Uradni list

Številka 45
Uradni list RS, št. 45/2004 z dne 29. 4. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 45/2004 z dne 29. 4. 2004

Kazalo

2133. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti v železniškem prometu (ZVZP-A), stran 5742.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti v železniškem prometu (ZVZP-A)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti v železniškem prometu (ZVZP-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 20. aprila 2004.
Št. 001-22-72/04
Ljubljana, dne 28. aprila 2004.
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARNOSTI V ŽELEZNIŠKEM PROMETU (ZVZP-A)
1. člen
V Zakonu o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/2000) se v prvem odstavku 2. člena besedilo 2. točke spremeni tako, da se glasi:
»2. upravljavec javne železniške infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) je oseba javnega prava, ki je odgovorna za pripravo, organizacijo in vodenje gradnje ter vzdrževanja javne železniške infrastrukture, vodenje prometa na njej in za gospodarjenje z njo;«.
Za 2. točko se doda 2.a točka, ki se glasi:
»2.a pooblaščeni upravljavec je pravna oseba, s katero upravljavec v imenu in za račun države sklene pogodbo o opravljanju gospodarske javne službe, ki je določena v 11. členu Zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 92/99, 11/01, 33/01 in 110/02);«.
Besedilo 5. točke se spremeni tako, da se glasi:
»5. vodenje železniškega prometa na javni železniški infrastrukturi obsega predvsem:
– vodenje prometa vlakov;
– priprava konstrukcije in predlogov voznega reda ter izvajanje potrjenega voznega reda;
– izvajanje tehnološkega procesa dela na prometnih mestih;
– nadzor nad delom prevoznikov, ki ga zahteva opravljanje dela skladno s tem zakonom in predpisi, ki urejajo varnost v železniškem prometu;
– obveščanje agencije o sumu kršitve, ki jo je storil prevoznik s svojim ravnanjem v nasprotju z licenco, varnostnim spričevalom ali dodeljeno vlakovno potjo in obveščanje inšpekcijske službe, pristojne za železniški promet, o kršitvah določb predpisov, ki urejajo varnost v železniškem prometu;«.
Za besedilom 6. točke se doda 6.a točka, ki se glasi:
»6.a službeni tiri so vsi tiri namenjeni opremi in pripravi železniških vozil za vožnjo v vlakih, tiri za sestavo vlakov in prehitevalni tiri na postajah razen tirov znotraj delavnic za kontrolne preglede in redna popravila železniških vozil, znotraj garažnih hiš za lokomotive in privatnih tirov, ki so priključeni na progo;«.
V besedilu 7. točke se besede »ga ne upravlja upravljavec in« črtajo, pred podpičjem pa dodajo besede »in ni sestavni del javne železniške infrastrukture«.
V besedilu 8. točke se besede »in prednjih signalih« nadomestijo z besedami »signalih in predsignalih«.
Besedilo 9. točke se spremeni tako, da se glasi:
»9. železniško območje je zemljišče, na katerem je proga in obsega tudi progovni pas in postajna poslopja (zgradbe) z gradbeno parcelo ter površine, na katerih poteka dejavnost, povezana s prevozom potnikov ali blaga;«.
Besedilo 16. točke se črta.
Za 25. točko se doda 25.a točka, ki se glasi:
»25.a stabilne naprave električne vleke so elektronapajalne postaje, vozno omrežje in naprave za daljinsko vodenje stabilnih naprav vključno s pripadajočimi zgradbami;«.
Besedilo 33. točke se črta.
V besedilu 46. točke se za besedo »delavec« doda besedilo »oziroma delavka (v nadaljnjem besedilu: izvršilni železniški delavci);«.
Za 46. točko se doda 46.a točka, ki se glasi:
»46.a strokovni pregled je zdravniški pregled izvršilnega železniškega delavca, ki obsega odvzem krvi, krvi in urina ali krvi in druge telesne tekočine z analizo zaradi ugotavljanja prisotnosti alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu in ugotavljanje motenj v vedenju, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v železniškem prometu;«.
Za 49. točko se dodajo 49.a, 49.b, 49.c, 49.d, 49.e, 49.f in 49.g. točka, ki se glasijo:
»49.a železniški prometni sistem je celotni ustroj prometnega omrežja, ki je sestavljen iz železniških prog, ki so zgrajene ali nadgrajene za konvencionalni, hitri in kombinirani železniški promet, ter iz železniškega voznega parka, ki je namenjen prevozu v železniškem prometu;
49.b komponenta interoperabilnosti je vsaka osnovna komponenta, skupina komponent, podsklop ali celotni sklop opreme, vgrajene ali namenjene vgraditvi v podsistem, od katerega je neposredno ali posredno odvisna interoperabilnost vseevropskega železniškega sistema za visoke ali konvencionalne hitrosti pri čemer izraz »komponenta« zajema opredmetena in neopredmetena sredstva, kot je npr. programska oprema;
49.c bistvene zahteve so vsi pogoji, ki jih določajo evropski ali slovenski predpisi in katere morajo izpolnjevati vseevropski železniški sistemi za konvencionalne ali visoke hitrosti, podsistemi in komponente interoperabilnosti, vključno z vmesniki;
49.d evropska specifikacija je skupna tehnična specifikacija, evropsko tehnično soglasje ali nacionalni standard, ki prevzema evropski standard;
49.e tehnična specifikacija za interoperabilnost (v nadaljnjem besedilu: TSI), je specifikacija, ki zajema vsak podsistem ali del podsistema z namenom, da bi zadostil bistvenim zahtevam in zagotovil interoperabilnost vseevropskega železniškega sistema za visoke ali konvencionalne hitrosti;
49.f podsistem je del železniškega prometnega sistema in ga sestavljajo konstrukcijski in funkcionalni podsistemi in sicer: infrastruktura, energija, nadzor, krmiljenje in signalizacija, vodenje in upravljanje železniškega prometa ter vozni park;
49.g interoperabilnost je zmožnost slovenske železniške proge, da je na njej kot delu vseevropskega sistema železniških prog, katerega del je, zagotovljen varen in neprekinjen železniški promet najmanj pod pogoji, ki jih določajo predpisi Evropske unije.«.
Doda se 50. točka, ki se glasi:
»50. UIC je okrajšava za Union Internationale des Chemins de Fer – Mednarodna železniška zveza.«.
2. člen
Za 2. členom se doda 2.a člen, ki se glasi:
»2.a člen
(posebni predpisi ministra)
(1) Minister natančneje določi seznam in sestavne dele železniškega prometnega sistema, podsistemov, komponent oziroma elementov, morebitne sklope ali podsklope sistema in njegovih sestavnih delov, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati podsistemi oziroma njihovi sestavni deli za doseganje interoperabilnosti vseevropskega sistema železniških prog.
(2) Minister skladno z zakonom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, določi organ, ki je odgovoren za ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti ali za presojo postopka verifikacije podsistemov. Organ, ki ga določi minister, v Republiki Sloveniji opravlja naloge, ki jih Direktiva Sveta 2001/16/ES z dne 19. marca 2001 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti določa kot naloge »priglašenega organa« in mora izpolnjevati pogoje, ki jih za tak organ določa navedena direktiva. O določitvi organa, ki v Republiki Sloveniji opravlja vlogo »priglašenega organa« minister obvesti pristojni organ Evropske skupnosti.
(3) Minister pri izdajanju predpisov iz prvega odstavka tega člena upošteva ta zakon in druge slovenske in evropske predpise, ki urejajo področje varnosti železniškega prometa ali so z njim povezani. Od evropskih predpisov mora zlasti upoštevati Direktivo Sveta 2001/16/ES z dne 19. marca 2001 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti, Direktivo Sveta 96/48/ES z dne 23. julija 1996 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za velike hitrosti, Direktivo Sveta 96/49/ES z dne 23. julija 1996 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s prevozom nevarnega blaga po železnici ter z njimi povezane uredbe, odločbe in sklepe. Minister s predpisi iz prvega odstavka določi tudi postopke, potrebne za realizacijo tega zakona oziroma pravil evropskega pravnega reda.«.
3. člen
Naslov prvega podpoglavja v poglavju II. POGOJI ZA VAREN ŽELEZNIŠKI PROMET se nadomesti z besedilom »1. Proge«.
4. člen
Besedilo 4. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Sestavni deli proge so:
– spodnji in zgornji ustroj proge;
– signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave, vključno z napravami za njihovo napajanje z električno energijo in prostori za te naprave;
– stavbe in prostori za vodenje in urejanje prometa;
– progovni del nivojskih in izvennivojskih križanj vključno z napravami za zagotavljanje varnosti železniškega prometa;
– stabilne naprave električne vleke;
– progovni pas;
– zračni prostor nad ravnino tirnic v višini 10 m oziroma, če v progovnem pasu poteka daljnovod nazivne napetosti 220 kV zračni prostor nad ravnino tirnic v višini 12,75 m, oziroma, če v progovnem pasu poteka daljnovod nazivne napetosti 400 Kv, zračni prostor nad ravnino tirnic v višini 14 m;
– službeni tiri.«.
5. člen
5. člen se spremeni tako, da se glasi:
»5. člen
(Pogoji za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje prog)
(1) Proge se morajo projektirati, graditi in vzdrževati, tako da:
– je zagotovljena tehnično-tehnološka enotnost,
– so upoštevane določbe tega zakonu, ki se nanašajo na zagotavljanje varnosti,
– so upoštevana obvezna določila UIC,
– so upoštevane ratificirane mednarodne pogodbe, katerih sopodpisnica je Republika Slovenija,
– so upoštevana pravila stroke,
– ter da so upoštevani drugi pogoji, ki jih predpiše minister oziroma jih kot obvezne za države članice predpišejo pristojne institucije Evropske unije.
Posamezni elementi sestavnih delov proge se lahko vgradijo v progo in vključijo v železniški promet le, če izpolnjujejo predpisane pogoje.
(2) Tehnične zahteve za proge in za sestavne dele proge predpiše minister s tehničnimi predpisi. Elementi sestavnih delov prog se štejejo za skladne z zahtevami tehničnega predpisa, če ustreza zahtevam slovenskih nacionalnih standardov in/ali tehničnih specifikacij, na katere se tehnični predpis sklicuje.
(3) Tehnična specifikacija za proge in sestavne dele proge je dokument, ki predpisuje tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati proga oziroma sestavni del proge, kadar je to primerno, pa tudi postopke, s katerimi je mogoče ugotoviti, ali so dane zahteve izpolnjene.
(4) Tehnične specifikacije za proge in sestavne dele proge izdaja minister kot posebne publikacije. Pripravljajo jih strokovni odbori, ki jih imenuje minister. Način priprave tehničnih specifikacij za proge in sestavne dele proge predpiše minister z navodilom. Seznam izdanih tehničnih specifikacij in seznam slovenskih nacionalnih standardov, ki ustvarjajo domnevo o skladnosti sestavnih delov prog, minister objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Tehnične specifikacije so dostopne na ministrstvu, pristojnem za promet, slovenski nacionalni standardi pa pri organu, pristojnem za standardizacijo.
(5) Minister s predpisom določi, za katere sestavne dele prog mora dobavitelj:
– zagotoviti izvedbo postopkov ugotavljanja skladnosti s predpisanimi tehničnimi zahtevami;
– zagotoviti izjavo o skladnosti, preskusno poročilo, certifikat ali drugo listino o skladnosti;
– izdelati in hraniti tehnično dokumentacijo v predpisanem obsegu, obliki in rokih;
– zagotoviti označitev s predpisanimi znaki skladnosti.
(6) Za predpisovanje tehničnih zahtev in ugotavljanje skladnosti gradbenih proizvodov se za elemente sestavnih delov prog smiselno uporabljajo določila predpisov o gradbenih proizvodih.
(7) Poleg ugotavljanja skladnosti elementov sestavnih delov proge s predpisanimi tehničnimi zahtevami po določilih šestega odstavka tega člena je treba pri sestavnih delih prog, ki zagotavljajo varnost v železniškem prometu, ugotoviti združljivost elementov sestavnih delov prog z obstoječimi elementi, na katere se ti priključujejo ali vgrajujejo, njihovo varnost, zmogljivost in zanesljivost. Podzakonski predpisi, ki jih izdaja minister, morajo določiti, kateri sestavni deli prog zagotavljajo varnost železniškega prometa. Izpolnjevanje zahtev iz tega odstavka ugotavlja komisija, ki jo imenuje minister. Na podlagi pozitivnega mnenja komisije minister izda dovoljenje za vgradnjo v proge.
(8) Za gradbene proizvode, ki so sestavni deli proge, za katere ni slovenskega nacionalnega standarda oziroma tehničnega predpisa, ali če karakteristika tega sestavnega dela proge znatno odstopa od slovenskih standardov ali tehničnih predpisov, se za dajanje v uporabo lahko izda tehnično soglasje, če se s proizvodom zagotavlja večja varnost v železniškem prometu.
(9) Tehnično soglasje je pozitivna tehnična ocena ustreznosti gradbenih proizvodov, ki so namenjeni vgraditvi v progo ali v njene sestavne dele. Temeljiti mora na izpolnjevanju bistvenih zahtev za sestavne dele proge, za katere se uporablja. Tehnično soglasje podeli organ za tehnična soglasja po določilih predpisov o gradbenih proizvodih.«.
6. člen
Črta se besedilo 6. člena.
7. člen
Besedilo 7. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Proge in njihovi sestavni deli se morajo vzdrževati tako, da se zagotavlja varen železniški promet in morajo biti redno nadzorovane in občasno pregledane.
(2) Vzdrževanje iz prejšnjega odstavka obsega:
– vzdrževalna dela, ki omogočajo normalno obratovalno sposobnost in zagotavljajo prometno varnost (manjša, redna popravila in dela, redni nadzor nad stanjem proge, izvajanje meritev posameznih elementov sestavnih delov proge, nadzor nad investicijskimi deli zaradi zagotavljanja varnosti železniškega prometa in zagotovitev vzpostavitve prevoznosti proge ob naravnih in drugih nesrečah – tekoče vzdrževanje);
– vzdrževalna dela, ki se izvajajo na daljša časovna obdobja (izvedba popravil ali zamenjav posameznih elementov sestavnih delov proge in drugih del, s katerimi se ne spreminja zmogljivost proge ali namembnost posameznih elementov sestavnih delov proge in ne posega v konstrukcijo sestavnega dela proge – investicijsko vzdrževanje).
Vzdrževalna dela iz prejšnjih alinej se opravljajo na podlagi obstoječe tehnične dokumentacije za proge in njihove sestavne dele.
(3) Minister natančneje predpiše vrste in način izvedbe vzdrževalnih del iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka, način in postopek rednega nadzora nad stanjem proge in njenih sestavnih delov ter roke izvedbe vzdrževalnih del na progah in njihovih sestavnih delih. Minister predpiše tudi postopek za začetek in dokončanje vzdrževalnih del, način in čas nadzora ter pregledovanja, način postopnega vključevanja posameznih elementov sestavnih delov proge ali sestavnih delov proge v redno obratovanje. Pri določanju rokov vzdrževanja mora upoštevati zahteve varnega železniškega prometa, navodila proizvajalca ter navodila stroke.«.
8. člen
Za 7. členom se doda 7.a člen, ki se glasi:
»7.a člen
(Temeljni pogoji gradbenih elementov prog)
(1) Gradbeni elementi prog morajo izpolnjevati naslednje temeljne pogoje:
1. tirna širina mora pri novogradnjah znašati 1435 mm;
2. polmer loka na odprti progi mora znašati najmanj 300 m, na glavnem prevoznem tiru prometnih mest pa najmanj 500 m; zunanja tirnica je lahko odvisno od polmera loka in od največje dovoljene progovne hitrosti nadvišana, vendar ne več kot 150 mm;
3. vzdolžni nagib proge na odprti glavni progi je lahko največ 12,5 promila, izjemoma največ 17,5 promila, na odprti regionalni progi pa največ 25 promila;
4. vzdolžni nagib tirov na postaji sme biti največ 1 promile, če je postaja v premi, in največ do 2,5 promila, če je postaja v krivini, odvisno od polmera krivine;
5. medtirna razdalja na postaji mora biti najmanj 4,75 m, medtirna razdalja pri tirih, med katerimi so peroni, pa najmanj 6 m;
6. medtirna razdalja na odprti dvotirni progi mora biti najmanj 4,2 m;
7. glavne proge morajo biti usposobljene za osno obremenitev najmanj 22,5 t in dolžinsko obremenitev najmanj 8,0 t/m, regionalne proge pa za osno obremenitev najmanj 20,0 t in dolžinsko obremenitev najmanj 6,4 t/m.
(2) Proge morajo izpolnjevati pogoje svetlega profila proge v skladu s pogoji iz prvega odstavka 5. člena.«.
9. člen
V besedilu 8. člena se pred besedo »Upravljavec« doda beseda »Pooblaščeni«.
10. člen
Besedilo 11. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) V progovnem pasu se smejo graditi le objekti, napeljave in naprave javne železniške infrastrukture.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se smejo ob predhodnem soglasju upravljavca v progovnem pasu graditi objekti in naprave porabnikov prevoznih storitev v železniškem prometu, povezane z nakladanjem in razkladanjem blaga, kot tudi napeljevati cevovodi, vodovodi, električne, telefonske in telegrafske zračne linije in podzemni kabli ter druge podobne naprave v javnem interesu.
(3) V varovalnem progovnem pasu na območju, ki poteka od meje progovnega pasu, se smejo na podlagi predhodnega soglasja upravljavca graditi objekti in postavljati napeljave in naprave ali saditi drevje le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od proge, odvisno od njihove vrste in namena ob ukrepih, ki zagotavljajo varnost ljudi in prometa.
(4) Kadar je zaradi posebno težkih terenskih razmer ali drugih posebej utemeljenih razlogov gradnja objektov ali postavljanje naprav na predpisani oddaljenosti od proge tehnično težavna in ekonomsko neupravičena, se ti objekti in naprave izjemoma lahko gradijo oziroma postavljajo v varovalnem progovnem pasu na območju, ki poteka od meje progovnega pasu, na oddaljenosti manjši od predpisane, če to ne vpliva na varnost železniškega prometa. Odstopanje od predpisanih pogojev mora biti posebej utemeljeno in zanj pridobljeno izjemno soglasje ministra.
(5) Upravljavec mora poslati izvod akta iz drugega in tretjega odstavka tega člena pooblaščenemu upravljavcu, inšpekcijski službi, pristojni za železniški promet, in ministrstvu, pristojnemu za promet.
(6) Pooblaščeni upravljavec mora o vseh posegih v varovalni progovni pas, ki neposredno vplivajo ali bi lahko vplivali na varen železniški promet, brez odlašanja obvestiti inšpekcijsko službo, pristojno za železniški promet.
(7) Pogoji iz drugega in tretjega odstavka tega člena se določijo s predpisom, ki ga izda minister.«.
11. člen
V besedilu drugega odstavka 12. člena se pred besedo »upravljavec« doda beseda »pooblaščeni«.
12. člen
Črta se besedilo 14. člena.
13. člen
Drugi odstavek 15. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Odstopanja od določbe prvega odstavka tega člena so dopustna na podlagi posebnega akta, ki ga izda minister.«.
14. člen
19. člen se spremeni tako, da se glasi:
»19. člen
(Gradnja nove proge in rekonstrukcija proge)
(1) Gradnja nove proge in rekonstrukcija proge se izvede v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov.
(2) Rekonstrukcija proge pomeni izvedbo tistih del s katerimi se izboljšajo njene prometno-tehniške in varnostne lastnosti in s katero se posega izven progovnega pasu obstoječih prog in v zemljišča izven obsega javne železniške infrastrukture. Za izvedbo rekonstrukcije je potrebna predhodna uskladitev s tistimi upravljavci objektov in naprav na, katere rekonstrukcija vpliva.
(3) Pred začetkom gradnje nove proge ali rekonstrukcijo proge, ki je del vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne ali velike hitrosti, mora investitor za takšna dela vso dokumentacijo poslati v pregled in potrditev ministru, ki ob upoštevanju zahtev o zagotavljanju varnosti in o interoperabilnosti s sklepom odloči o ustreznosti predvidenih del.
(4) Za dela iz prvega in drugega odstavka tega člena odredi minister, pristojen za graditev, poskusno obratovanje na predlog komisije, ki je opravila tehnični pregled, kadar brez tega ni mogoče ugotoviti skladnosti izvedenih del s predpisi, ki določajo pogoje za projektiranje in gradnjo železniških prog in zahteve za zagotovitev varnosti v železniškem prometu.«.
15. člen
20. člen se spremeni tako, da se glasi:
»20. člen
(Vzdrževalna dela v javno korist)
(1) Vzdrževalna dela v javno korist so dela, ki se izvajajo zaradi izboljšanja prometno-tehnoloških in varnostnih lastnosti proge ali gradijo pomožni objekti na javni železniški infrastrukturi ali pomožni objekti za opravljanje javnih gospodarskih služb na področju železniškega prometa in s katerimi se ne posega v prostor zunaj progovnega pasu oziroma v prostor zunaj zemljišč, namenjenih za gradnjo javne železniške infrastrukture.
(2) Pri izvedbi del iz prejšnjega odstavka se z namenom zagotavljanja varnega in zanesljivega odvijanja železniškega prometa in večje zmogljivosti proge ter učinkovitejšega in uporabnikom prijaznejšega izvajanja gospodarskih javnih služb s področja železniškega prometa lahko:
– izvedejo popravila ali zamenjave posameznih elementov sestavnih delov proge ter na ta način poveča zmogljivost proge ali spremeni namembnost posameznih elementov sestavnih delov proge;
– zamenjajo ali vgradijo na novo sestavni deli proge z elementi, ki sledijo napredku tehnike in se z njimi posega v konstrukcijo posameznega sestavnega dela proge;
– gradijo pomožni objekti, ki predstavljajo del gospodarske javne infrastrukture vključno s stavbami namenjenimi vodenju železniškega prometa in postajališči ter peroni za potnike.
(3) Vzdrževalna dela v javno korist se lahko izvajajo le na podlagi ustrezne in revidirane dokumentacije, če ta zakon ali na njegovi podlagi sprejeti predpisi ne določajo drugače. Ustrezna dokumentacija za sestavne dele proge so izvedbeni načrti posameznih sestavnih delov proge. Postopek revizije načrtov vodi upravljavec.
(4) Po opravljenem postopku revizije načrtov in pred začetkom vzdrževalnih del v javno korist na progah, ki so del vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne ali visoke hitrosti, mora upravljavec vso dokumentacijo poslati v pregled in potrditev ministru, ki ob upoštevanju zahtev o zagotavljanju varnosti in zagotavljanju interoperabilnosti s sklepom odloči o ustreznosti načrtovanih vzdrževalnih del v javno korist.
(5) Kakovost in usklajenost izvedenih vzdrževalnih del v javno korist z revidiranimi načrti preveri na osnovi izjave izvajalca o zaključku del komisija za tehnični pregled, ki jo imenuje minister.
(6) Po opravljenem tehničnem pregledu komisija iz prejšnjega odstavka predlaga ministru izdajo odločbe, s katero:
– odredi odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti ali
– odredi poskusno obratovanje ali
– zavrne izdajo uporabnega dovoljenja, če ima objekt takšne pomanjkljivosti, da predstavlja nevarno progo ali njen sestavni del, ali nevarnost za uporabnike, teh pomanjkljivosti pa ni mogoče odpraviti ali
– izda uporabno dovoljenje.
(7) Komisija predlaga ministru odreditev poskusnega obratovanja proge ali njenega sestavnega dela, kadar brez tega ni mogoče ugotoviti:
– skladnosti izvedenih del s predpisi, ki določajo pogoje za projektiranje in gradnjo železniških prog;
– združljivosti proge ali njenih delov z drugimi sestavnimi deli proge;
– da so izpolnjene zahteve varnosti v železniškem prometu;
– zanesljivosti proge ali njenega sestavnega dela;
– zmogljivosti proge ali njenega sestavnega dela.
(8) Poskusno obratovanje proge oziroma njenega sestavnega dela lahko traja največ šest mesecev. Po preteku omenjenega roka je mogoče poskusno obratovanje na podlagi razlogov iz prejšnjega odstavka podaljšati za nadaljnjih šest mesecev.
(9) Minister natančneje določi postopek in pogoje za začetek in dokončanje vzdrževalnega dela v javno korist ter način vključevanja oziroma postopnega vključevanja posameznih elementov sestavnih delov proge, sestavnih delov proge ali pomožnih objektov v redno obratovanje.«.
16. člen
Za 21. členom se doda 21.a člen, ki se glasi:
»21.a člen
(Novi nivojski prehod)
(1) Nivojski prehodi se praviloma ne smejo graditi na razdalji manj kot 2000 metrov od obstoječega nivojskega ali izvennivojskega prehoda.
(2) Nivojski prehod se lahko zgradi na regionalnih progah, če je promet po cesti srednji (povprečni letni dnevni promet je 250 vozil ali več ter manj od 2.500 vozil) in je promet vlakov po progi manjši kot 70 vlakov povprečnega letnega dnevnega prometa ter če je dovoljena progovna hitrost manjša od 160 km/h. Glede na hitrost vlakov se lahko določi manjša razdalja med nivojskimi prehodi kot je določena v prvem odstavku.
(3) Pogoji iz drugega odstavka morajo biti zagotovljeni najmanj še 5 let po izgradnji nivojskega prehoda.
(4) Ustreznost izpolnjevanja pogojev za vzpostavitev novega nivojskega prehoda in njegovega zavarovanja preveri komisija, ki jo imenuje minister in jo sestavljajo predstavnik(i):
– upravljavca;
– pooblaščenega upravljavca;
– investitorja;
– inšpekcije, pristojne za železniški promet;
– policijske uprave na območju katere bo prehod;
– lokalne skupnosti na območju katere bo prehod.
(5) Na podlagi mnenja komisije iz prejšnjega odstavka da minister soglasje za vzpostavitev nivojskega prehoda.
(6) Na progah je dopustna gradnja začasnega nivojskega prehoda za čas in potrebe obnovitvenih del, gradenj objektov, rekonstrukcij ipd. Tak nivojski prehod se zavaruje na način in za obdobje, ki ga določi komisija iz četrtega odstavka tega člena. Tak nivojski prehod je treba odstraniti takoj po zaključku del, zaradi katerih je bil vzpostavljen. Stroške postavitve in obratovanja začasnega nivojskega prehoda in potrebnih povezovalnih cest, nosi tisti, na čigar zahtevo je ta postavljen.
(7) Minister natančneje določi pogoje iz drugega in šestega odstavka tega člena v predpisu iz 25. člena tega zakona.«.
17. člen
V besedilu prvega odstavka 23. člena se za besedo »infrastrukture« vejica nadomesti s piko, preostalo besedilo do konca prvega stavka pa se črta.
Drugi stavek drugega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
»Proga pod nadvozom skupaj z morebitnimi napeljavami in napravami, potrebnimi za njeno pravilno in varno uporabo, je objekt javne železniške infrastrukture.«.
18. člen
34. člen se spremeni tako, da se glasi:
»34. člen
(Pogoji za vožnjo železniških vozil)
(1) Železniška vozila smejo voziti po progah, če ustrezajo določbam tega zakona, določbam mednarodnih sporazumov, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, in obveznim določilom UIC.
(2) Če železniška vozila ne izpolnjujejo pogojev iz prejšnjega odstavka, lahko o vožnji po progah odloči minister, s tem da določi dodatne pogoje, ki bodo zagotavljali varnost v železniškem prometu.«.
19. člen
V besedilu prvega odstavka 38. člena se črtajo besede »lahkih motornih drezin in«.
20. člen
V besedilu 1. točke prvega odstavka 39. člena se pred podpičjem dodajo besede »razen lokomotiv, ki se uporabljajo samo za premik«.
V besedilu drugega odstavka 39. člena se za besedo »namene« dodajo besede »z lastnim pogonom«.
21. člen
V 45. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Pri sestavljanju vlaka in razporejanju železniških vozil vanj mora prevoznik upoštevati pravila o prevozu nevarnega blaga.«.
22. člen
V besedilu prvega odstavka 48. člena se pred besedo »upravljavec« doda beseda »pooblaščeni«.
23. člen
V 2. točki prvega odstavka 52. člena se za besedami »v smeri vožnje vlaka« dodajo besede », ki nima samostojnega predsignala«.
24. člen
Besedilo drugega odstavka 58. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Izredno preverjanje strokovne usposobljenosti se mora opraviti, če bi delavec zaradi nepoznavanja predpisov lahko ogrozil varnost železniškega prometa ali če ne izpolnjuje predpisanih obveznosti glede strokovnega izpopolnjevanja ob izdaji novih predpisov ali ob izdaji vsebinskih sprememb veljavnih predpisov.«.
V besedilu tretjega odstavka 58. člena se pred besedo »upravljavec« doda beseda »pooblaščeni«.
25. člen
V besedilu drugega odstavka 59. člena se pred besedo »upravljavcu« doda beseda »pooblaščenem«.
26. člen
Besedilo 68. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pooblaščeni delavec delodajalca (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni delavec) ali pristojni inšpektor lahko izvršilnemu železniškemu delavcu zaradi ugotovitve, ali ima izvršilni železniški delavec v organizmu alkohol, odredi preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Če se s preizkusom ugotovi, da ima izvršilni železniški delavec v organizmu alkohol, mu pooblaščeni delavec odredi prepoved nadaljnjega opravljanja dela v trajanju določenem v odločbi.
(2) Pooblaščeni delavec vodi zapisnik o preizkusu, ki ga podpiše tudi izvršilni železniški delavec, za katerega je bil odrejen preizkus.Če odkloni podpis, mora pooblaščeni delavec vzrok odklonitve vpisati v zapisnik in odrediti strokovni zdravniški pregled (v nadaljnjem besedilu. strokovni pregled) izvršilnega železniškega delavca.
(3) Železniški izvršilni delavec, ki mu je odrejen preizkus s sredstvi ali napravami oziroma strokovni pregled, mora ravnati po odredbi pooblaščenega delavca. Če izvršilni železniški delavec strokovni pregled ali preizkus odkloni ali ga ne opravi tako, kot je predpisal proizvajalec sredstev ali naprav, pooblaščeni delavec to vpiše v zapisnik in odredi prepoved nadaljnjega dela. Izvršilni železniški delavec lahko odkloni preizkus samo iz zdravstvenih razlogov; v tem primeru pooblaščeni delavec odredi strokovni pregled.
(4) Če izvršilni železniški delavec oporeka rezultatu preizkusa, pooblaščeni delavec odredi strokovni pregled. Na strokovni pregled odpelje izvršilnega železniškega delavca, s službenim vozilom pooblaščeni delavec, ki ga je odredil. Stroške prevoza železniškega izvršilnega delavca do kraja kjer se opravi strokovni pregled in stroške pregleda plača železniški izvršilni delavec, če se izkaže, da ima v krvi alkohol. V nasprotnem primeru stroški prevoza in pregleda bremenijo delodajalca oziroma organ, ki je pregled odredil.
(5) Če pooblaščeni delavec sumi, da je železniški izvršilni delavec pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil, ali drugih psihoaktivnih sredstev, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za varno delo v železniškem prometu, odredi preizkus s posebnimi sredstvi oziroma napravami, ali strokovni pregled in mu prepove nadaljnjo delo. Stroške prevoza do kraja kjer se opravi preizkus oziroma strokovni pregled in stroške pregleda oziroma preizkusa, plača železniški izvršilni delavec če se ugotovi, da je pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil, ali drugih psihoaktivnih sredstev. V nasprotnem primeru stroški prevoza in pregleda bremenijo delodajalca oziroma organ, ki je pregled odredil.
(6) Če pooblaščeni delavec sumi, da železniški izvršilni delavec zaradi duševnega stanja ali telesnih pomanjkljivosti oziroma bolezni predstavlja nevarnost v železniškem prometu mu prepove nadaljnje delo in odredi izredni zdravstveni pregled.
(7) Če zaradi zdravstvenega stanja ali iz objektivnih razlogov ni mogoče opraviti celotnega strokovnega pregleda, mora zdravnik opraviti tisti del pregleda, ki ga je mogoče opraviti, in podati mnenje o znakih vedenjskih motenj, ki kažejo na vpliv alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil, ali drugih psihoaktivnih snovi.
(8) O strokovnem pregledu mora zdravnik takoj dati pisno mnenje o ugotovitvah, do katerih je prišel na podlagi opravljenega pregleda v zvezi z dejstvi iz prejšnjega odstavka, kri in urin pa takoj poslati v najbližjo pooblaščeno strokovno ustanovo oziroma laboratorij, kjer lahko opravijo analizo. Ustanova oziroma laboratorij mora o rezultatih analize najkasneje v treh dneh obvestiti tistega, ki je odredil strokovni pregled.«.
27. člen
V besedilu 72. člena se v naslovu pred besedo »dnevnega« doda besede »odmora med delom«, na začetku stavka se pred besedo »Dnevni« doda besede »Odmor med delom,« pred besedo »upravljavec« pa se doda beseda »pooblaščeni.«
28. člen
V 74. členu se v besedilu prvega odstavka v prvem in drugem stavku pred besedo »upravljavec« doda beseda »pooblaščeni«.
Besedilo drugega in tretjega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Organ notranjega nadzora mora v primerih iz drugega odstavka 58. člena, prvega odstavka 66. člena, prvega odstavka 68. člena, prvega odstavka 69. člena, prvega in drugega odstavka 70. člena in 71. člena odstraniti delavca z dela in odrediti izredno preveritev strokovne usposobljenosti, če pa je podan sum o telesnih ali duševnih zmožnostih delavca, mora odrediti izredni zdravstveni pregled. Začasno opravljanje drugega dela v tem času je obveznost delavca, ki traja do ugotovitve o strokovni oziroma zdravstveni usposobljenosti delavca, ki se mora izvesti najkasneje v enem mesecu.
(3) Ugovor zoper odločbo organa notranjega nadzora, s katero je delavcu na podlagi drugega odstavka tega člena odrejena izredna preveritev strokovne usposobljenosti ali izredni zdravstveni pregled, ne zadrži izvršitve.«.
29. člen
V poglavju »II. POGOJI ZA VAREN ŽELEZNIŠKI PROMET« se za naslovom 7. podpoglavja doda podpoglavje »7.a Posebni varnostni ukrepi« in člena 74.a in 74.b, ki se glasita:
»74.a člen
(Začasna prepoved opravljanja dela)
(1) Izvršilnemu železniškemu delavcu se začasno prepove opravljanje dela:
– če po izvidu in mnenju ustrezne zdravstvene organizacije duševno ali telesno ni zmožen opravljati dela – dokler traja ta nezmožnost;
– če ne gre na zdravstveni pregled, na katerega je poslan – dokler ne gre na ta pregled;
– če pri preverjanju strokovne usposobljenosti ne pokaže ustreznega znanja za opravljanje dela – dokler ne pokaže ustreznega strokovnega znanja;
– če ne gre za strokovno preverjanje, na katero je poslan – dokler ne gre za to preverjanje.
(2) V primerih iz prve do četrte alinee prvega odstavka tega člena izreče začasno prepoved opravljanja dela pooblaščeni delavec pooblaščenega upravljavca ali prevoznika, s katerim je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.
(3) Izvršilni železniški delavec, ki mu je bilo na podlagi prve do četrte alinee prvega odstavka začasno prepovedano opravljanje dela, povezanega z varnostjo železniškega prometa, ne sme opravljati teh del, dokler traja prepoved, mora pa opravljati delo, odrejeno z odločbo delodajalca.
74.b člen
(Začasna prepoved opravljanja dela na kraju samem)
(1) Inšpektor oziroma pooblaščeni delavec pooblaščenega upravljavca ali prevoznika na kraju samem začasno prepove delo izvršilnemu železniškemu delavcu:
– če ugotovi, da opravlja delo ali da poskuša opravljati delo, očitno pa je v takem duševnem ali telesnem stanju (utrujenost, bolezen, vpliv zdravil in mamil ali drugih opojnih sredstev), da ni zmožen varno opravljati svojih del in nalog;
– če ugotovi, da opravlja delo dlje od dovoljenega trajanja delovnega časa v eni izmeni;
– če ugotovi, da je zaradi nepazljivosti ali kako drugače povzročil izreden dogodek v železniškem prometu in tako ogrozil njegovo varnost.
(2) Izvršilnemu železniškemu delavcu inšpektor oziroma pooblaščeni delavec pooblaščenega upravljavca ali prevoznika o začasni prepovedi opravljanja dela skladno z razlogi iz prvega odstavka tega člena izda odločbo, v kateri je naveden čas trajanja prepovedi opravljanja del.«.
30. člen
75. člen se spremeni tako, da se glasi:
»75. člen
(Vrste disciplinskih ukrepov zaradi kršitve obveznosti iz delovnega razmerja v zvezi z varnim železniškim prometom)
(1) Delavcu, ki krši pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v zvezi z varnim železniškim prometom, lahko delodajalec izreče enega od naslednjih disciplinskih ukrepov:
– izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi,
– razporeditev na druga dela in naloge,
– denarno kazen,
– javni opomin.
(2) Delavcu, ki naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v zvezi z varnim železniškim prometom in s svojim ravnanjem povzroči ogrožanje človeških življenj, varno odvijanje železniškega prometa ali večjo materialno škodo, se po dokončanju disciplinskega postopka, v katerem je ugotovljena njegova odgovornost, izredno odpove pogodba o zaposlitvi pod pogoji in po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja delovna razmerja. Roki za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi začnejo teči po dokončni odločitvi delodajalčevega organa, ki odloča o disciplinski odgovornosti.
(3) Delavec, ki krši pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v zvezi z varnim železniškim prometom, je lahko razporejen na drugo delo.
(4) Denarno kazen izreče disciplinski organ delodajalca delavcu, katerega kršitev pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v zvezi z varnim železniškim prometom je povzročila ali bi lahko povzročila materialno škodo ali je ogrozila ali bi lahko ogrozila varno oziroma urejeno odvijanje železniškega prometa. Maksimalna višina in čas, za katerega se lahko izreče denarna kazen, se določita s kolektivno pogodbo dejavnosti.
(5) Javni opomin izreče disciplinski organ delodajalca delavcu za vsako kršitev pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v zvezi z varnim železniškim prometom.«.
31. člen
V besedilu prvega in drugega odstavka 76. člena se pred besedo »upravljavec« doda beseda »pooblaščeni«.
32. člen
V besedilu prvega odstavka 77. člena se za besedo »upravljavec« postavi vejica in dodata besedi »pooblaščeni upravljavec«, beseda »morata,« pa se nadomesti z besedo »morajo«.
33. člen
78. člen se spremeni tako, da se glasi:
»78. člen
(Dolžnost obveščanja inšpekcijskih služb, pristojnih za železniški promet, in drugih organov in organizacij ter raziskave izrednega dogodka)
(1) Pooblaščeni upravljavec mora takoj in ob vsakem času obvestiti inšpekcijske službe, pristojne za železniški promet, upravljavca, pristojne organe in organizacije o nesrečah in nezgodah, v katerih je prišlo do poškodovanja oseb, nastanka precejšnje gmotne škode ter o izrednih dogodkih, ki imajo znake kaznivega dejanja.
(2) Pooblaščeni upravljavec mora obveščati inšpekcijske službe, pristojne za železniški promet, tudi o vseh drugih izrednih dogodkih, ki neposredno vplivajo na varen železniški promet.
(3) Upravljavec, pooblaščeni upravljavec in prevoznik morajo raziskati izredni dogodek in voditi evidenco o izrednih dogodkih v železniškem prometu ter o drugih pojavih, pomembnih za varen železniški promet.
(4) Način ugotavljanja, evidentiranja, statistično spremljanje ter objavljanje podatkov o izrednih dogodkih določi minister.«.
34. člen
V besedilu 79. člena se beseda »ali« nadomesti z besedo »in«.
35. člen
Drugi odstavek 81. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Osebe, ki opravljajo določena dela na železniškem območju, razen železniških izvršilnih delavcev in delavcev, ki jih varujejo in/oziroma vodijo železniški izvršilni delavci, morajo za to dobiti pisno dovoljenje pooblaščenega upravljavca.«.
36. člen
V besedilu drugega, tretjega in petega odstavka 82. člena se pred besedo »upravljavca« doda beseda »pooblaščenega«.
37. člen
V naslovu in besedilu 83. člena se pred besedo »upravljavec« v različnih sklonih doda beseda »pooblaščeni« v ustreznem sklonu.
38. člen
85. člen se spremeni tako, da se glasi:
»85. člen
(Projektiranje, gradnja in vzdrževanje industrijskih tirov in prog drugih železnic)
(1) Za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje drugih industrijskih tirov in prog drugih železnic veljajo splošni predpisi o graditvi objektov, ob upoštevanju določb tega zakona razen 20.a člena.
(2) Pogoji, ki veljajo za varnost v železniškem prometu, se smiselno upoštevajo tudi za industrijske tire in proge drugih železnic.«.
39. člen
V besedilu 88. člena se dodajo nov drugi, tretji in četrti odstavek, ki se glasijo:
»(2) Za cepno kretnico, ki je sestavni del cepišča, in za industrijski tir oziroma progo druge železnice, ki poteka po parceli, ki je sestavni del javne železniške infrastrukture, skrbi pooblaščeni upravljavec. Ta mora skrbeti za sposobnost obratovanja vseh elementov, ki sestavljajo cepišče, stroški za nadzor nad cepiščem in vzdrževanje njegovih sestavnih delov pa bremenijo lastnika industrijskega tira oziroma proge druge železnice.
(3) Če cepna kretnica, ki je sestavni del cepišča, industrijski tir oziroma proga druge železnice, potekajo po parceli, ki je sestavni del javne železniške infrastrukture, se v soglasju z lastnikom tega objekta, prenesejo v javno železniško infrastrukturo.
(4) Lastnik cepne kretnice in industrijskega tira lahko pooblaščenemu upravljavcu naloži odstranitev cepne kretnice ali industrijskega tira oziroma proge druge železnice, ki poteka po parceli, ki je sestavni del javne železniške infrastrukture. Stroški odstranitve in stroški vzpostavitve normalnih pogojev za odvijanje železniškega prometa bremenijo lastnika.«.
40. člen
V besedilu prvega odstavka 89. člena se pred besedo »upravljavec« doda beseda »pooblaščeni«.
41. člen
V naslovu in besedilu 91. člena se pred besedo »upravljavcem« v različnih sklonih doda beseda »pooblaščenim«.
42. člen
V prvem odstavku 93. člena se besede »zakonu o upravi« nadomestijo z besedami »zakonu o inšpekcijskem nadzoru«.
43. člen
V besedilu 95. člena se pred besedo »upravljavec« doda beseda »pooblaščeni«.
44. člen
V besedilu prvega odstavka 106. člena se pred besedo »upravljavec« doda beseda »pooblaščeni«.
Črta se drugi odstavek 106. člena.
45. člen
Črta se 107. člen.
46. člen
V besedilu drugega stavka šestega odstavka 109. člena se za besedo »upravljavca« doda besedi »pooblaščenega upravljavca«.
V besedilu osmega odstavka 109. člena se za besedama »tega člena« dodata besedi »z odredbo.«
47. člen
V besedilu 112. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Opremo, ki jo določa 5. točka prvega odstavka 39. člena morajo imeti vsa nova vlečna vozila, vlečna vozila, ki se že uporabljajo, pa morajo biti opremljena z njo najpozneje do leta 2006. Enako velja za motorna vozila z lastnim pogonom.«.
PREHODNE DOLOČBE
48. člen
(1) Za sestavne dele prog in njihove elemente, ki so bili vgrajeni v proge in za katere po dosedanjih predpisih ni bil izveden predpisan postopek priglasitve ali za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki bi omogočal izdajo uporabnega dovoljenja, ta zakon ali na njegovi podlagi sprejeti predpisi pa določajo, da mora biti uporabno dovoljenje izdano, se mora najkasneje 60 dni po uveljavitvi tega zakona začeti postopek iz tretjega odstavka tega člena, ki bo na predpisan način omogočil vključitev v obratovanje.
(2) Predlog seznama sestavnih delov prog in njihovih elementov, za katere je treba izvesti postopek za vključitev v obratovanje, pripravita pooblaščeni upravljavec in prevoznik najkasneje 30 dni od uveljavitve tega zakona in ga predložita Javni agenciji za železniški promet Republike Slovenije. Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije preveri predloženi seznam in ga posreduje ministru.
(3) Minister imenuje komisijo za tehnični pregled. Ob smiselni uporabi določb 20.a člena se proge oziroma njihovi sestavni deli predajo v redno uporabo ali pa se zanje odredi poskusno obratovanje.
(4) Za sestavne dele prog in njihove elemente, ki so bili vgrajeni v proge pred 24. 9. 2000 in za katere pooblaščeni upravljavec poda izjavo, da s svojim delovanjem zagotavljajo varno odvijanje železniškega prometa, se šteje, da imajo uporabno dovoljenje.
49. člen
Podzakonske akte, izdane na podlagi 105. člena Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/2000), mora minister uskladiti s tem zakonom najpozneje do 31. 12. 2005.
KONČNA DOLOČBA
50. člen
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 195. člen Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) v delu, ki se nanaša na železnice.
Št. 326-03/97-8/10
Ljubljana, dne 20. aprila 2004.
EPA 1039-III
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.