih podeželja;
2. investicija mora biti vključena v CRPOV, VTC ali drugih razvojnih programov podeželja;
3. predloženo mora biti mnenje projektnega sveta CRPOV, VTC ali programskega odbora drugega razvojnega programa podeželja;
4. investicija se izvaja izven naselja s statusom mesta;
5. v primeru oskrbe z vodo je potrebno priložiti potrdilo o ustreznosti kvalitete pitne vode;
6. kmetijsko gospodarstvo, ki je fizična oseba, mora predložiti poslovni načrt (poslovni načrt mora biti izdelan najmanj za čas izvajanja investicije);
7. kmetijsko gospodarstvo, ki je pravna oseba, mora predložiti investicijski program v skladu s predpisi, ki urejajo enotno metodologijo za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja (investicijski program mora biti izdelan najmanj za čas izvajanja investicije);
8. predložena mora biti ustrezna dokumentacija oziroma dovoljenja;
9. kmetijsko gospodarstvo ne sme biti v stečajnem postopku ali v postopku prisilne poravnave (velja za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike);
10. predloženo mora biti dokazilo o zagotovitvi lastnega deleža sredstev;
11. skupna vrednost investicij mora znašati vsaj 2,000.000 SIT;
12. sredstva iz tega člena se izplačajo na podlagi plačanih računov ali plačanih in s strani nadzornega organa potrjenih gradbenih situacij;
13. investicija ne sme biti začeta pred izdajo odločbe o dodelitvi sredstev.
(7) Delež dodeljenih sredstev znaša do 30% upravičljivih stroškov oziroma v primeru 1. točke prvega odstavka tega člena največ 10,000.000 SIT, v primeru 2. točke prvega odstavka tega člena največ 3,000.000 SIT, v primeru 4. točke prvega odstavka tega člena največ 15,000.000 SIT in v primeru 5. točke prvega odstavka največ 10,000.000 SIT. V primeru 3. točke prvega odstavka tega člena znaša delež dodeljenih sredstev do 50% priznanih stroškov investicije.
(8) V primeru, da je upravičenec kmetijsko gospodarstvo, skupna višina dodeljenih državnih pomoči iz vseh javnih virov za razvoj infrastrukture, povezane z razvojem kmetijstva, ne sme presegati 50% upravičljivih stroškov na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost ter 40% na ostalih območjih.
11. Proračunska postavka 2556 – ukrep: Podpora strokovnim prireditvam, stanovskemu in interesnemu združevanju
15. člen
(podpora strokovnim prireditvam, stanovskemu in interesnemu združevanju)
(1) Predmet podpore je sofinanciranje delovanja različnih neprofitnih oblik sodelovanja kmetov in drugih neprofitnih združenj povezanih s kmetijstvom za pomoč pri izvajanju strokovnih prireditev, informiranju na terenu in usposabljanju kmetov, ki so registrirana in delujejo na območju Republike Slovenije.
(2) Upravičljivi stroški iz tega člena so:
– stroški ustrezne infrastrukture za delovanje (najem prostorov, oziroma nakup opreme),
– materialni stroški in stroški dela pisarne ter organov,
– stroški članarin v mednarodnih organizacijah,
– stroški povezani z izobraževanjem in usposabljanjem članstva (najemnine prostorov, honorarji predavateljem, materialni stroški povezani z izvedbo izobraževanja),
– stroški povezani s predstavitvijo svoje dejavnosti (materialni stroški predstavitev na sejmih, pri organizaciji demonstracij in razstav, izdelava in transfer predstavitvenih gradiv).
(3) Pogoji za pridobitev sredstev iz tega člena so:
1. predložitev dokazil o zastopanosti čim večjega števila aktivnega članstva;
2. predložitev dokazil o zagotavljanju čim širše predstavitve kmetijskim uporabnikom in javnosti;
3. predložitev dokazil o zagotavljanju pomoči kmetijskim gospodarstvom na področju izobraževanja;
4. delovati morajo na področju kmetijstva in s kmetijstvom povezanimi dejavnostmi.
(4) Upravičenci do sredstev po tem členu so:
a) nevladne organizacije: Zveza slovenske podeželske mladine, Sindikat kmetov Slovenije, Zveza kmetic Slovenije;
b) pravne osebe, ustanovljene v skladu s predpisom, ki ureja društva, ter so registrirane in delujejo na območju Republike Slovenije: društva, zveze društev in združenja na področju kmetijstva in s kmetijstvom povezanih dejavnosti.
(5) Upravičenci iz točke a) prejšnjega odstavka predložijo vlogo na obrazcu, ki ga pridobijo na AKTRP.
(6) Delež dodeljenih sredstev iz tega člena znaša do 50% upravičljivih stroškov.
(7) Delež dodeljenih državnih pomoči iz vseh javnih virov za namene iz tega člena znaša do 100% upravičljivih stroškov, kot so stroški organizacije izobraževanja in usposabljanja, organizacije tekmovanj, razstav in sejmov. Na posameznega upravičenca iz točke b) četrtega odstavka tega člena, skupni znesek pomoči iz vseh javnih virov v obdobju treh let, ne sme presegati 100.000 EUR.
12. Proračunska postavka 5853 – ukrep: Programi podpor za prestrukturiranje živilstva
16. člen
(programi podpor za prestrukturiranje živilstva)
(1) Podpore investicijam, v okviru tega ukrepa, bodo prispevale k izboljšanju in racionalizaciji predelave živilskih proizvodov ter tako prispevale k povečanju konkurenčnosti in dodane vrednosti teh proizvodov.
(2) Investicije zadevajo predelavo in trženje živilskih proizvodov, primernih za človeško prehrano in prehrano živali (razen proizvodov iz rib, proizvodov, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode in aktivnosti znotraj sektorja sladkorja) in spadajo v naslednje sektorje: meso, mleko, žita in druge rastline, ki se uporabljajo v mlinski industriji, vino, sadje, zelenjava, krompir, rastlinsko olje, jajca, med in hrana za živali.
(3) Upravičene investicije so:
– izgradnja, nakup ali obnova nepremičnin z izjemo nakupa zemljišč;
– nakup novih strojev in opreme, vključno z računalniško programsko opremo;
– splošni stroški, kot so honorarji arhitektov in svetovalcev, študije izvedljivosti, pridobivanje patentov in licenc (stroški iz te alinee so dodatni stroški k stroškom iz prve in druge alinee tega odstavka in štejejo za upravičene stroške do zgornje meje 12% teh stroškov).
(4) Upravičljivi stroški za namene iz tega člena so:
– gradbena in obrtniška dela (rušitvena dela, zemeljska, betonska, zidarska, tesarska, fasaderska, krovska, kleparska, keramičarska, mizarska, pleskarska, ključavničarska, kamnoseška, elektroinštalaterska, vodovodna in druga inštalaterska dela, ureditev kanalizacije);
– stroški nakupa nepremičnin, to je že zgrajenih zgradb in zemljišč, na katerih so zgrajene, če obstaja neposredna povezava med nakupom in ciljem zadevne investicije;
– oprema (oprema za sprejem surovin, oprema za predelavo in proizvodnjo izdelkov (obdelava, priprava, dodelava, konzerviranje…), oprema za pakiranje in embaliranje, oprema za nadzor in obvladovanje kakovosti, oprema za skladiščenje, oprema za odpremo, laboratorijska oprema, računalniška oprema s programi ter naprave za zmanjšanje obremenjenosti okolja s proizvodnjo);
– ostali splošni stroški, ki so neposredno povezani z investicijo (honorarji arhitektom, inženirjem in svetovalcem, študije izvedljivosti in ekonomske upravičenosti, nakup patentov in licenc) do višine 12% upravičljivih stroškov investicije.
(5) Podpore se ne dodelijo za:
– investicije na ravni trgovine,
– investicije v predelavo ali trženje proizvodov iz tretjih držav. Za tretje države se štejejo države izven teritorija Evropske unije,
– nakup rabljene opreme,
– investicije, katerih cilj je povečati proizvodnjo, razen če obstajajo zadostna dokazila, da za zadevne proizvode obstajajo prodajne možnosti,
– investicije, ki spadajo v okvir programov podpor organizacij proizvajalcev v okviru tržnih redov,
– investicije, ki spadajo v okvir ukrepov za podporo raziskovalnih projektov, ukrepov za promocijo kmetijskih proizvodov ali ukrepov za preprečevanje bolezni živali,
– za plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
– stroške poslovanja, ki zajemajo tudi stroške vzdrževanja in najema,
– bančne stroške in stroške garancij,
– stroške konverzije in tečajne izgube,
– investicije upravičencev, ki so v finančnih težavah, v stečajnem postopku, v postopku prisilne poravnave ali likvidacije.
(6) Upravičenci do sredstev iz tega člena so pravne osebe in fizične osebe s prebivališčem ali sedežem v Republiki Sloveniji, ki so registrirane za opravljanje predelovalne dejavnosti v okviru naslednjih sektorjev: meso, mleko, žita in druge rastline, ki se uporabljajo v mlinski industriji, vino, sadje, zelenjava, krompir, rastlinsko olje, jajca, med in hrana za živali.
(7) Podpora se dodeli za financiranje investicij:
– za katere vlagatelj predloži poslovni načrt investicije, ki vključuje osnovne podatke o investitorju, podatke o investiciji, analizo trga, časovni potek investicije, stroške investicije, vire financiranja, ekonomsko analizo investicije. Podrobna vsebina in zahtevane priloge (dokazilo o registraciji, gradbena dokumentacija, dokazilo o finančnem stanju, strokovna ocena vpliva na okolje, in podobno) se določijo z razpisom;
– za katere je možno dokazati ekonomsko upravičenost (interna stopnja donosnosti višja kot 8%);
– kjer predelovalni obrati izpolnjujejo ustrezne minimalne standarde na področju okolja, higiene in dobrega počutja živali ali bodo izpolnjevali ustrezne standarde ob zaključku investicije;
– ki prispevajo k izboljšanju položaja zadevnega sektorja primarne kmetijske proizvodnje;
– za katere obstajajo zadostna dokazila, da za zadevne proizvode obstaja primerno tržišče;
– ki niso bile začete pred izdajo odločbe o dodelitvi sredstev.
(8) Projekt se izbere na podlagi opredeljenih meril za izbor. Načela na katerih bodo temeljila ta merila so:
– proizvodnja proizvodov višje kakovosti in skrb za varstvo potrošnikov,
– vpliv na primarno kmetijsko proizvodnjo (% dolgoročnih pogodb o odkupu ali ocena tega vpliva na temelju ustreznih analiz),
– vpliv na okolje (pozitiven vpliv na okolje),
– kazalniki uspešnosti poslovanja (izmerjena na podlagi ekonomskih kazalnikov),
– regionalno pokritje (oddaljenost od najbližjega predelovalnega obrata s podobnim tipom proizvodnje),
– prisotnost na in izven trgov Evropske unije.
(9) Finančna pomoč bo dodeljena v obliki nepovratnih sredstev:
A) V primeru, da se investicija nanaša na predelavo in trženje živilskih proizvodov, pri kateri je proizvod, ki nastane s tem postopkom, prav tako kmetijski proizvod, bo najvišja podpora znašala 50% upravičenih stroškov investicije, ob tem da je najnižji znesek pomoči 5,900.000 SIT. Projekti s skupno investicijsko vrednostjo nižjo od 11,800.000 SIT so izvzeti iz dodelitve podpor v okviru tega ukrepa. Pri izračunu deležev in zneskov odobrenih sredstev se upoštevajo priznani stroški investicije. Upravičenec mora zagotoviti razliko sredstev med dodeljenimi sredstvi in dejansko vrednostjo investicije.
B) V primeru, da se investicija nanaša na predelavo in trženje živilskih proizvodov, pri kateri proizvod, ki nastane s tem postopkom ni kmetijski proizvod, se upošteva pravilo »de minimis«, kar pomeni da podpora ne sme presegati 100.000 EUR na upravičenca v obdobju treh let.
III. POSTOPEK ZA PRIDOBITEV SREDSTEV – NACIONALNI DEL
17. člen
(postopek in dodelitev sredstev)
(1) Sredstva po tej uredbi se dodelijo na podlagi izvedenega javnega razpisa ali na podlagi neposrednih vlog za dodelitev sredstev v primeru ukrepa iz točke a) četrtega odstavka 15. člena.
(2) O dodelitvi sredstev po tej uredbi odloča predstojnik AKTRP. AKTRP izvede javni razpis in v njem podrobneje obrazloži pogoje, določi kriterije ter način uveljavljanja in koriščenja sredstev. V primeru ukrepa iz točke a) četrtega odstavka 15. člena te uredbe, predstojnik AKTRP izda odločbo o dodelitvi sredstev neposredno na podlagi vloge. Vloge je potrebno poslati priporočeno na naslov AKTRP, Dunajska 160, Ljubljana.
(3) V primerih ukrepa iz 10. člena te uredbe se sredstva dodelijo na podlagi javnega razpisa, ki ga skupno objavita in izvedeta AKTRP in Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja (v nadaljnjem besedilu: javni sklad). V tem primeru morajo vlagatelji vloge na javni razpis predložiti v dveh izvodih.
(4) AKTRP in javni sklad morata pridobiti soglasje MKGP na vsebino javnih razpisov in razpisne dokumentacije najmanj en teden pred oddajo v objavo v Uradni list Republike Slovenije.
(5) Poročilo o izvajanju javnih razpisov, višini dodeljenih sredstev po upravičencih ter namenih je AKTRP dolžna dostaviti na MKGP sedem dni po izdaji odločb o dodelitvi sredstev ter sedem dni po realizaciji izplačila upravičencem.
18. člen
(imenovanje komisije za pregled in oceno vlog)
(1) Vloge, prispele na AKTRP, pregleda in oceni komisija, ki jo za ta namen imenuje predstojnik AKTRP v soglasju z ministrom. Komisijo sestavljajo vsaj eden predstavnik MKGP, predstavnik AKTRP in eden ali več zunanjih članov.
(2) V komisijo za pregled in ocenitev vlog iz 6. člena te uredbe se mora imenovati tudi strokovnjak iz Geodetske uprave Republike Slovenije.
(3) V primeru iz tretjega odstavka prejšnjega člena komisijo imenujeta predstojnik AKTRP in predsednik uprave javnega sklada, v soglasju z ministrom. Komisijo sestavljajo vsaj en predstavnik MKGP, predstavnik AKTRP, predstavnik javnega sklada in eden ali več zunanjih članov.
(4) O pregledu in oceni vlog sestavi komisija zapisnik, ki mora vsebovati zlasti:
– kraj, datum in uro pregleda in ocene vlog,
– imena članov komisije,
– seznam vlagateljev prispelih vlog,
– primerjalno analizo prispelih vlog,
– seznam vlagateljev nepopolnih in neutemeljenih vlog, z navedbo pomanjkljivosti,
– predlog upravičencev do sredstev po tej uredbi in predlagane višine sredstev, ki se naj dodelijo posameznemu upravičencu,
– pripombe.
(5) Zapisnik iz prejšnjega odstavka podpišejo vsi člani komisije. Po končanem delu komisija o predlogu seznani AKTRP in MKGP. Komisija iz tretjega odstavka tega člena o predlogu seznani predstojnika AKTRP, MKGP ter javni sklad.
(6) Zunanji člani komisije so upravičeni do potnih stroškov in sejnine, v primeru priprave strokovnega mnenja pa tudi do plačila za opravljeno delo. Višino sejnine ter višino plačila za opravljeno delo določi predstojnik AKTRP.
19. člen
(odločitev o vlogah)
(1) Prepozno prispele vloge se zavržejo. Vlagatelje nepopolnih vlog se pozove, da vloge dopolnijo v roku, ki je določen v javnem razpisu. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelj v navedenem roku ne dopolni ali ne odpravi pomanjkljivosti, se zavržejo.
(2) Na podlagi zapisnika komisije iz prvega in tretjega odstavka prejšnjega člena, odloči o vloženih zahtevkih predstojnik AKTRP v roku 60 dni po izteku razpisnega roka.
(3) O dodelitvi sredstev, ki jih dodeli Javni sklad, odloči Uprava Javnega sklada v roku 60 dni po izteku razpisnega roka.
(4) V primerih iz prejšnjega odstavka mora biti odločitev o dodelitvi sredstev za posamezno vlogo usklajena med AKTRP in javnim skladom, pri čemer javni sklad za vsak odobren kredit zagotavlja, da z njim ni bila presežena skupna dovoljena višina državnih pomoči.
(5) Zoper odločbo AKTRP je dopustna pritožba v roku 15 dni od dneva vročitve odločbe. Pritožbo je potrebno poslati priporočeno po pošti na AKTRP. O pritožbi odloči minister. Zoper odločbo ministra ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
20. člen
(sklenitev pogodb)
(1) Na podlagi odločb o dodeljenih sredstvih iz drugega odstavka 17. člena te uredbe AKTRP sklene z upravičenci pogodbe, s katerimi se podrobneje uredijo način in pogoji koriščenja dodeljenih sredstev.
(2) Na podlagi odločb o dodeljenih sredstvih iz tretjega odstavka 17. člena te uredbe javni sklad sklene z upravičenci pogodbe, s katerimi se podrobneje uredijo način in pogoji koriščenja dodeljenih sredstev.
21. člen
(oblika dodeljenih sredstev)
(1) Sredstva po tej uredbi se dodelijo v obliki nepovratnih sredstev.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se sredstva za namene iz 10. člena te uredbe dodelijo kot nepovratna sredstva MKGP in povratna sredstva javnega sklada.
22. člen
(vlagatelji v imenu upravičencev)
(1) Vlagatelji, ki sredstva pridobijo v imenu upravičencev, morajo ta sredstva prenakazati upravičencem najpozneje v petih delovnih dneh po njihovem prejemu.
(2) Vlagatelj ne sme pogojevati uveljavljanja ali izplačila sredstev upravičencu z obsegom proizvodnega ali pogodbenega sodelovanja ali nakupom kateregakoli blaga iz svoje trgovske mreže.
(3) Za uveljavljanje sredstev lahko vlagatelj upravičencu zaračuna stroške poslovanja največ v višini 1% od pridobljenih sredstev.
23. člen
(omejitev sredstev)
(1) Upravičenci lahko pridobijo sredstva za isti namen samo iz enega ukrepa po tej uredbi.
(2) Sredstva se ne dodelijo upravičencu, ki je za isti namen, kot ga navaja v vlogi za pridobitev sredstev po tej uredbi, že prejel javna sredstva Republike Slovenije ali sredstva Evropske unije. Skupna višina dodeljenih javnih sredstev Republike Slovenije ne sme presegati višine dovoljene državne pomoči za posamezen ukrep, naveden v tej uredbi.
(3) Sredstva se ne dodelijo za naložbe zunaj območja Republike Slovenije.
24. člen
(obveznosti upravičenca)
(1) Upravičenec, ki po tej uredbi prejme sredstva za določen namen, mora opravljati dejavnost, za katero so mu bila sredstva dodeljena, še vsaj naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev in v tem obdobju ne sme uvajati bistvenih sprememb oziroma odtujiti investicije, investicije pa ne sme uporabljati v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev.
(2) Kot bistvene spremembe se štejejo spremembe, ki:
– bistveno vplivajo na naravo investicije ali pogoje izvajanja ali ki dajejo gospodarski družbi ali javni instituciji neupravičeno prednost;
– so posledica spremembe v naravi lastništva infrastrukturnega objekta ali prenehanja oziroma spremembe kraja sofinanciranja proizvodne dejavnosti.
(3) Določbe prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo v primeru višje sile. Za višjo silo se šteje, če nastanejo in dokler trajajo okoliščine, ki jih ni bilo mogoče predvideti in katerih posledic ni mogoče odvrniti:
– kmetova smrt,
– dolgoročna poklicna nezmožnost kmeta,
– razlastitev velikega dela kmetijskega gospodarstva, če tega ni bilo mogoče pričakovati na dan, ko je bila sprejeta zaveza,
– hudo naravno nesrečo, ki resno prizadene kmetijsko zemljišče gospodarstva,
– nenamerno uničenje objektov za živino na kmetijskem gospodarstvu,
– epidemično bolezen, ki prizadene vso kmetovo živino ali njen del.
(4) O bistvenih spremembah ali nastopu višje sile mora upravičenec nemudoma oziroma najpozneje v tridesetih dneh obvestiti organ, ki je vodil postopek.
25. člen
(vrnitev sredstev)
(1) Upravičenec, pri katerem se ugotovi, da je sredstva pridobil nezakonito ali jih porabil nenamensko oziroma del ni izvršil v skladu z investicijskim programom, mora vrniti vsa pridobljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
(2) Upravičenec iz prejšnjega odstavka ne more pridobiti novih sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike za dobo dveh let od dokončne odločbe kmetijskega inšpektorja ter vrnitve vseh pridobljenih sredstev, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
26. člen
(obrazec)
Za obrazce iz te uredbe štejejo obrazci iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, če ta uredba ne določa drugače.
27. člen
(hramba dokumentacije)
Upravičenci, ki so pridobili sredstva na podlagi te uredbe, morajo vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za pridobitev sredstev, hraniti še najmanj štiri leta od dneva pridobitve sredstev.
IV. UKREPI KMETIJSKE STRUKTURNE POLITIKE, SOFINANCIRANI IZ USMERJEVALNEGA ODDELKA EVROPSKEGA KMETIJSKEGA USMERJEVALNEGA IN JAMSTVENEGA SKLADA
28. člen
(vrste ukrepov)
V okviru izvajanja kmetijske strukturne politike, sofinancirane iz usmerjevalnega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, se sredstva namenijo za naslednje ukrepe:
1. izboljšanje predelave in trženja kmetijskih proizvodov;
2. naložbe v kmetijska gospodarstva;
3. diverzifikacija kmetijskih dejavnosti in dejavnosti, ki so blizu kmetijstvu – alternativni dohodkovni viri;
4. trženje kakovostnih kmetijskih in živilskih proizvodov.
29. člen
(izboljšanje predelave in trženja kmetijskih proizvodov)
(1) Podpore investicijam, v okviru tega ukrepa, bodo prispevale k izboljšanju in racionalizaciji predelave in trženja kmetijskih proizvodov ter tako prispevale k povečanju konkurenčnosti in dodane vrednosti teh proizvodov.
(2) Investicije zadevajo predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, primernih za človeško prehrano in prehrano živali (razen proizvodov iz rib, proizvodov, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode in aktivnosti znotraj sektorja sladkorja) in spadajo v naslednje sektorje: meso, mleko, žita in druge rastline, ki se uporabljajo v mlinski industriji, vino, sadje, zelenjava, krompir, rastlinsko olje, jajca, med in hrana za živali. Podpora se dodeli le za tiste investicije, ki se nanašajo na predelavo kmetijskih proizvodov, pri kateri je proizvod, ki nastane s tem postopkom prav tako kmetijski proizvod.
(3) Upravičene investicije so:
– izgradnja, nakup ali obnova nepremičnin z izjemo nakupa zemljišč;
– nakup novih strojev in opreme, vključno z računalniško programsko opremo;
– splošni stroški, kot so honorarji arhitektov in svetovalcev, študije izvedljivosti, pridobivanje patentov in licenc (stroški iz te alinee so dodatni stroški k stroškom iz prve in druge alinee tega odstavka, in štejejo za upravičene stroške do zgornje meje 12% teh stroškov).
(4) Upravičljivi stroški za namene iz tega člena so:
– gradbena in obrtniška dela (rušitvena dela, zemeljska, betonska, zidarska, tesarska, fasaderska, krovska, kleparska, keramičarska, mizarska, pleskarska, ključavničarska, kamnoseška, elektroinštalaterska, vodovodna in druga inštalaterska dela, ureditev kanalizacije);
– stroški nakupa nepremičnin, to je že zgrajenih zgradb in zemljišč, na katerih so zgrajene, če obstaja neposredna povezava med nakupom in ciljem zadevne investicije;
– oprema (oprema za sprejem surovin, oprema za predelavo in proizvodnjo izdelkov (obdelava, priprava, dodelava, konzerviranje,…), oprema za pakiranje in embaliranje, oprema za nadzor in obvladovanje kakovosti, oprema za skladiščenje, oprema za odpremo, laboratorijska oprema, računalniška oprema s programi ter naprave za zmanjšanje obremenjenosti okolja s proizvodnjo);
– ostali splošni stroški, ki so neposredno povezani z investicijo (honorarji arhitektom, inženirjem in svetovalcem, študije izvedljivosti in ekonomske upravičenosti, nakup patentov in licenc) do višine 12% upravičljivih stroškov investicije.
(5) Podpore se ne dodelijo za:
– investicije na ravni trgovine,
– investicije v predelavo ali trženje proizvodov iz tretjih držav,
– nakup rabljene opreme,
– investicije, katerih cilj je povečati proizvodnjo, razen če obstajajo zadostna dokazila, da za zadevne proizvode obstajajo prodajne možnosti,
– investicije, ki spadajo v okvir programov podpor organizacij proizvajalcev v okviru tržnih redov,
– investicije, ki spadajo v okvir ukrepov za podporo raziskovalnih projektov, ukrepov za promocijo kmetijskih proizvodov ali ukrepov za preprečevanje bolezni živali,
– za plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
– stroške poslovanja, ki zajemajo tudi stroški vzdrževanja in najema,
– bančne stroške in stroške garancij,
– stroške konverzije in tečajne izgube,
– investicije, katerih izvedba se je pričela pred izdajo odločbe o dodelitvi sredstev,
– investicije upravičencev, ki so v finančnih težavah, v stečajnem postopku, v postopku prisilne poravnave ali likvidacije.
(6) Do sredstev iz tega člena so upravičene pravne in fizične osebe s prebivališčem ali sedežem v Republiki Sloveniji, ki so registrirane za opravljanje predelovalne dejavnosti v okviru naslednjih sektorjev: meso, mleko, žita in druge rastline, ki se uporabljajo v mlinski industriji, vino, sadje, zelenjava, krompir, rastlinsko olje, jajca, med in hrana za živali.
(7) Podpora se dodeli za financiranje investicij:
za katere vlagatelj predloži poslovni načrt investicije, ki vključuje osnovne podatke o investitorju, podatke o investiciji, analizo trga, časovni potek investicije, stroške investicije, vire financiranja, ekonomsko analizo investicije. Podrobna vsebina in zahtevane priloge (dokazilo o registraciji, gradbena dokumentacija, dokazilo o finančnem stanju, strokovna ocena vpliva na okolje, in podobno) se določijo z razpisom;
– za katere je možno dokazati ekonomsko upravičenost (interna stopnja donosnosti višja kot 8%);
– kjer predelovalni obrati izpolnjujejo ustrezne minimalne standarde na področju okolja, higiene in dobrega počutja živali ali bodo izpolnjevali ustrezne standarde ob zaključku investicije;
– ki prispevajo k izboljšanju položaja zadevnega sektorja primarne kmetijske proizvodnje;
– za katere obstajajo zadostna dokazila, da za zadevne proizvode obstaja primerno tržišče.
(8) Projekt se izbere na podlagi opredeljenih meril za izbor. Načela na katerih bodo temeljila ta merila so:
– proizvodnja proizvodov višje kakovosti in skrb za varstvo potrošnikov,
– vpliv na primarno kmetijsko proizvodnjo (% dolgoročnih pogodb o odkupu ali ocena tega vpliva na temelju ustreznih analiz),
– vpliv na okolje (pozitiven vpliv na okolje),
– kazalniki uspešnosti poslovanja (izmerjena na podlagi ekonomskih kazalnikov),
– regionalno pokritje (oddaljenost od najbližjega predelovalnega obrata s podobnim tipom proizvodnje),
– prisotnost na in izven trgov Evropske unije.
(9) Finančna pomoč se dodeli v obliki nepovratnih sredstev. Najvišja podpora znaša 40% upravičenih stroškov investicije, ob tem da je:
– najnižji znesek pomoči 25.000 EUR (preračunano v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa). Projekti s skupno investicijsko vrednostjo nižjo od 62.500 EUR (preračunano v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa) so izvzeti iz dodelitve podpor v okviru tega ukrepa;
– najvišji znesek pomoči 1,800.000 EUR (preračunano v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa). Če skupna investicijska vrednost presega 4,500.000 EUR (preračunano v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa), se izplača najvišji znesek pomoči.
(10) Struktura financiranja je naslednja:
– 20% zagotovi Evropska unija (Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad – Usmerjevalni oddelek);
– 20% zagotovi Republika Slovenija;
– 60% zagotovi vlagatelj/prejemnik pomoči.
30. člen
(naložbe v kmetijska gospodarstva)
(1) Podpore naložbam, v okviru tega ukrepa, bodo prispevale k izboljšanju konkurenčnosti in tržne naravnanosti kmetijskih gospodarstev, ter tako prispevale k povečanju njihovega dohodka ob hkratnem doseganju vseh predpisanih standardov na področju varstva okolja, veterinarsko sanitarnih pogojev in pogojev za dobrobit živali.
(2) Naložbe zadevajo lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, ki so primerni za prehrano ljudi in živali, vključno s proizvodnjo semenskega materiala, na naslednjih sektorjih kmetijske pridelave: mleko, meso, jajca, med, poljščine, vino, olivno olje, sadje in zelenjava, hmelj, okrasne rastline in grmovnice, semena in ostali semenski material.
(3) Predmet podpore so naslednje naložbe v primarno kmetijsko proizvodnjo:
1. naložbe v hleve s pripadajočo notranjo opremo (oprema za krmljenje, molžo in izločke) za prirejo mleka in mesa;
2. naložbe v skladišča za krmo s pripadajočo opremo za potrebe lastne prireje;
3. naložbe v objekte, vključno s pripadajočo opremo za pridelavo, skladiščenje in pripravo kmetijskih proizvodov za trg;
4. naložbe v novogradnjo ali adaptacijo gospodarskih poslopij in objektov, vključno s pripadajočo opremo za predelavo mleka, in naložbe v ureditev pitne vode za potrebe predelave mleka na planinah, ki so v zasebni lasti;
5. nakup kmetijske mehanizacije in opreme;
6. nakup kmetijskih zemljišč;
7. prvi nakup plemenske črede v živinoreji ter prvi nakup čebeljih matic in čebeljih družin;
8. obnova trajnih nasadov;
9. nakup in postavitev zavarovanih prostorov vključno s pripadajočo opremo;
10. nakup in postavitev mrež proti toči;
11. naložbe v namakalno infrastrukturo za namakalne sisteme, ki so v zasebni lasti;
12. naložbe v objekte, vključno z vso pripadajočo opremo za neposredno prodajo nepredelanih proizvodov na kmetijah: skladiščni oziroma hladilni prostor, prodajni prostor.
Vlagatelj lahko kandidira za pridobitev pomoči za eno ali več vrst zgoraj naštetih naložb v okviru iste vloge.
(4) Upravičljivi stroški za naložbe iz prejšnjega odstavka vključujejo:
a) Upravičljive stroške za naložbe iz 1., 2., 3., 4., 11. in 12. točke prejšnjega odstavka vključujejo:
– stroške izgradnje, nabave ali izboljšanja nepremičnin, to je gospodarskih poslopij in drugih zgradb ter objektov, namenjenih za kmetijske namene, vključno s pripadajočo opremo za kmetijsko proizvodnjo;
– pri posameznih gradbenih in obrtniških delih ter nakupu opreme so upoštevani stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz) in njihove montaže ali stroški izvedbe del na licu mesta (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);
– prispevek v naravi;
– splošni stroški, kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, študije izvedljivosti, pridobivanje patentov in licenc do 12% upravičenih stroškov.
b) Upravičljive stroške za naložbe iz 5. točke prejšnjega odstavka vključujejo:
– nakup novih in rabljenih strojev in opreme, vključno z računalniško programsko opremo;
– splošni stroški, kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, študije izvedljivosti, pridobivanje patentov in licenc do 12% upravičenih stroškov;
– nakup rabljene kmetijske mehanizacije in opreme se šteje kot opravičljiv strošek samo če so izpolnjeni sledeči pogoji:
1. upravičenec mora priložiti izjavo prodajalca rabljene kmetijske mehanizacije oziroma opreme v kateri mora biti navedeno njeno poreklo in iz katere mora biti razvidno, da v preteklih sedmih letih ni bila nabavljena s pomočjo nepovratnih sredstev Republike Slovenije ali Evropske unije,
2. cena rabljene kmetijske mehanizacije oziroma opreme ne presega njene tržne vrednosti in je nižja od stroškov za podobno novo opremo,
3. rabljena kmetijska mehanizacija oziroma oprema ima tehnične značilnosti, potrebne za delovanje ter izpolnjuje veljavne norme in standarde, tudi iz vidika varne vožnje in varnosti pri delu.
c) Upravičljive stroške za naložbe iz 6. točke prejšnjega odstavka vključujejo:
– nakup zemljišč, vključno s pravnimi honorarji in stroški vpisa zemljišča v zemljiško knjigo;
– splošni stroški, kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, študije izvedljivosti, pridobivanje patentov in licenc do 12% upravičenih stroškov.
d) Upravičljive stroške za naložbe iz 7. točke prejšnjega odstavka vključujejo:
– prvi nakup plemenske črede v živinoreji ter prvi nakup čebeljih matic in čebeljih družin;
– v primeru prvega nakupa plemenske živine, namenjenega izboljšavi genetske kakovosti staleža na področju prireje mleka govedi se kot upravičljiv strošek prizna le nakup brejih plemenskih telic;
– v primeru prvega nakupa plemenske živine, namenjenega izboljšavi genetske kakovosti staleža na področju reje krav dojilj se ne prizna nakup krav ali brejih plemenskih telic črnobele pasme (ČB), rdeči holštajn (RH) ali kombinirane črnobele in rdeče holštajn pasme (ČB/RH);
– v primeru prvega nakupa plemenske živine, namenjenega izboljšavi genetske kakovosti staleža na področju prireje mesa konj se kot opravičljiv strošek prizna le nakup plemenskih kobil hladnokrvnih pasem;
– splošni stroški, kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, študije izvedljivosti, pridobivanje patentov in licenc do 12% upravičenih stroškov.
e) Upravičljive stroške za naložbe iz 8. točke prejšnjega odstavka vključujejo:
– stroški obnove trajnih nasadov, vključno s postavitvijo ali redno obnovo sadovnjakov ali oljčnikov in napravo jagodišč;
– v primeru postavitve ali redne obnove sadovnjakov ali oljčnikov, opravičljivi stroški vključujejo: zemeljska dela, pripravo poti, nakup in postavitev mrež, opore, mrež proti toči in sadik, stroški gnojenja in varstva rastlin v prvih treh letih postavitve oziroma obnove nasada;
– v primeru naprave jagodišč, upravičljivi stroški vključujejo: nakup sadik, pripravo tal, stroški gnojenja in varstva rastlin, prvi nakup namakalne opreme;
– pri posameznih gradbenih in obrtniških delih ter nakupu opreme so upoštevani stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz) in njihove montaže ali stroški izvedbe del na licu mesta (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);
– prispevek v naravi;
– splošni stroški, kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, študije izvedljivosti, pridobivanje patentov in licenc do 12% upravičenih stroškov.
f) Upravičljive stroške za naložbe iz 9. točke prejšnjega odstavka vključujejo:
– stroške nakupa in postavitve mrež proti toči;
– splošni stroški, kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, študije izvedljivosti, pridobivanje patentov in licenc do 12% upravičljivih stroškov.
g) Upravičljive stroške za naložbe iz 10. točke prejšnjega odstavka vključujejo:
– stroške nakupa in postavitve zavarovanih prostorov;
– splošni stroški, kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, študije izvedljivosti, pridobivanje patentov in licenc do 12% upravičenih stroškov.
(5) Podpore iz tega člena se ne dodelijo za:
– nakup in postavitev ograj za potrebe paše,
– naložbe, ki se financirajo iz sredstev operativnih skladov v okviru potrjenih programov organizacij pridelovalcev, kot jih določajo uredbe o tržnih redih,
– naložbe za dejavnost trgovine,
– plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
– stroške poslovanja pri opravljanju dejavnosti vključno s stroški vzdrževanja in najema,
– bančne stroške in stroške garancij,
– stroške promocije,
– naložbe, katerih izvedba se je pričela pred izdajo odločbe o dodelitvi sredstev,
– stroške za plačilo storitev arhitektov, inženirjev in drugih svetovalcev, študij izvedljivosti in ekonomske upravičenosti, nakupe patentov in licenc, ki so neposredno povezani z izvajanjem projekta in presegajo 12% upravičljivih stroškov.
(6) Do podpor po tem členu so upravičena kmetijska gospodarstva (fizične in pravne osebe), ter pašne skupnosti po predpisih, ki urejajo kmetijska zemljišča, in imajo naslov oziroma sedež v Republiki Sloveniji ter opravljajo kmetijsko dejavnost v skladu z načeli dobre kmetijske prakse.
(7) Pogoji za pridobitev sredstev:
1. skupni pogoji za pridobitev sredstev za naložbe iz prvega odstavka tega člena, ki veljajo za vse sektorje primarne kmetijske pridelave in za vse vrste naložb:
a) gospodarska vitalnost kmetijskega gospodarstva in ekonomska upravičenost naložb:
– upravičenec mora imeti izdelan poslovni načrt, s katerim dokaže gospodarsko vitalnost kmetijskega gospodarstva in ekonomsko upravičenost naložbe;
– poslovni načrt mora biti izdelan v skladu z navodili, ki bodo objavljena na spletnih straneh MKGP in sicer za obdobje izvajanja naložbe in še za nadaljnjih pet let;
– kumulativni finančni tok mora biti pozitiven in predstavljen v poslovnem načrtu kot merilo izvedljivosti naložbe;
– poslovni načrt mora tudi dokazati, da bo kmetijsko gospodarstvo po končani naložbi v okviru tega ukrepa, dosegalo vsaj minimalni bruto prihodek, primerljiv z doseženim prihodkom za enako delo v gospodarstvu. Kot primerljiv bruto minimalni prihodek se šteje prihodek v višini bruto minimalne plače na zaposlenega v gospodarstvu;
– pri oceni gospodarske vitalnosti kmetijskega gospodarstva se bo upošteval tudi obseg lastne primarne kmetijske pridelave. Kmetijsko gospodarstvo bo moralo glede na posamezen sektor primarne kmetijske pridelave oziroma glede na vrsto naložbe, najkasneje ob zaključku naložbe, dosegati minimalne obsege lastne primarne kmetijske pridelave, ki bodo določeni z javnim razpisom;
b) minimalni standardi glede varovanja okolja, higiene in dobrobiti živali:
– na kmetijskem gospodarstvu morajo biti ob oddaji vloge, glede na vrsto proizvodnje oziroma sektor kmetijske pridelave, upoštevane vse zahteve glede okoljevarstvenih, higiensko zdravstvenih in veterinarsko sanitarnih pogojev ter zahtev za dobrobit živali. Kolikor je naložba namenjena izpolnjevanju teh standardov, jih mora kmetijsko gospodarstvo izpolnjevati do zaključka naložbe;
– do pomoči ne bodo upravičena kmetijska gospodarstva, ki ob predložitvi vloge ne izpolnjujejo zahtev na področju varovanja okolja, higiene in dobrobiti živali in jih kmetijsko gospodarstvo ne rešuje s predlagano naložbo;
– kadar gre za naložbe v živinorejo, mora končni prejemnik zagotoviti dovolj kmetijskih površin (svojih ali najetih za dobo vsaj petih let) za porabo gnojevke ali gnoja, maksimalno 2 glavi velike živine/ha (v nadaljnjem besedilu: GVŽ/ha) za rejo prašičev in perutnine in maksimalno 2,5 GVŽ/ha za rejo ostalih vrst živali oziroma ima zagotovljen odkup izločkov rejnih živali. Prav tako mora končni prejemnik zagotoviti dovolj lastne krmne baze. Minimalni obsegi lastne krmne baze po posameznih vrstah rejnih živali bodo določeni z javnim razpisom;
c) minimalne zahteve glede izobrazbe, ki veljajo za fizične osebe:
– nosilec kmetijskega gospodarstva mora biti ob oddaji vloge primerno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti. Šteje se, da je primerno usposobljen, če ima najmanj poklicno kmetijsko oziroma sorodno agroživilsko izobrazbo, katerokoli drugo poklicno izobrazbo in triletne delovne izkušnje na kmetiji oziroma v posamezni kmetijski dejavnosti ali opravljen preizkus znanja iz kmetijske dejavnosti po programu kmetijskih poklicnih oziroma srednjih šol s posebnim poudarkom na kmetijski dejavnosti, ki jo opravlja. V primeru, da ima nosilec kmetijskega gospodarstva končano le osnovno šolo, pa mora imeti vsaj 5 let delovnih izkušenj na kmetiji oziroma v posamezni kmetijski dejavnosti;
d) podpora se lahko dodeli za financiranje naložb, za katere obstajajo zadostna dokazila, da za zadevne proizvode obstaja primerno tržišče;
e) za naložbo, deležno podpore po tem ukrepu, ne sme biti prejeta pomoč po drugih ukrepih iz javnih sredstev;
f) za naložbo, deležno podpore po tem ukrepu, ne sme biti prejeta pomoč iz naslova pomoči naložbam za skupine proizvajalcev, ki se nanašajo na podporo po skupni tržni ureditvi;
g) upoštevajo se kakršne koli omejitve proizvodnje ali omejitve glede podpore po tržni ureditvi;
h) kjer tržna ureditev nalaga omejitve glede proizvodnje ali omejitve glede podpore na ravni posameznih kmetov, gospodarstev ali predelovalnih obratov, se podpora ne dodeli za naložbe, ki bi povečale proizvodnjo preko teh omejitev proizvodnje ali omejitev glede podpore;
i) kmetijska gospodarstva morajo biti vpisana v register kmetijskih gospodarstev;
j) kadar je končni prejemnik fizična oseba, mora imeti nosilec kmetijskega gospodarstva stalno prebivališče na naslovu kmetijskega gospodarstva, biti mora lastnik ali solastnik oziroma mora imeti kmetijsko gospodarstvo v najemu;
k) kadar je končni prejemnik fizična oseba, ki je nosilec kmetijskega gospodarstva, ne pa njegov edini lastnik, mora nosilec kmetijskega gospodarstva priložiti pooblastilo morebitnih solastnikov, da ga pooblaščajo kot vlagatelja vloge in da se strinjajo z navedeno naložbo;
l) v primeru, da je kmetijsko gospodarstvo samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba, mora predložiti dokazilo, da je registriran za opravljanje kmetijske dejavnosti, ki je predmet podpore;
m) kmetijska gospodarstva morajo imeti ob oddaji vloge v uporabi (v lasti, najemu ali v zakupu) vsaj 3 ha primerljivih kmetijskih zemljišč v dejanski rabi, veljavnost zakupne ali najemne pogodbe mora biti najmanj do konca ekonomske dobe projekta;
n) določba prejšnje točke se ne uporablja za pridelavo medu in ostalih čebeljih proizvodov ter vzrejo čebeljih matic. V takem primeru mora končni prejemnik imeti ob oddaji vloge v lasti vsaj 40 čebeljih družin;
o) za potrebe tega člena se za 1 ha primerljivih kmetijskih površin šteje:
– 1 ha njiv ali vrtov, ali
– 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov, ali
– 4 ha pašnikov ali
– 0,25 ha plantažnih trajnih nasadov, ali
– 0,2 ha zavarovanih prostorov pri pridelavi vrtnin, jagod ali jagodičja oziroma 0,1 ha proizvodnih površin pri pridelavi gob, ali
– 8 ha gozdov, ali
– 5 ha gozdnih plantaž, ali
– 6 ha močvirnih travnikov oziroma drugih površin;
p) naložba mora ustrezati predpisanim veterinarsko-sanitarnim, zdravstveno-sanitarnim in okoljevarstvenim zahtevam;
r) gradbena dela morajo biti izvedena v skladu s predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja;
s) če glede na obseg naložbe v okviru dovoljenj iz prejšnje točke ni obvezna pridobitev presoje vpliva na okolje, mora končni prejemnik predložiti strokovno oceno ministrstva, pristojnega za okolje, iz katere je razvidno, ali naložba in na kakšen način povzroča obremenitev okolja (v primeru, da naložba predstavlja obremenitev okolja, mora strokovna ocena vsebovati tudi ukrepe za njeno preprečevanje ali zmanjšanje);
š) upravičenec je moral v tekočem letu, v skladu s kmetijsko dejavnostjo, ki jo opravlja, v predpisanem roku posredovati na Agencijo izpolnjene osnovne obrazce o kmetijskem gospodarstvu, kakor jih določajo predpisi o izvedbi ukrepov kmetijske politike.
(8) Osnovni kriteriji za izbor vlog:
– kakovost proizvoda in varnost živil (pozitiven vpliv na izboljšanje kakovosti proizvoda in skrb za zdravje potrošnikov),
– vpliv na okolje (pozitiven vpliv na okolje),
– finančna upravičenost (izmerjena na podlagi ekonomskih kazalnikov iz poslovnega načrta),
– regionalno pokrivanje (vpliv na območje, ki ga naložba pokriva),
– izvedljivost naložbe,
– tržna naravnanost kmetijskega gospodarstva.
(9) Podrobnejši kriteriji za izbor vlog se določijo v javnem razpisu. Izberejo se projekti, ki dosežejo večje število točk znotraj razpoložljivih sredstev.
(10) Finančna pomoč se zagotovi v obliki nepovratnih sredstev. Struktura financiranja je sledeča:
– od 40% do 65% se zagotovi iz javnih virov, od tega 1/2 zagotovi EU (Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad – Usmerjevalni oddelek) in 1/2 zagotovi Republika Slovenija,
– od 35% do 60% zagotovi upravičenec.
(11) Deleži javnega financiranja so enaki za vse vrste pomoči v sklopu tega ukrepa, in sicer:
– za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost 50%,
– za druga območja 40%.
(12) Kadar upravičenec uveljavlja višji delež pomoči za naložbe v ekološko pridelavo, je delež javnega financiranja sledeč:
– za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost 55%,
– za druga območja 45%.
(13) Kadar upravičenec uveljavlja višji delež pomoči za naložbe kmetij, katerih nosilec je mladi kmet, ki še ni dopolnil 40 let ter se naložba izvaja v obdobju prvih petih let od prevzema, je delež javnega financiranja višji za 10 odstotnih točk, od deležev v predhodnih dveh točkah, in sicer:
– za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost 60-65%,
– za druga območja 50-55%.
(14) Najmanjši znesek dodeljene pomoči je 5.300 EUR (preračunano v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa). V primeru, da je skupna priznana investicijska vrednost nižja od 13.250 EUR (preračunano v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa), je do dodelitve podpore takšna investicija v okviru tega ukrepa izvzeta.
(15) Najvišji znesek dodeljene pomoči je 413.140 EUR (preračunano v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa). Najvišja priznana vrednost naložbe je 635.600 EUR (preračunano v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa).
(16) Pri izračunu deležev in zneskov odobrenih sredstev se upošteva najvišja priznana vrednost na enoto za posamezno vrsto naložbe ter obseg lastne primarne kmetijske pridelave končnega prejemnika.
(17) Seznam najvišjih priznanih vrednosti za posamezno vrsto investicije se objavi v javnem razpisu. V primeru nakupa nove kmetijske mehanizacije in opreme, se kot najvišja priznana vrednost upošteva vrednosti po zadnjem veljavnem katalogu kmetijske mehanizacije in opreme. V primeru nakupa rabljene opreme, se prizna ocena s strani neodvisnega ocenjevalca.
(18) Kadar je končni prejemnik kmetija, se kot opravičljiv strošek pri izvedbi investicije prizna tudi prispevke v naravi v obliki zagotavljanja lastne opreme ali materialov kmetije ali neplačanega prostovoljnega dela nosilca kmetijskega gospodarstva in ostalih družinskih članov kmetije pod naslednjimi pogoji:
– da je njihovo vrednost mogoče neodvisno oceniti in opraviti nadzor,
– v primeru neplačanega prostovoljnega dela, se bo vrednost tega dela določila ob upoštevanju porabljenega časa in normirane urne ali dnevne postavke za opravljeno delo po normativu, ki bo naveden v javnem razpisu.
(19) Celotni prispevek v naravi se prizna do tiste višine celotne priznane investicijske vrednosti, kakor jo bodo opredelili tehnični normativi za posamezno vrsto investicije, ki se objavijo v javnem razpisu.
(20) Kmetijska gospodarstva morajo predložiti dokazila o svojem finančnem stanju.
(21) Kmetijsko gospodarstvo ne sme biti v finančnih težavah, v stečajnem postopku, v postopku prisilne poravnave ali v postopku likvidacije (velja za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike).
(22) Kmetija, ki pridobi pomoč iz naslova tega ukrepa, mora najkasneje z začetkom novega obračunskega obdobja uvesti spremljanje rezultatov gospodarjenja na kmetiji po FADN metodologiji ter mora spremljati rezultate gospodarjenja po tej metodologiji vsaj še pet let po zadnjem izplačilu sredstev iz naslova tega ukrepa.
(23) Določbe od desetega do dvaindvajsetega odstavka tega člena se uporabljajo tako za individualne kot za skupne naložbe.
31. člen
(diverzifikacija kmetijskih dejavnosti in dejavnosti, ki so blizu kmetijstvu – alternativni dohodkovni viri)
(1) Podpore naložbam, v okviru tega ukrepa, bodo prispevale k razvoju dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah in s tem izboljšanju učinkovitosti razporejanja dela na kmetijah ter zagotovitvi dodatnih virov zaposlovanja in boljši dohodek.
(2) Naložbe zadevajo ureditev pogojev za opravljanje dopolnilne in dodatne dejavnosti na kmetiji.
(3) Upravičene naložbe so:
– naložbe v obnovo ali novogradnjo in opremo predelovalnih obratov za predelavo kmetijskih pridelkov, predelavo lesa, zelišč in gozdnih sadežev,
– naložbe v obnovo ali novogradnjo in opremo prostorov za opravljanje turistične dejavnosti ter rekreacijskih površin za namene turistov na kmetiji,
– naložbe v obnovo ali novogradnjo in opremo delavnic in razstavno prodajnih prostorov za opravljanje domače obrti,
– naložbe v obnovo ali novogradnjo in opremo prodajaln kmetijskih pridelkov in proizvodov okoliških kmetij,
– naložbe v obnovo ali novogradnjo in opremo objektov za pridobivanje energije iz biomase,
– naložbe združenja kmetov v obnovo ali novogradnjo in opremo objektov za namen predelave ali prodaje.
(4) Upravičljivi stroški za namene iz tega člena so:
– gradbena in obrtniška dela (rušitvena dela, zemeljska, betonska, zidarska, tesarska, fasaderska, krovska, kleparska, keramičarska, mizarska, pleskarska, parketarska, ključavničarska, kamnoseška, elektroinštalaterska, vodovodna in druga inštalaterska dela, ureditev kanalizacije ter dodatna dela). Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se upoštevajo stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz) in njihova montaža ali stroški izvedbe del na licu mesta (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);
– stroški nakupa nepremičnine, to je že zgrajenih zgradb in zemljišča, na katerih so zgrajene, če obstaja neposredna povezava med nakupom in ciljem zadevne investicije;
– oprema za predelavo kmetijskih pridelkov, lesa, zelišč in gozdnih sadežev na kmetiji, oprema za opravljanje turistične dejavnosti na kmetijah, oprema za opravljanje domače obrti na kmetijah, oprema za prodajalne kmetijskih pridelkov in izdelkov okoliških kmetij na kmetiji, opreme za pridobivanje energije iz biomase na kmetiji (oprema se podrobneje določi v prilogi javnega razpisa);
– ostali splošni stroški, ki so neposredno povezani z investicijo (honorarji arhitektom, inženirjem in svetovalcem, študije izvedljivosti in ekonomske upravičenosti, nakup patentov in licenc) do višine 12% upravičljivih stroškov investicije.
(5) Podpore iz tega člena se ne dodelijo za:
– plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu,
– stroške poslovanja (npr. tudi stroški vzdrževanja in najema itd),
– bančne stroške in stroške garancij,
– stroške promocije,
– investicije v prostore za zasebno rabo kmetov,
– naložbe izven območja Republike Slovenije,
– naložbe, katerih izvedba se je pričela pred izdajo odločbe o dodelitvi sredstev.
(6) Upravičenci so kmetije, združenja kmetov in fizične ter pravne osebe. Fizične ter pravne osebe, ki so registrirane v skladu s predpisom o gospodarskih družbah, niso upravičene pri naložbah v obnovo ali novogradnjo in opremo predelovalnih obratov za predelavo kmetijskih pridelkov.
(7) Upravičenci morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
– biti vpisani v evidenco kmetijskih gospodarstev, ki jo vodi MKGP,
– obrati morajo izpolnjevati standarde glede varstva okolja in higiene ali bodo izpolnjevali ustrezne standarde ob zaključku investicije,
– naložba mora biti izvedena na kmetiji,
– po registraciji dejavnosti morajo voditi evidence v skladu s predpisom o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah,
– predložiti morajo poslovni načrt,
– naložba mora biti ekonomsko upravičena in mora prispevati k izboljšanju konkurenčnosti pridelave (interna stopnja donosnosti mora biti pozitivna), kar mora biti razvidno iz poslovnega načrta,
– predložiti dokazila o finančnem stanju upravičenca,
– predložiti vso potrebno gradbeno dokumentacijo in vsa ustrezna pridobljena dovoljenja, v kolikor gre za gradbene ukrepe,
– predložiti pooblastilo lastnika oziroma morebitnih solastnikov kmetije, v kolikor gre za novogradnjo ali obnovo objekta,
– nosilec kmetijskega gospodarstva mora imeti stalno bivališče na sedežu opravljanja dejavnosti,
– imeti registrirano dejavnost oziroma jo registrirati pri ustreznem organu najkasneje eno leto po prejemu pomoči,
– naložba mora izpolnjevati fizične omejitve za dopolnilne dejavnosti po predpisih o kmetijstvu,
– nosilec kmetijskega gospodarstva mora porabiti najmanj 25% delovnega časa za kmetijsko dejavnost na lastni kmetiji,
– imeti v uporabi vsaj 1 ha primerljivih kmetijskih površin,
– opravljati kmetijsko dejavnost v Republiki Sloveniji, v skladu z načeli dobre kmetijske prakse in izpolnjevati predpisane pogoje in merila za dodelitev sredstev,
– upravičenec je moral v tekočem letu, v skladu s kmetijsko dejavnostjo, ki jo opravlja, v predpisanem roku posredovati na AKTRP izpolnjene osnovne obrazce o kmetijskem gospodarstvu, kakor jih določajo predpisi o izvedbi ukrepov kmetijske politike.
(8) Za potrebe tega člena se za 1 ha primerljivih kmetijskih površin šteje:
– 1 ha njiv ali vrtov, ali
– 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov, ali
– 4 ha pašnikov, ali
– 0,25 ha plantažnih trajnih nasadov, ali
– 0,2 ha zavarovanih prostorov pri pridelavi vrtnin, jagod ali jagodičja oziroma 0,1 ha proizvodnih površin pri pridelavi gob, ali
– 8 ha gozdov, ali
– 5 ha gozdnih plantaž, ali
– 6 ha močvirnih travnikov oziroma drugih površin.
(9) Posebni pogoji za posamezen namen:
1. predelava kmetijskih pridelkov, lesa, zelišč in gozdnih sadežev na kmetiji:
– zagotoviti morajo, da so upoštevane vse predpisane zahteve na veterinarskem ali sanitarnem področju,
– pri predelavi živil rastlinskega izvora je potrebno zagotoviti najmanj 50% lastnih surovin, v primeru večjega izpada letine zaradi naravnih pojavov, bolezni ali škodljivcev, najmanj 20%. Za večji izpad letine zaradi naravnih pojavov, bolezni ali škodljivcev se šteje, če je pridelek zmanjšan za 30%,
– za predelavo živil živalskega izvora je dovoljeno uporabiti samo mleko in meso, pridobljeno od živali, ki so bile najmanj tri mesece ali od rojstva v reji na lastni kmetiji,
– pri peki kruha in peciva na tradicionalen način (v krušni peči) se ne uporablja druga alinea te točke in velja, da je največja dovoljena količina 13.500 kg kruha na leto in 2.000 kg peciva na leto;
2. turizem na kmetiji:
– največji dovoljen obseg je 10 sob in dodatna skupna ležišča ali 60 sedežev;
3. domača obrt na kmetiji:
– potrdilo Obrtne zbornice Slovenije, da gre za izdelek domače obrti;
4. prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov okoliških kmetij na kmetiji:
– kmetija mora zagotoviti z lastnimi pridelki in izdelki najmanj 50% vrednosti prodajnih pridelkov in izdelkov okoliških kmetij;
5. pridobivanje energije na kmetiji iz biomase:
– generator ima lahko največ 1 MW nazivne moči,
– potrebno je zagotoviti najmanj 20% lastne surovine.
(10) Posebni pogoji za skupne naložbe združenja kmetov v prodajo in predelavo:
– objekti morajo izpolnjevati vse predpisane zahteve na veterinarskem ali sanitarnem področju,
– upravičenci pooblastijo enega, da vloži vlogo v imenu vseh,
– vsi upravičenci morajo biti registrirani za opravljanje te dejavnosti oziroma se bodo najkasneje eno leto po zaključku naložbe,
– vsi upravičenci morajo porabiti najmanj 25% delovnega časa za kmetijsko dejavnost na lastnih kmetijah.
(11) Kot opravičljiv strošek se nakup rabljene opreme šteje samo, kolikor so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. upravičenec mora priložiti izjavo prodajalca rabljene opreme v kateri mora biti navedeno njeno poreklo in iz katere mora biti razvidno, da v preteklih sedmih letih ni bila nabavljena s pomočjo nepovratnih sredstev Republike Slovenije ali Evropske unije,
2. cena rabljene opreme ne presega njene tržne vrednosti in je nižja od stroškov za podobno novo opremo,
3. rabljena oprema ima tehnične značilnosti, potrebne za uporabo ter izpolnjuje veljavne norme in standarde ter varnosti pri delu.
(12) Projekt se izbere na podlagi opredeljenih meril za izbor. Načela, na katerih bodo temeljila ta merila so:
– regionalni vidik lokacije naložbe,
– ocena tržnih in ekonomskih elementov naložbe,
– ocena izvedljivosti naložbe.
(13) Finančna pomoč bo dodeljena v obliki nepovratnih sredstev.
(14) V primeru, da se naložba nanaša na kmetijske pridelke in dejavnosti povezane s kmetijstvom, so deleži pomoči za vse namene naslednji:
– območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost do 50% upravičljivih stroškov,
– druga območja do 40% upravičljivih stroškov.
(15) V primeru mladega kmeta, ki še ni dopolnil 40 let ter se naložba izvaja v obdobju prvih petih let od prevzema, je delež naslednji:
– območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost do 60% upravičljivih stroškov,
– druga območja do 50% upravičljivih stroškov.
(16) Višina naložbe za namene iz štirinajstega in petnajstega odstavka tega člena, za programsko obdobje izvajanja Enotnega programskega dokumenta, ki je upravičena do podpore, je omejena kot sledi:
– najvišji znesek javne podpore na končnega prejemnika znaša 100.000 EUR (preračunano v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa),
– najnižji znesek javne podpore na končnega prejemnika znaša 4.300 EUR (preračunano v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa).
(17) V primeru, da se naložba nanaša na turizem na kmetiji, pridobivanje energije biomase in domačo obrt, znaša delež pomoči do 50% upravičljivih stroškov iz vseh javnih virov, za vse namene znotraj tega ukrepa. Višina naložbe je omejena kakor sledi:
– najvišji znesek javne podpore na končnega prejemnika znaša 100.000 EUR v obdobju treh let (preračunano v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa),
– najnižji znesek javne podpore na končnega prejemnika znaša 4.300 EUR (preračunano v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa).
(18) Struktura financiranja za ukrep iz tega člena je naslednja:
– 20–30% zagotovi EU (Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad – Usmerjevalni oddelek),
– 20–30% zagotovi Republika Slovenija,
– 40–60% zagotovi vlagatelj/prejemnik pomoči.
32. člen
(trženje kakovostnih kmetijskih in živilskih proizvodov)
(1) Ukrep trženja kakovostnih kmetijskih proizvodov se bo izvajal v okviru dveh podukrepov, in sicer:
1. ustanavljanje in vzdrževanje shem kakovosti za posebne kmetijske pridelke oziroma živila;
2. program ozaveščanja kot enkraten projekt promocije simbolov kakovosti Evropske unije in državnih simbolov kakovosti.
(2) Namen podukrepa iz 1. točke prejšnjega odstavka je spodbuditi pridelovalce in predelovalce posebnih kmetijskih pridelkov in živil k uspešni udeležbi na trgu ob sočasnem doseganju višjih cen ter zadovoljevanje zahtev potrošnikov po avtentičnih proizvodih višje kakovosti. Namen je povečati število certificiranih kmetijskih pridelkov in živil višje kakovosti s pridobljenim zaščitnim znakom, izboljšati konkurenčnost skupin proizvajalcev na evropskem trgu, vzpostaviti učinkovite povezave med vsemi členi prehrambene verige ter zagotoviti varno in kakovostno hrano.
(3) Namen podukrepa iz 2. točke prvega odstavka tega člena je seznaniti potrošnike o sistemih zaščit posebnih kmetijskih pridelkov in živil, ki obstajajo v Sloveniji in Evropski uniji ter tako potrošniku ponuditi izdelke z višjo in dodatno kontrolirano kakovostjo. Z obveščanjem o sistemih zaščit se potrošnikom tako ponudi večjo izbiro po avtentičnih proizvodih višje kakovosti.
(4) Podukrep iz 1. točke prvega odstavka tega člena je namenjen vsem, ki so vključeni v sisteme zaščit posebnih kakovostnih kmetijskih pridelkov in živil v skladu z zakonodajo Evropske unije.
(5) Podukrep iz 2. točke prvega odstavka tega člena je namenjen pravnim in fizičnim osebam, ki se ukvarjajo s promocijskimi dejavnostmi.
(6) Za namen iz 1. točke prvega odstavka tega člena se bodo izvajale naslednje upravičene aktivnosti:
1. priprava dokumentacije za registracijo in certificiranje posebnih kmetijskih pridelkov in živil z dodano višjo kakovostjo, za katere so potrebni sledeči dokumenti:
– specifikacija oziroma elaborat posebnega kmetijskega pridelka oziroma živila,
– plan notranje kontrole,
– poročilo o posebnostih kmetijskih pridelkov ali živil z dodano višjo kakovostjo,
– analiza trga;
2. registracija in certificiranje, ki se izvaja za zagotavljanje skladnosti geografskih poimenovanj in certifikatov posebnega značaja, katere aktivnosti izvajajo pristojni upravni organi ali neodvisne organizacije, ki so odgovorne za nadzor in kontrolo uporabe nazivov porekla ali znakov kakovosti:
– postopek registracije, ki zajema aktivnosti priprave popolne vloge za registracijo,
– postopek certificiranja, ki zajema aktivnosti priprave popolne vloge za certificiranje;
3. ustanavljanje novih skupin proizvajalcev oziroma razširitev dejavnosti že obstoječih skupin proizvajalcev, ki se vključujejo v sheme kakovosti za geografska poimenovanja ali certifikate posebnega značaja;
4. uvajanje programov zagotavljanja kakovosti, kot SIST EN 45011, ki določa splošne kriterije za organe, ki delujejo na področju sistemov certificiranja proizvodov:
– priprava potrebne dokumentacije (poslovnik kakovosti, navodila za izvajanje postopkov certificiranja, natančen cenik storitev itd.),
– pridobitev akreditacije;
5. predhodne študije v mejah ustanavljanja shem kakovosti, ki bodo pokazale povpraševanje po posebnih kmetijskih pridelkih in živilih ter bodo zagotovile potrebne informacije za potencialne vlagatelje:
– analiza trga, ki vključuje identifikacijo in opis trga proizvoda (obseg trga, pričakovana cena proizvoda, glavna konkurenca, prepoznavne značilnosti proizvoda itd.);
– opis organizacije proizvodne verige (na posameznih stopnjah verige, sorazmeren obseg proizvodnje na vsaki stopnji verige, ustrezna kakovost proizvodnje na vsaki stopnji proizvodnje, tehnologija na posamezni stopnji proizvodne verige, glavne stopnje v proizvodnji, ki pripomorejo k posebnim značilnostim proizvoda itd.);
– prepoznavnost proizvoda za izbiro najprimernejšega imena in zaščitnega znaka;
– študije glede najprimernejše zasnove in design-a proizvoda skupaj z najprimernejšo analizo pristopa določenega proizvoda na trgu.
(7) Za namen iz 2. točke prvega odstavka tega člena se bodo izvajale naslednje upravičene aktivnosti:
1. oblikovanje in zasnova celostne podobe promocije simbolov Evropske unije in državnih simbolov kakovosti (idejni projekt izvedbe enkratnega projekta promocije, oblikovanje reklamnih spotov, plakatov, brošur, oglaševanje na televiziji, spletu, radiu, plakatih, tiskanih medijah, brošurah, vključevanje v kontaktne televizijske in radijske oddaje).
(8) Upravičljivi stroški za namen iz 1. točke prvega odstavka tega člena so stroški, ki so nastali z ustanovitvijo in vzdrževanjem shem kakovosti za posebne kakovostne kmetijske proizvode v skladu z zakonodajo Evropske unije, ki so proizvodi z geografskim poimenovanjem ali certifikatom posebnega značaja, in sicer:
1. stroški za pripravo potrebne dokumentacije za registracijo in certificiranje posebnih kmetijskih proizvodov z geografskim poimenovanjem ali certifikatom posebnega značaja (stroški svetovanj, priprave projektnih in tehničnih študij vključno s študijami upravičenosti, zasnova in oblikovanje proizvodov;
2. stroški postopkov registracije in certificiranja, ki se izvajajo za zagotavljanje skladnosti geografskih poimenovanj in certifikatov posebnega značaja, katere aktivnosti izvajajo pristojni upravni organi ali neodvisne organizacije, ki so odgovorne za nadzor in kontrolo uporabe nazivov porekla ali znakov kakovosti;
3. stroški ustanavljanja oziroma razširitev dejavnosti (upravni stroški za začetek poslovanja, najem ustrezni objektov, pridobitev pisarniške opreme, stroški administrativnega osebja, režijski stroški in sodne ter upravne dajatve);
4. stroški certifikacijskih organov glede izpolnjevanja zahtev standarda SIST EN 45011 in ostalih sistemov kakovosti do konca obdobja financiranja v skladu z zakonodajo Evropske unije (stroški uvedbe programa zagotavljanja kakovosti sistema SIST EN 45011, stroški pridobitve akreditavcije);
5. stroški predhodnih študij posebnih kmetijskih proizvodov potrebnih za uspešno trženje le-teh:
– stroški priprave podrobne analize trga za specifičen proizvod, ki prikazuje ekonomsko upravičenost kmetijskega pridelka oziroma živila, vključenega v sistem zaščit posebnih kakovostnih kmetijskih proizvodov (stroški strokovnjakov, ki so analizo opravili, ostali administrativni stroški, pri pripravi analize trga),
– stroški analize, ki določa najprimernejšo strategijo pri zasnovi, oblikovanju in nastopu proizvoda na trgu (stroški strokovnjakov, ostali administrativni stroški).
(9) Upravičljivi stroški za namen iz druge točke prvega odstavka tega člena so stroški vseh promocijskih aktivnosti znotraj tega podukrepa (stroški idejnega projekta promocije, stroški televizijskih in radijskih oglasov, stroški oglaševanja na plakatih, stroški priprave in tiskanja brošur in plakatov, stroški televizijskih, spletnih strani in radijskih oddaj).
(10) Podpore za namen tega člena se ne dodelijo za:
– neposredno promocijo točno določenega posebnega kmetijskega pridelka oziroma živila (oglaševanje, priprava brošur, nastopi na sejmih itd.),
– naložbe, za katere so vlagatelji dobili podporo znotraj ukrepa Naložba v kmetijska gospodarstva in ukrepa Izboljšanje predelave in trženja kmetijskih proizvodov,
– promocijo blagovne znamke točno določenega posebnega kmetijskega pridelka oziroma živila.
(11) Upravičenci do sredstev:
1. iz 1. točke prvega odstavka tega člena so fizične in pravne osebe s prebivališčem ali sedežem v Republiki Sloveniji, ki so vključene v sistem kakovosti posebnih kakovostnih kmetijskih pridelkov in živil;
2. iz 2. točke prvega odstavka tega člena so fizične in pravne osebe, registrirane za promocijske dejavnosti.
(12) Projekt bo izbran na podlagi opredeljenih meril za izbor. Načela na katerih bodo temeljila ta merila so:
1. za namen iz prve točke prvega odstavka tega člena
a) upravičenci morajo biti vključeni v proizvodnjo oziroma kontrolo posebnih proizvodov visoke kakovosti, ki bodo izpolnjevali vsaj eno od naslednjih meril:
– proizvodi s pridobljeno označbo porekla (geografsko poreklo), geografsko označbo ali certifikatom posebnega značaja (tradicionalni ugled),
– proizvodi iz tipično geografskih območij s klimatskim in zgodovinskim vplivom na proizvod,
– proizvodi proizvedeni na tradicionalen način, s tradicionalnimi surovinami,
– certifikacijski organ, ki ima akreditacijo po standardu SIST EN 45011 oziroma je v postopku pridobivanja akreditacije;
b) ekonomska izvedljivost projekta (natančno definirane prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti zaščite posebnega kmetijskega proizvoda);
2. za namen iz druge točke prvega odstavka tega člena:
a) najprimernejša celostna podoba idejnega projekta promocije izbrana s strani strokovne komisije;
b) natančna finančna in časovna konstrukcija izvedbe vseh aktivnosti podukrepa promocije simbolov kakovosti Evropske unije in državnih simbolov kakovosti, ki nakazuje ekonomsko izvedljivost projekta.
(13) Višina dodeljenih sredstev za namena iz tega člena je:
1. za namen iz prve točke prvega odstavka tega člena, odobrena v okviru tega podukrepa, ne sme presegati 100.000 EUR na enega upravičenca v obdobju treh let:
– od 100% upravičljivih stroškov v prvem letu s postopnim zmanjševanjem po 10% na leto v obdobju šestih let za ukrepe postopkov certificiranja in registracije, ki se izvajajo za nadzor in kontrolo nad verodostojnostjo geografskih poimenovanj in certifikatov posebnega značaja,
– od 100% upravičljivih stroškov v prvem letu s postopnim zmanjševanjem po 10% na leto v obdobju šestih let za uvedbo programov zagotavljanja kakovosti, kot SIST EN 45011,
– do 80% upravičljivih stroškov za pripravo dokumentacij za registracijo in certificiranje posebnih kmetijskih pridelkov,
– do 100% upravičljivih stroškov za začetno podporo za ustanavljanje in razširitev dejavnosti skupin proizvajalcev, ki so vključeni v eno od shem kakovosti za geografsko poimenovanje in certifikate posebnega značaja,
– do 100% upravičljivih stroškov se lahko odobri za predhodne študije, ki se navezujejo na ustanavljanje shem kakovosti;
2. za namen iz druge točke prvega odstavka tega člena 100% upravičljivih stroškov.
(14) Struktura financiranja iz javnih virov je naslednja:
– 50% zagotovi EU (Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad – Usmerjevalni oddelek),
– 50% zagotovi Republika Slovenija.
V. POSTOPEK ZA PRIDOBITEV SREDSTEV ZA UKREPE KMETIJSKE STRUKTURNE POLITIKE, KI SO SOFINANCIRANI IZ USMERJEVALNEGA ODDELKA EVROPSKEGA KMETIJSKEGA USMERJEVALNEGA IN JAMSTVENEGA SKLADA
33. člen
(postopek za pridobitev sredstev)
(1) Minister v skladu s predpisom, ki ureja izvajanje porabe sredstev strukturne politike v Republiki Sloveniji, pripravi izvedbeno strukturo za posamezni ukrep, kar predstavlja podlago za pripravo in objavo javnih razpisov in razpisne dokumentacije za posamezne ukrepe.
(2) Sredstva v okviru tega poglavja uredbe se upravičencem dodelijo na podlagi javnih razpisov, ki jih v Uradnem listu Republike Slovenije objavi AKTRP. V javnih razpisih se podrobneje razložijo pogoji, določijo kriteriji in postopki za dodelitev in koriščenje sredstev. Pri dodelitvi sredstev se bo upoštevalo regionalne kriterije za indikativno alokacijo sredstev.
(3) AKTRP mora pridobiti soglasje ministrstva na vsebino javnih razpisov in razpisne dokumentacije pred oddajo v objavo v Uradni list Republike Slovenije.
34. člen
(omejitev sredstev)
(1) Upravičenci lahko pridobijo sredstva za isti namen samo iz enega ukrepa po tej uredbi.
(2) Sredstva se ne dodelijo upravičencu, ki je za isti namen, kot ga navaja v vlogi za pridobitev sredstev po tej uredbi, že prejel javna sredstva Republike Slovenije ali sredstva Evropske unije.
(3) Sredstva se ne dodelijo za naložbe zunaj območja Republike Slovenije.
35. člen
(obveznosti upravičenca)
(1) Upravičenec, ki po tej uredbi prejme sredstva za določen namen, mora opravljati dejavnost, za katero so mu bila sredstva dodeljena, še vsaj naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev in v tem obdobju ne sme uvajati bistvenih sprememb oziroma odtujiti investicije, investicije pa ne sme uporabljati v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev.
(2) Kot bistvene spremembe se štejejo spremembe, ki:
– bistveno vplivajo na naravo investicije ali pogoje izvajanja ali ki dajejo gospodarski družbi ali javni instituciji neupravičeno prednost;
– so posledica spremembe v naravi lastništva infrastrukturnega objekta ali prenehanja oziroma spremembe kraja sofinanciranja proizvodne dejavnosti.
(3) Določbe prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo v primeru višje sile. Za višjo silo se šteje, če nastanejo in dokler trajajo okoliščine, ki jih ni bilo mogoče predvideti in katerih posledic ni mogoče odvrniti:
– kmetova smrt,
– dolgoročna poklicna nezmožnost kmeta,
– razlastitev velikega dela kmetijskega gospodarstva, če tega ni bilo mogoče pričakovati na dan, ko je bila sprejeta zaveza,
– hudo naravno nesrečo, ki resno prizadene kmetijsko zemljišče gospodarstva,
– nenamerno uničenje objektov za živino na kmetijskem gospodarstvu,
– epidemično bolezen, ki prizadene vso kmetovo živino ali njen del.
(4) O bistvenih spremembah ali nastopu višje sile mora upravičenec nemudoma oziroma najpozneje v tridesetih dneh obvestiti organ, ki je vodil postopek.
36. člen
(vrnitev sredstev)
(1) Upravičenec, pri katerem se ugotovi, da je sredstva pridobil nezakonito ali jih porabil nenamensko oziroma del ni izvršil v skladu z investicijskim programom, mora vrniti vsa pridobljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
(2) Upravičenec iz prejšnjega odstavka ne more pridobiti novih sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike za dobo dveh let od dokončne odločbe kmetijskega inšpektorja ter vrnitve vseh pridobljenih sredstev, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
VI. KONČNA DOLOČBA
37. člen
(uveljavitev)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 403-21/2001-26
Ljubljana, dne 22. aprila 2004.
EVA 2004-2311-0038
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Predsednik