Na podlagi 33., 35.a, 38., 39.b, 40., 40.a, 46., 52.d, 52.f, 52.i, 52.k, 52.m, 53., 54., 55., 56., 58. in 66. člena zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98, 17/00 – odl. US, 30/01, 103/01 – ZIPRS0203, 67/02, 30/03 – odl. US in 101/03) izdaja minister za finance
P R A V I L N I K
o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
Ta pravilnik podrobneje ureja izvajanje zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98, 17/00 – odl. US, 30/01, 103/01 – ZIPRS0203, 67/02, 30/03 – odl. US in 101/03 – v nadaljnjem besedilu: ZDDV).
II. OBDAVČLJIVE TRANSAKCIJE
2. člen
(popravilo stvari, opustitev in dopustitev dejanja)
(1) Popravilo stvari, opustitev in dopustitev nekega dejanja štejejo za opravljanje storitev.
(2) Opustitev dejanja pomeni predvsem odrekanje od konkuriranja na trgu ter prenehanje opravljanja dejavnosti. Dopustitev dejanja med drugim pomeni tudi dovolitev uporabe premičnih oziroma nepremičnih stvari in premoženjskih pravic.
3. člen
(uporaba naročnikovega materiala)
(1) Če naročnik izroči proizvajalcu material zaradi predelave, obdelave, dodelave ali izdelave določenega izdelka, ta izročitev ne šteje za dobavo blaga v smislu ZDDV.
(2) Če proizvajalec iz prvega odstavka tega člena ne porabi vsega materiala, ki mu ga je izročil naročnik in mu neporabljenega materiala ne vrne, se šteje, da je naročnik v tem delu opravil dobavo materiala proizvajalcu.
4. člen
(zamenjava)
(1) Pri zamenjavi blaga ali storitev se šteje, da je vsak dobavitelj oziroma izvajalec storitev opravil obdavčljivo dobavo.
(2) Zamenjava vračljive embalaže ne šteje za zamenjavo blaga v smislu 9. točke drugega odstavka 4. člena ZDDV, če jo dobavitelj blaga v vračljivi embalaži vodi evidenčno v skladu z uzancami o vračanju in prevzemanju vračljive embalaže.
5. člen
(statusno preoblikovanje družb)
Pri statusnem preoblikovanju družbe z združitvijo (pripojitev ali spojitev), delitvijo ter s spremembo pravnoorganizacijske oblike, ki se opravi v skladu s predpisi, ki urejajo to področje, se za prenos blaga in pravic na univerzalnega pravnega naslednika prenosnika šteje, da promet ni bil opravljen.
6. člen
(prenos podjetja)
Pri prenosu podjetja ali dela podjetja (sredstev in virov sredstev) na drugega davčnega zavezanca se šteje, da promet blaga ni bil opravljen le, če prevzemnik podjetja ali dela podjetja, kot naslednik prenosnika, nadaljuje dejavnost podjetja ali dela podjetja.
7. člen
(stvarni vložki)
(1) Če davčni zavezanec prispeva v osnovni kapital drugega davčnega zavezanca stvarni vložek, od katerega ni imel pravice do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) se šteje, da promet ni bil opravljen.
(2) Če davčni zavezanec prispeva v osnovni kapital drugega davčnega zavezanca stvarni vložek, od katerega je imel pravico do odbitka vstopnega DDV se šteje, da promet ni bil opravljen, če se stvarni vložek uporablja za opravljanje dejavnosti, od katere se obračunava in plačuje DDV.
(3) Če se stvarni vložek iz drugega odstavka tega člena uporablja za druge namene, kot za tiste, za katere ima prevzemnik pravico do odbitka vstopnega DDV, je potrebno plačati DDV v skladu z določbami ZDDV, ki veljajo za obračun DDV od uporabe blaga in storitev za zasebne namene.
8. člen
(likvidacija in stečaj)
(1) Dobave blaga in storitev, opravljene v postopku likvidacije in v postopku stečaja, se v skladu z ZDDV štejejo za obdavčljiv promet blaga in storitev.
(2) Prvi odstavek tega člena se nanaša tudi na prodajo celote sredstev stečajne mase stečajnega dolžnika.
9. člen
(prodaja blaga v postopku izvršbe)
(1) Če z zakonom pooblaščeni organ v postopku izvršbe proda blago, se šteje, da je dolžnik blago neposredno dobavil kupcu.
(2) DDV na dokumentu o prodaji blaga v imenu dolžnika obračuna organ, ki vodi postopek izvršbe.
10. člen
(zastava stvari in ustanovitev zastavne pravice)
(1) Izročitev stvari v zastavo in ustanovitev zastavne pravice se ne štejeta za dobavo blaga oziroma storitev.
(2) Če zastavni upnik ali nekdo tretji, ki sta ga sporazumno določila zastavitelj in zastavni upnik, uporablja zastavljeno stvar proti plačilu, se takšna uporaba šteje za obdavčljiv promet.
(3) Če zastavni upnik zastavljene stvari ne proda, nanj pa preide lastninska pravica na zastavljeni stvari, se šteje, da je opravljen promet blaga s strani zastavitelja zastavnemu upniku.
11. člen
(odškodnina, delna izpolnitev pogodbe)
(1) Od odškodnin se ne obračunava in ne plačuje DDV.
(2) Za odškodnino iz prejšnjega odstavka se šteje predvsem:
– dobava, ki jo dobavitelj opravi kot povračilo za škodo, nastalo na podlagi prejšnje dobave, če dobavitelj odgovarja za škodo in njene posledice na podlagi zakona ali pogodbe;
– zamudne obresti, ki jih davčni zavezanec zaračunava svojim dolžnikom do višine predpisanih zamudnih obresti in stroški opomina;
– pogodbene kazni;
– povračila škode zaradi razveljavitve pogodbe, če plačnik za to ni pridobil nikakršnega blaga oziroma ni prejel nikakršne storitve.
(3) Če se pogodba izpolni deloma, je predmet DDV ta, delna izpolnitev.
12. člen
(vračilo blaga)
(1) Šteje se, da dobava ni bila opravljena, če je prišlo do prekinitve pogodbe oziroma odpovedi dobave blaga ali odpovedi izvršitve storitve in stranki druga drugi vrneta vse, kar sta do prekinitve pogodbe prejeli v zvezi z njenim izvrševanjem.
(2) Če dobavitelj zamenja eno blago z drugim enakovrednim blagom se šteje, da je bila opravljena prvotno nameravana dobava blaga, ki se šteje za obdavčljiv promet.
(3) Če dobavitelj v garancijskem roku zamenja dobavljeno blago z drugim blagom iste vrste, enake trgovske kvalitete in tehničnih karakteristik, ta dobava ne šteje za obdavčljiv promet.
(4) Če da dobavitelj iz drugega ali tretjega odstavka tega člena v zamenjavo drugo blago, manjše ali večje vrednosti, te razlike zmanjšujejo oziroma povečujejo davčno osnovo.
13. člen
(donacije)
Znesek, ki ga davčni zavezanec izplača osebam, ki so v skladu s predpisi ustanovljene za opravljanje humanitarne, kulturne, znanstvene, zdravstvene, socialno-varstvene, vzgojno-izobraževalne, športne, verske ali sindikalne dejavnosti in ne gre za plačilo za opravljeno dobavo blaga oziroma storitev, ni predmet DDV.
14. člen
(članarine)
(1) Od članarin se ne obračunava DDV, če prejeta članarina ne predstavlja plačila za opravljanje enakih ali podobnih transakcij, kot jih v okviru dejavnosti iz 13. člena ZDDV opravlja drug davčni zavezanec.
(2) Če oseba iz tretjega odstavka 13. člena ZDDV, ki prejema članarino, opravlja izključno dejavnost oziroma transakcije, navedene v tretjem odstavku 13. člena ZDDV, članarina ni predmet DDV. Če oseba, ki prejema članarino, opravlja dejavnost iz drugega odstavka 13. člena ZDDV in hkrati opravlja dejavnost oziroma transakcije, navedene v tretjem odstavku 13. člena ZDDV, obračuna DDV od dela članarine, ki se nanaša na obdavčeno dejavnost.
(3) Od članarin, ki jih prejemajo nepridobitne organizacije iz 11. točke prvega odstavka 26. člena ZDDV, se DDV ne plačuje, če ni verjetno, da oprostitev DDV vodi k izkrivljanju konkurence, razen če članarina predstavlja plačilo za promet blaga oziroma storitev iz tretjega odstavka 26. člena ZDDV.
(4) Če članarino prejme davčni zavezanec, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 26. člena ZDDV in je priglasil davčnemu organu, da bo opravljal svojo dejavnost kot oproščeno po 11. točki prvega odstavka 26. člena ZDDV, lahko uveljavlja oprostitev plačila DDV tudi od članarin, razen če članarina predstavlja plačilo za promet blaga oziroma storitev iz tretjega odstavka 26. člena ZDDV.
15. člen
(primanjkljaj blaga)
Primanjkljaj blaga se šteje za promet blaga v skladu s 7. točko drugega odstavka 4. člena ZDDV, razen:
– primanjkljaja in izgub, nastalih zaradi višje sile;
– primanjkljaja, ki je neločljivo povezan s procesom izdelave in predelave blaga;
– primanjkljaja in uničenja iz naslova kala, razsipa, razbitja in okvare blaga, ki sta neločljivo povezana s skladiščenjem in prevozom blaga v dejanskem obsegu, ki pa ne sme biti večji od običajnega, ki ga določi strokovno združenje.
16. člen
(darila manjših vrednosti)
Kot darilo manjše vrednosti po 2. točki drugega odstavka 5. člena ZDDV se šteje izročitev blaga manjše vrednosti, v zvezi s katero ne nastane obveznost protidobave oziroma protistoritve prejemnika blaga.
17. člen
(uvoz blaga)
Uvoz blaga, ki je predmet DDV v skladu s 3. in 11. členom ZDDV, zajema zakonit in nezakonit vnos blaga, ne glede na namen vnosa blaga v Skupnost.
18. člen
(promet z neskupnostnim blagom)
Predmet DDV v smislu ZDDV je tudi promet neskupnostnega blaga, če so izpolnjeni pogoji iz 3. oziroma 3.a člena ZDDV.
19. člen
(trošarinski izdelki)
(1) Obveznost za obračun in plačilo DDV od trošarinskih izdelkov v skladu s 3. točko 3.a člena ZDDV, ki jih pridobi davčni zavezanec, ki ni identificiran za namene DDV ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, nastane tudi če vrednost teh izdelkov, ki jih pridobi v koledarskem letu, ne presega zneska iz 2. točke drugega odstavka 11.a člena ZDDV.
(2) Če trošarinske izdelke pridobiva davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, je takšna pridobitev predmet DDV v skladu s 1. točko 3.a člena ZDDV.
20. člen
(pridobitev blaga znotraj Skupnosti – 2. točka drugega odstavka 11.a člena ZDDV)
(1) Oseba iz 2. točke drugega odstavka 11.a člena ZDDV, ki pridobiva blago znotraj Skupnosti, katere skupni znesek pridobitev v tekočem koledarskem letu preseže 10.000 evrov v tolarski protivrednosti, obračunava DDV le od pridobitev blaga znotraj Skupnosti. Oseba iz tega odstavka mora obračunati DDV že od pridobitve, s katero v tekočem koledarskem letu preseže znesek 10.000 evrov v tolarski protivrednosti.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka, katere skupni znesek pridobitev v tekočem koledarskem letu ne preseže 10.000 evrov v tolarski protivrednosti, se lahko odloči za obračunavanje DDV v skladu s četrtim odstavkom 11.a člena ZDDV.
21. člen
(pridobitev rabljenega prevoznega sredstva znotraj Skupnosti)
Rabljeno prevozno sredstvo, pridobljeno znotraj Skupnosti, je prevozno sredstvo, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– kopensko motorno vozilo je bilo dobavljeno po poteku šestih mesecev od datuma prve uporabe, plovilo in zrakoplov pa po poteku treh mesecev od datuma prve uporabe in
– s kopenskim motornim vozilom je prevoženih več kot 6000 kilometrov, s plovilom preplutih več kot 100 ur in z zrakoplovom preletenih več kot 40 ur.
22. člen
(pridobitev novega prevoznega sredstva znotraj Skupnosti)
(1) DDV se obračuna in plača od pridobitve prevoznega sredstva iz petega odstavka 11.a člena ZDDV, če se v skladu s šestim odstavkom 11.a člena ZDDV, šteje za novo prevozno sredstvo.
(2) Plačnik DDV je katerakoli oseba, ki pridobi novo prevozno sredstvo iz druge države članice, ne glede na to ali je identificirana za namene DDV ali ne.
(3) Oseba, ki ni identificirana za namene DDV in pridobi novo prevozno sredstvo, mora to pridobitev prijaviti davčnemu organu v kraju sedeža, stalnega oziroma običajnega prebivališča v 15 dneh od dneva pridobitve. Pridobitev novega prevoznega sredstva prijavi na obrazcu DDV-NPS-P1, ki je v prilogi I tega pravilnika in je njegov sestavni del. DDV odmeri davčni organ. Brez dokazila o plačilu DDV se prevoznega sredstva, ki je pridobljeno iz druge države članice, ne sme registrirati.
(4) Oseba, ki je identificirana za namene DDV in pridobi novo prevozno sredstvo, ki ni namenjeno nadaljnji prodaji, mora to pridobitev prijaviti davčnemu organu v 15 dneh od dneva pridobitve. Pridobitev novega prevoznega sredstva prijavi na obrazcu DDV-NPS-P2, ki je v prilogi II tega pravilnika in je njegov sestavni del. DDV izkaže v obračunu DDV. Brez predložitve obrazca DDV-NPS-P2, ki ga potrdi pristojni davčni organ, se prevoznega sredstva, ki je pridobljeno iz druge države članice, ne sme registrirati.
(5) Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, ki pridobi novo prevozno sredstvo zaradi nadaljnje prodaje, obračuna DDV v skladu s splošno ureditvijo in izkaže DDV v obračunu DDV.
23. člen
(prva uporaba novih prevoznih sredstev)
(1) Šteje se, da so bila kopenska motorna vozila iz prve alinee petega odstavka 11.a člena ZDDV prvič dana v uporabo takrat, ko:
– se je vozilo prvič registriralo za cestno uporabo v eni od držav članic, ali
– je bilo vozilo dano na razpolago kupcu, če je bilo prepeljano iz države članice proizvajalca brez registracije za cestno uporabo v drugo državo članico, ali
– je proizvajalec ali njegov koncesionar vozilo uporabil za demonstracijo le-tega, če je bilo vozilo prepeljano iz države članice proizvajalca brez registracije za cestno uporabo v drugo državo članico, ali
– ko je bil izdan račun, ki se nanaša na prvo dobavo, če davčni organ ne more ugotoviti nobene od okoliščin iz prejšnjih alinei.
(2) Šteje se, da so bila plovila iz druge alinee petega odstavka 11.a člena ZDDV in zrakoplovi iz tretje alinee petega odstavka 11.a člena ZDDV prvič dana v uporabo takrat, ko:
– je proizvajalec dobavil plovilo ali zrakoplov prvemu kupcu oziroma lastniku, ali
– je bilo plovilo ali zrakoplov prvič dano na uporabo kupcu oziroma lastniku, ali
– je proizvajalec ali njegov koncesionar plovilo ali zrakoplov prvič uporabil za demonstracijo le-tega, ali
– je bilo plovilo ali zrakoplov prvič registrirano za uporabo v eni od držav članic, ali
– je bil izdan račun, ki se nanaša na prvo dobavo, če davčni organ ne more ugotoviti nobene od okoliščin iz prejšnjih alinei.
24. člen
(oproščene dobave novih prevoznih sredstev znotraj Skupnosti)
(1) Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, ki dobavi novo prevozno sredstvo v drugo državo članico katerikoli osebi, ki ni identificirana za namene DDV, izpolni obrazec DDV-NPS-D1, ki je v prilogi III tega pravilnika in je njegov sestavni del.
(2) Obrazec DDV-NPS-D1 izpolni tudi davčni zavezanec iz 13.a člena ZDDV, če dobavi novo prevozno sredstvo pod pogoji iz 2. točke 31.a člena ZDDV.
(3) Davčni zavezanec iz prvega in drugega odstavka tega člena predloži obrazec DDV-NPS-D1 davčnemu organu v kraju sedeža, stalnega oziroma običajnega prebivališča v 8 dneh od dneva opravljene dobave.
(4) Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, ki dobavi novo prevozno sredstvo v drugo državo članico osebi, ki je identificirana za namene DDV, vrednost dobave izkaže v obračunu DDV.
25. člen
(tristranski posli)
Tristranski posli so verižni posli, v katerih sodelujejo trije davčni zavezanci, identificirani za namene DDV, vsak v svoji državi članici. Davčni zavezanec – dobavitelj blaga iz ene države članice izda račun za dobavo blaga znotraj Skupnosti davčnemu zavezancu – pridobitelju blaga v drugi državi članici za blago, ki se neposredno odpošlje oziroma odpelje davčnemu zavezancu – prejemniku blaga v tretjo državo članico. Pridobitelj blaga, na osnovi prejetega računa za tristransko pridobitev blaga znotraj Skupnosti, izda račun prejemniku blaga za tristransko dobavo blaga znotraj Skupnosti.
III. PLAČNIKI DDV
26. člen
(davčni zavezanec)
(1) Davčni zavezanec je vsaka oseba (pravna ali fizična) iz prvega odstavka 13. člena ZDDV, ne glede na to, ali je vpisana v sodni register oziroma drug ustrezen register ali predpisano evidenco.
(2) Davčni zavezanec opravlja dejavnost neodvisno (samostojno), če jo opravlja za svoj račun in na svojo odgovornost. Neodvisno opravljanje dejavnosti v nobenem primeru ne vključuje zaposlene in druge osebe, ki jih na delodajalca vežejo pogodba o zaposlitvi ali kakršnekoli druge pravne vezi, ki glede delovnih pogojev, plačila in obveznosti delodajalca ustvarjajo odnos delodajalca in delojemalca.
(3) Fizična oseba, ki opravlja dejavnost deloma neodvisno (samostojno) in deloma odvisno (nesamostojno), je davčni zavezanec v delu, ki se nanaša na neodvisno dejavnost.
(4) Davčni zavezanec je tudi oseba, ki ima sedež oziroma bivališče izven Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuja oseba), ki opravi obdavčljiv promet blaga oziroma storitev v Sloveniji, razen v primerih, ko ZDDV določa drugače.
27. člen
(tuja oseba)
(1) Za tujo osebo, ki v Sloveniji opravlja pridobitno dejavnost preko podružnice oziroma kot podružnica, ustanovljena v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, obračunava in plačuje DDV podružnica tuje osebe. Podružnica tuje osebe nastopa v imenu in za račun tuje osebe, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svoje ime.
(2) Tuja oseba, ki v skladu s predpisi ni dolžna ustanoviti podružnice, bo pa opravila promet v Sloveniji, se identificira za namene DDV in lahko imenuje davčnega zastopnika, ki v njenem imenu izpolnjuje obveznosti, določene z ZDDV in s tem pravilnikom.
28. člen
(davčni zastopnik)
(1) Tuja oseba iz drugega odstavka 27. člena tega pravilnika lahko za davčnega zastopnika imenuje pravno ali fizično osebo, ki:
– opravlja dejavnost v skladu z drugim odstavkom 13. člena ZDDV;
– ima sedež oziroma stalno bivališče v Sloveniji ter
– je identificirana za namene DDV v skladu z 59. členom ZDDV.
(2) Davčni zastopnik iz prejšnjega odstavka ne more biti podružnica tuje osebe.
(3) Davčni zastopnik v imenu tuje osebe izpolnjuje obveznosti in uveljavlja pravice iz naslova DDV (sestavlja in predlaga obračune DDV, vodi knjige izdanih in knjige prejetih računov, plačuje DDV, vlaga zahtevke za vračilo presežka vstopnega DDV, itd.).
(4) Če istega davčnega zastopnika imenuje več tujih oseb, tak davčni zastopnik predlaga davčnemu organu obračune DDV ter izpolnjuje druge obveznosti oziroma uveljavlja pravice iz naslova DDV za vsako tujo osebo posebej.
(5) Tuja oseba mora davčnemu zastopniku poslati izvirnik računa, ki ga izda za opravljen promet blaga oziroma storitev, brez obračunanega DDV. Davčni zastopnik mora na podlagi izvirnika računa sestaviti dokument v dveh izvodih, na katerem mora navesti:
– svojo firmo oziroma ime in sedež oziroma stalno prebivališče ter svojo identifikacijsko številko za DDV;
– datum izdaje dokumenta;
– ime in sedež oziroma stalno prebivališče tuje osebe ter identifikacijsko številko za DDV tuje osebe, ki mu jo je dodelil pristojni davčni organ Republike Slovenije;
– zaporedno številko, pod katero je dokument vpisan v knjigo izdanih računov, ki jo vodi v imenu tuje osebe;
– znesek DDV;
– vse druge podatke, ki so predpisani v 34. oziroma 35. členu ZDDV, če pa gre za tristranske dobave oziroma za dobavo novih prevoznih sredstev pa tudi podatke iz 94. in 98. člena tega pravilnika.
(6) Prvi izvod dokumenta in izvirnik računa iz petega odstavka tega člena, ki ga je davčni zastopnik prejel od tuje osebe, mora davčni zastopnik poslati kupcu blaga oziroma naročniku storitev, drug izvod dokumenta in kopijo računa, pa zadržati v svojem knjigovodstvu.
(7) Če tuja oseba imenuje davčnega zastopnika, je davčni zastopnik solidarno odgovoren za plačilo DDV, ki ga mora v skladu z 39. členom ZDDV plačati tuja oseba, ter za plačilo morebitnih kazni in zamudnih obresti glede davčnega dolga. Če davčni organ ugotovi, da davčni zastopnik ne izpolnjuje obveznosti iz naslova DDV, mu lahko prepove nadaljnje zastopanje.
(8) Ta člen se ne nanaša na promet blaga in storitev, v zvezi s katerim je plačnik DDV izključno prejemnik blaga ali storitev oziroma uvoznik.
29. člen
(prejemnik blaga oziroma storitev)
(1) Če se tuja oseba, ki opravi dobave blaga oziroma storitev, za katere je z zakonom določeno, da je kraj obdavčitve v Sloveniji, ne identificira za namene DDV v Sloveniji in ne imenuje davčnega zastopnika, je v skladu z drugim stavkom drugega odstavka 12. člena ZDDV, plačnik DDV prejemnik blaga oziroma storitev.
(2) Plačnik DDV na podlagi drugega stavka drugega odstavka 12. člena ZDDV je tudi davčni zavezanec iz prvega in drugega odstavka 45. člena ZDDV in tuja oseba, ki ne opravlja dejavnosti preko podružnice oziroma ne imenuje davčnega zastopnika.
(3) Za storitve iz tretjega odstavka 17. člena ZDDV, ki jih opravi tuja oseba, je plačnik DDV v skladu z 2. točko prvega odstavka 12. člena ZDDV, davčni zavezanec, prejemnik teh storitev.
30. člen
(plačnik DDV pri uvozu blaga)
(1) Če je v skladu s carinskimi predpisi mogoče več oseb opredeliti kot carinske dolžnike, ki so v skladu s tretjim odstavkom 12. člena ZDDV pri uvozu blaga dolžni plačati DDV, so te osebe solidarno odgovorne za plačilo DDV.
(2) Če glede na okoliščine posameznega primera ni mogoče ugotoviti carinskega dolžnika v skladu s carinskimi predpisi, je dolžna DDV pri uvozu blaga plačati oseba, ki je dejanski prejemnik blaga.
IV. KRAJ OBDAVČITVE
31. člen
(prevoz potnikov)
Če kraj odhoda ali prihoda pri zračnem, pomorskem ali železniškem prevozu potnikov ni v Sloveniji se šteje, da je celotna prevožena pot opravljena izven Slovenije. Kraj odhoda oziroma prihoda je tisti, ki je na vozovnici naveden kot kraj odhoda oziroma kot prvi namembni kraj.
32. člen
(kraj opravljanja storitev iz tretjega odstavka 17. člena ZDDV)
Pri storitvah iz tretjega odstavka 17. člena ZDDV, ki se opravijo za naročnike s sedežem ali stalnim oziroma običajnim prebivališčem izven Skupnosti ali za davčne zavezance s sedežem znotraj Skupnosti, vendar ne v tisti državi članici, v kateri ima izvajalec storitev sedež, poslovno enoto ali stalno prebivališče, je kraj opravljanja storitev:
– kraj, kjer ima naročnik sedež ali poslovno enoto, kateri se storitve opravijo;
– kraj kjer ima naročnik stalno prebivališče oziroma, kjer običajno prebiva, če takega kraja ni.
33. člen
(elektronsko opravljene storitve)
(1) Elektronsko opravljene storitve iz 11. točke tretjega odstavka 17. člena ZDDV so opravljene elektronsko, če so:
– opravljene preko svetovnega spleta ali drugega elektronskega omrežja,
– lastnosti teh storitev pretežno odvisne od informacijske tehnologije, uporabljene ob opravljanju storitev, oziroma opravljene pretežno avtomatično, z malo človekovega posredovanja in brez uporabe informacijske tehnologije ne bi bile mogoče.
(2) Za storitve, opravljene elektronsko, se štejejo:
– digitalni proizvodi, kot so programska oprema in njeno spreminjanje ter nadgradnja oziroma posodabljanje;
– storitve za podporo uporabe elektronskih omrežij kot je spletni naslov ali spletna stran, izdelana za podjetje ali končnega porabnika;
– storitve, ki se avtomatično generirajo iz računalnika na osnovi podatkov, ki jih vpiše naročnik ob uporabi svetovnega spleta ali drugega elektronskega omrežja;
– druge avtomatične storitve, odvisne od svetovnega spleta ali drugih elektronskih omrežij.
(3) Elektronske storitve iz drugega odstavka so zlasti:
– dopolnjevanje spletnih strani, spletno gostovanje, vzdrževanje programov in opreme na daljavo;
– dobave računalniških programov in njihova nadgradnja oziroma posodabljanje;
– dobave slik, besedil in podatkov, omogočanje dostopa do podatkovnih baz;
– dobave glasbe, filmov, iger, vključno z igrami na srečo ter oddajanje izključno po svetovnem spletu političnih, kulturnih, umetniških, športnih, znanstvenih in zabavnih dogodkov;
– poučevanje na daljavo.
(4) Med elektronsko opravljene storitve se ne uvršča:
– komuniciranje med ponudnikom storitve in njegovim naročnikom po elektronski pošti;
– dostop do svetovnega spleta, ki se šteje za storitev telekomunikacij in se uvršča v 7. točko tretjega odstavka 17. člena ZDDV;
– oddajanje radijskih in televizijskih programov, razen če oddajanje poteka izključno po svetovnem spletu ali podobnem elektronskem omrežju.
V. NASTANEK OBVEZNOSTI OBRAČUNA DDV
34. člen
(splošno)
Rok plačila, odlog plačila ali kreditiranje dobave ne vplivajo na nastanek davčne obveznosti.
35. člen
(stvarni vložki)
Če davčni zavezanec uporabi stvarni vložek, od katerega ni bil obračunan DDV na podlagi drugega odstavka 7. člena tega pravilnika, za namene opravljanja dejavnosti, od katere se ne obračunava in plačuje DDV, nastane obveznost obračuna DDV v davčnem obdobju, v katerem začne uporabljati stvarni vložek za te namene.
36. člen
(primanjkljaj blaga)
Davčna obveznost v skladu s 15. členom tega pravilnika nastane na dan, ko je primanjkljaj ugotovljen.
37. člen
(izročitev blaga po 3. točki drugega odstavka 4. člena ZDDV)
Pri izročitvi blaga po 3. točki drugega odstavka 4. člena ZDDV, nastane obveznost obračuna DDV za celotno vrednost blaga, in sicer v tistem davčnem obdobju, v katerem je blago izročeno.
38. člen
(nevrnjena vračljiva embalaža)
Pri zaračunavanju nevrnjene vračljive embalaže, nastane obveznost obračuna DDV v obdobju, v katerem je bila embalaža zaračunana.
39. člen
(uvoz blaga)
(1) V skladu s prvim in drugim odstavkom 20. člena ZDDV nastane davčna obveznost takrat ko v skladu s carinskimi predpisi nastane obveznost obračuna carinskega dolga.
(2) Tretji odstavek 20. člena ZDDV se uporabi vedno, kadar bi obveznost obračuna carinskega dolga morala nastati v skladu s carinskimi predpisi, pa ne nastane, ker je za zadevno blago predpisana stopnja uvoznih dajatev “prosto”.
40. člen
(predplačila pri pridobivanju in dobavah blaga znotraj Skupnosti)
(1) Če davčni zavezanec izvrši plačilo preden je blago prepeljano iz druge države članice v Slovenijo, ne nastane obveznost obračuna DDV.
(2) Če davčni zavezanec prejme plačilo, preden opravi dobavo blaga v drugo državo članico, ne nastane obveznost obračuna DDV.
VI. DAVČNA OSNOVA
41. člen
(neporabljen material)
Od neporabljenega materiala iz drugega odstavka 3. člena tega pravilnika se DDV obračunava in plačuje od tržne vrednosti tega materiala.
42. člen
(zamenjava)
Kot vrednost iz četrtega odstavka 21. člena ZDDV se šteje tržna vrednost vsakega blaga ali storitve, ki je predmet zamenjave.
43. člen
(lastna cena)
Lastna cena po šestem odstavku 21. člena ZDDV se določa v skladu z računovodskimi standardi oziroma v skladu s predpisi o vodenju poslovnih knjig zasebnikov.
44. člen
(finančne storitve)
(1) Davčna osnova za obračun DDV od storitev izterjave dolgov je vse, kar davčni zavezanec, ki opravi izterjavo, prejme za plačilo.
(2) Davčna osnova za obračun DDV od storitev factoringa (pravi in nepravi factoring) je enaka znesku (diskont, stroški, provizija), ki ga davčni zavezanec, ki je prevzemnik dolga (factor), zaračuna upniku, razen zamudnih obresti.
(3) Davčna osnova za obračun DDV od storitev gospodarjenja z vrednostnimi papirji je plačilo (provizija), ne glede na to, na kakšen način je plačilo dogovorjeno.
45. člen
(davčna osnova pri pridobitvi novega prevoznega sredstva)
Davčna osnova pri pridobitvi novega prevoznega sredstva je skupni znesek, ki ga je oseba plačala za novo prevozno sredstvo, vključno z dodatno opremo, ki je bila vgrajena v novo prevozno sredstvo prej, preden je bilo novo prevozno sredstvo dobavljeno kupcu v Slovenijo.
46. člen
(sprememba davčne osnove)
(1) Po osmem odstavku 21. člena ZDDV se davčna osnova poveča, kadar je izvršeno višje plačilo od dogovorjenega, ne glede na razloge za višje plačilo.
(2) Po desetem odstavku 21. člena ZDDV lahko davčni zavezanec zmanjša znesek DDV tudi od naknadno priznanih popustov, kot so npr. superrabati in popusti zaradi slabše kakovosti blaga, če so bili dogovorjeni neposredno med dobaviteljem in prejemnikom.
(3) Zmanjšanje davčne osnove po desetem odstavku 21. člena ZDDV se pri dobavitelju lahko opravi ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel pisno obvestilo prejemnika, da je popravil vstopni DDV.
(4) Če kupec vrne blago, pri dobavi katerega je bil izdan račun, na podlagi katerega je odbil vstopni DDV, se davčna osnova lahko popravi le, če so izpolnjeni pogoji iz desetega odstavka 21. člena ZDDV.
(5) V primerih iz četrtega odstavka 12. člena tega pravilnika se davčna osnova lahko popravi le, če so izpolnjeni pogoji iz desetega odstavka 21. člena ZDDV.
(6) Če je prišlo do prekinitve pogodbe oziroma odpovedi dobave blaga ali odpovedi izvršitve storitve, potem, ko je že bil izdan račun, na podlagi katerega bi prejemnik lahko uveljavljal odbitek vstopnega davka, se davčna osnova lahko popravi le, če so izpolnjeni pogoji iz desetega odstavka 21. člena ZDDV.
(7) Če je prejemnik blaga ali storitev iz prejšnjega odstavka končni potrošnik, lahko davčni zavezanec, ne glede na drugi stavek desetega odstavka 21. člena ZDDV, zmanjša davčno osnovo, če razpolaga z dokumentom, ki upravičuje prekinitev pogodbe oziroma odpoved dobave blaga, in če dokaže, da je bila kupnina ali del kupnine vrnjen kupcu ali njeno plačilo odpuščeno.
47. člen
(sprememba davčne osnove pri obročnem plačevanju)
Če je za opravljeno dobavo blaga v skladu s 3. točko drugega odstavka 4. člena ZDDV dogovorjeno plačilo v obrokih, in se davčna osnova tekom roka odplačevanja spreminja zaradi uporabe variabilne obrestne mere, s tem pa tudi davčna obveznost, se skupna sprememba davčne osnove lahko ugotovi enkrat letno, vendar najkasneje v zadnjem davčnem obdobju tekočega leta oziroma najkasneje v davčnem obdobju, v katerem je zapadel v plačilo zadnji obrok.
48. člen
(davčna osnova pri uvozu blaga)
(1) V skladu z 2. točko drugega odstavka 22. člena ZDDV se v davčno osnovo pri uvozu blaga vštevajo tisti dodatni stroški, ki so uvozniku neposredno zaračunani, in katerih vrednost je v trenutku sprejema carinske deklaracije določena in dokazljiva na podlagi razpoložljivih listin.
(2) Če je bilo blago predmet carinskega skladiščenja, stroški skladiščenja in ohranjanja blaga med skladiščenjem pa niso izkazani ločeno in se zato vštevajo v carinsko vrednost blaga, se ti stroški vštevajo tudi v vrednost iz prvega odstavka 22. člena ZDDV.
(3) Če je bilo blago v času carinskega skladiščenja predmet običajnih postopkov in ravnanj v skladu s carinskimi predpisi in se na zahtevo carinskega deklaranta vrednost teh postopkov ne všteva v carinsko vrednost blaga, se zahteva deklaranta upošteva tudi pri določanju vrednosti iz prvega odstavka 22. člena ZDDV.
(4) Če je bilo blago obdelano, dodelano, predelano ali popravljeno v okviru postopka aktivnega oplemenitenja po odložnem sistemu, pa za pridobljene proizvode nastane obveznost obračuna DDV pri uvozu, se za določitev davčne osnove po prvem odstavku 22. člena ZDDV za plačilo DDV za uvoženo blago, vdelano v pridobljeni proizvod, upošteva ista metoda določitve deleža uvoženega blaga v pridobljenem proizvodu, kot je bila v skladu s carinskimi predpisi uporabljena za določitev tega deleža zaradi izračuna višine carinskega dolga.
(5) Če je blago, katerega davčno osnovo je treba določiti, v prosti coni, stroški skladiščenja in ohranjanja blaga medtem, ko je blago v prosti coni pa niso izkazani ločeno in se zato vštevajo v carinsko vrednost blaga, se ti stroški vštevajo tudi v vrednost iz prvega odstavka 22. člena ZDDV.
(6) Če je bilo blago v času, ko se je nahajalo v prosti coni, v skladu s carinskimi predpisi predmet običajnih postopkov in ravnanj in se na zahtevo carinskega deklaranta vrednost teh postopkov ne všteva v carinsko vrednost blaga, se zahteva deklaranta upošteva tudi pri določanju vrednosti iz prvega odstavka 22. člena ZDDV.
(7) V skladu z drugim in tretjim odstavkom 22. člena ZDDV se dokazuje, da so v davčno osnovo vključeni posamezni elementi, oziroma da so iz nje izključeni, z dokumenti, ki jih mora zadevna oseba predložiti carinskemu organu zaradi ugotavljanja carinske vrednosti blaga v skladu s carinskimi predpisi.
(8) Določbe tega člena, ki se nanašajo na določanje davčne osnove za blago v prosti coni, se smiselno uporabljajo tudi za blago v prostih skladiščih.
49. člen
(davčna osnova pri ponovnem uvozu blaga, ki je bilo v postopku pasivnega oplemenitenja)
(1) V skladu s četrtim odstavkom 22. člena ZDDV se davčna osnova iz prvega odstavka 22. člena ZDDV pri ponovnem uvozu blaga ugotovi v skladu s carinskimi predpisi, tako, da se od carinske vrednosti ponovno uvoženega blaga odšteje vrednost začasno izvoženega blaga.
(2) Carinska vrednost ponovno uvoženega blaga in vrednost začasno izvoženega blaga se ugotovita v skladu s carinskimi predpisi.
(3) Če se v skladu s carinskimi predpisi carinska vrednost blaga, ki se ponovno uvaža, določa na podlagi stroškov popravila začasno izvoženega blaga, tako ugotovljena vrednost predstavlja tudi vrednost iz četrtega odstavka 22. člena ZDDV za obračun DDV od uvoza blaga.
(4) Pri določitvi davčne osnove za obračun DDV od uvoza blaga, ki je bilo začasno izvoženo na pasivno oplemenitenje, se upoštevata tudi drugi in tretji odstavek 22. člena ZDDV.
VII. DAVČNA STOPNJA
50. člen
(stopnji DDV)
(1) DDV se v skladu s 24., 24.a in 25. členom ZDDV obračunava po stopnji 20% oziroma 8,5% od davčne osnove.
(2) Pri izračunu zneska DDV, ki je vsebovan v plačilu, se uporablja preračunana davčna stopnja, ki se izračuna na naslednji način:
stopnja DDV x 100
preračunana davčna stopnja = ----------------------
100 + stopnja DDV
(3) Preračunana stopnja 20% znaša 16,6667%, preračunana stopnja 8,5% znaša 7,8341%.
(4) Če je za posamezno blago ob uvozu, glede na namen uporabe, mogoče uporabiti splošno ali nižjo davčno stopnjo, se lahko nižja davčna stopnja uporabi le, če davčni zavezanec blago uporabi za namen, za katerega je predpisana nižja davčna stopnja.
51. člen
(predplačila)
Od plačil, izvršenih v skladu s petim odstavkom 19. člena ZDDV, se DDV obračuna po preračunani stopnji, v skladu s tretjim odstavkom 50. člena tega pravilnika.
52. člen
(sklicevanje na kombinirano nomenklaturo)
Ne glede na razvrstitev blaga v tarifne oznake kombinirane nomenklature, ki je veljavna na dan nastanka davčne obveznosti, so tarifne oznake kombinirane nomenklature, uporabljene v tem pravilniku tiste, ki so določene z uredbo o kombinirani nomenklaturi s carinskimi stopnjami za leto 2003 (Uradni list RS, št. 104/02). Pri ugotavljanju, katero blago se uvršča v posamezno tarifno oznako, se upošteva navodilo za uvrščanje blaga v kombinirano nomenklaturo (Uradni list RS, št. 61/03).
53. člen
(izdelki iz 1. točke 25. člena ZDDV)
(1) Med izdelke (blago) iz 1. točke 25. člena ZDDV se uvrščajo izdelki in kmetijski pridelki, ki so samostojno ali kot dodatki in nadomestki, primerni za zaužitje brez predhodne priprave ali po običajnem postopku priprave hrane kot hrana za ljudi oziroma krma za živali (v nadaljevanju: hrana) ter kmetijski pridelki (semena, rastline in žive živali), ki se pridelujejo z namenom zagotavljanja surovin za pripravo hrane za ljudi oziroma krme za živali in se uvrščajo v naslednje oznake kombinirane nomenklature (v nadaljnjem besedilu: tarifna oznaka):
1. žive živali (tarifne oznake: od 0101 do vključno 0105), žive ribe, raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji (tarifne oznake: 0301 razen 0301 10, 0306 in 0307) ter živi kunci, žabe, srnjad, jerebice, fazani in druga divja perutnina;
2. meso in drugi užitni klavnični izdelki (tarifne oznake: od 0201 do vključno 0210);
3. ribe, raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji (tarifne oznake: 0301 razen 0301 10 ter od 0302 do vključno 0307);
4. mlečni izdelki (tarifne oznake: od 0401 do vključno 0406);
5. perutninska in ptičja jajca (tarifne oznake: 0407 00 in 0408);
6. naravni med (tarifna oznaka: 0409 00 00);
7. drugi užitni izdelki živalskega izvora (tarifni oznaki: 0410 00 00 in 0504 00 00);
8. užitne vrtnine, koreni in gomolji (tarifne oznake: od 0701 do vključno 0714);
9. užitno sadje in oreški (tarifne oznake: od 0801 do vključno 0813);
10. kava, čaj in začimbe (tarifne oznake: od 0901 do vključno 0910);
11. žita (tarifne oznake: od 1001 do vključno 1008);
12. proizvodi mlinske industrije (tarifne oznake: od 1101 00 do vključno 1106), škrob iz tarifnih oznak 1108 11 00 in 1108 19 90;
13. oljna semena in plodovi (tarifne oznake: 1201 00, 1202 10 90, 1202 20 00, 1203 00 00, 1204 0090, 1206 00 91 in 1206 00 99), moka iz soje (tarifna oznaka 1208 10 00), semena za kaljenje iz tarifnih oznak 1209 21 00 in 1209 91 90, in bučna semena iz tarifne oznake 1209 91 90;
14. razne rastline in njihovi deli (tarifna oznaka: 1211), rožiči (tarifna oznaka: 1212 10 10), alge (tarifna oznaka: 1212 20 00), koščice in jedra (tarifna oznaka: 1212 30 00) in drugo, primerno za človeško prehrano (tarifna oznaka: 1212 99 80), rastlinski sokovi in ekstrakti iz tarifne oznake 1302 19 98;
15. žitna slama in pleve (tarifna oznaka: 1213 00 00), krmna koleraba, krmna pesa, korenje za krmo; seno, lucerna, detelja, esparzeta, krmni ohrovt, volčji bob, grašica in podobni pridelki za krmo (tarifna oznaka: 1214);
16. masti in olja živalskega in rastlinskega izvora (tarifne oznake: od 1501 00 do vključno 1502 00, od 1506 00 00 do vključno 1509, od 1511 do vključno 1512 in od 1514 do vključno 1517), masti in olja rib in morskih sesalcev iz tarifne oznake 1504;
17. izdelki iz mesa, rib, rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev (tarifne oznake: od 1601 00 do vključno 1605);
18. sladkor in sladkorni proizvodi (tarifne oznake: od 1701 do vključno 1704);
19. kakav v prahu, brez dodatka sladkorja ali drugih sladil (tarifna oznaka: 1805 00 00) ter čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav (tarifna oznaka: 1806);
20. izdelki iz žit, moke, škroba ali mleka; slaščičarski izdelki (tarifne oznake: od 1901 do vključno 1905);
21. proizvodi iz vrtnin, sadja, oreškov ali drugih delov rastlin (tarifne oznake: od 2001 do vključno 2009);
22. razna živila (tarifne oznake: od 2101 do vključno 2106);
23. pijače (tarifne oznake: 2009 in 2201 do vključno 2202), kis in nadomestki kisa (tarifna oznaka: 2209 00);
24. ostanki in odpadki živilske industrije (tarifne oznake: od 2301 do vključno 2306, 2308 00);
25. izdelki, ki se uporabljajo kot krma (hrana) za živali (tarifna oznaka: 2309);
26. sol iz tarifnih oznak 2501 00 10 in 2501 00 91;
27. morska pena iz tarifne oznake 2530 90 20;
28. sladila, in sicer manitol (tarifna oznaka: 2905 43 00), sorbitol (tarifni oznaki: 2905 44 in 3824 60) in acesulfam (tarifna oznaka: 2934 99 90); lecitin (tarifna oznaka 2923 20 00); saharin in njegove soli (tarifna oznaka: 2925 11 00), provitamini in vitamini (tarifna oznaka: 2936); matični mleček iz tarifne oznake 3001 20 90;
29. preparati za zaslajevanje in dietetična sol iz tarifne oznake 3824 90 99.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se uporabi splošna stopnja DDV za izdelke in kmetijske pridelke, ki so sicer uvrščeni v eno izmed tarifnih oznak iz prejšnjega odstavka, vendar se ne uporabljajo kot hrana ali kot surovina za pripravo hrane, niti niso uvrščeni med živali za pitanje ter semena in sadike, ki so namenjene izključno uporabi v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, določene v prvem, drugem in tretjem odstavku 60. člena tega pravilnika. Prav tako se splošna stopnja DDV, ne glede na prejšnji odstavek, uporabi za izdelke, ki vsebujejo več kot 0,5 volumskega odstotka alkohola pri 20 (C oziroma 0,4 masnega odstotka alkohola v izdelku.
(3) Priprava jedi iz 1. točke 25. člena ZDDV pomeni pripravo in strežbo jedi v dejavnosti, ki se po predpisih šteje za gostinsko dejavnost.
(4) Po 1. točki 25. člena ZDDV je obdavčena tudi prodaja pijač in hrane iz prodajnih avtomatov (sendvičev, čokolad, prigrizkov...), kot tudi prodaja toplih in hladnih napitkov iz prodajnih avtomatov (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: G/52.63), razen alkoholnih pijač in izdelkov, ki vsebujejo več kot 0,5 volumenskega odstotka alkohola pri 20 (C oziroma 0,4 masnega odstotka alkohola v izdelku.
54. člen
(zdravila, izdelki za nadzorovanje rojstev in izdelki za higiensko zaščito)
(1) Med zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje in preprečevanje bolezni v humani in veterinarski medicini, iz 3. točke 25. člena ZDDV se uvrščajo:
– zdravila iz tarifnih oznak 3003 in 3004 za uporabo v zdravljenju ali preprečevanju internih in eksternih bolezni ljudi in živali;
– antiserumi in druge frakcije krvi; cepiva; toksini; človeški, živalski in rastlinski virusi in antivirusi in bakteriofagi iz tarifne oznake 3002.
(2) Med izdelke za nadzorovanje rojstev iz 3. točke 25. člena ZDDV se uvrščajo:
– kemična sredstva za kontracepcijo na osnovi hormonov ali spermicidov (tarifna oznaka: 3006.60);
– preservativi iz tarifnih oznak 3926 90 99 in 4014 10 00;
– kontracepcijske spirale (tarifna oznaka: 9018 90 85).
(3) Med izdelke za higiensko zaščito iz 3. točke 25. člena ZDDV se uvrščajo:
– vata, gaza, obveze in podobni proizvodi (npr. obliži, obkladki) iz tarifne oznake 3005;
– izdelki iz tarifne oznake 3006 10 (sterilni kirurški katgut, sterilni materiali in sterilni adhezivi v kirurgiji za zapiranje ran; sterilna laminarija in sterilni tamponi; sterilna absorpcijska sredstva za zaustavljanje krvavitev v kirurgiji in zobarstvu);
– izdelki iz tarifne oznake 3006 40 00 (zobarski cementi in druga zobarska polnila; cementi za rekonstrukcijo kosti).
(4) Med izdelke iz prve alinee prvega odstavka tega člena se ne uvrščajo: medicinski preparati, našteti v uradni zdravilniški knjigi (farmakopeji), ki ne vsebujejo zadosti aktivnih sestavin, da bi jih lahko šteli kot primerne za terapevtsko ali profilaktično rabo (na primer: preparati zoper aknavost, ki so namenjeni predvsem čiščenju kože); koloidno žveplo iz tarifne oznake 2802, razen, če je pripravljeno v odmerkih ali pakiranjih za prodajo na drobno za terapevtske ali profilaktične namene; koloidi plemenitih kovin, četudi so pripravljeni za medicinsko rabo (tarifna oznaka: 2843); vodni destilati in vodne raztopine eteričnih olj in preparati iz tarifnih oznak od 3303 do 3307 tudi, če imajo terapevtske ali profilaktične lastnosti; medicinska mila (tarifna oznaka: 34 01); insekticidi, dezinfekcijska sredstva in druga sredstva iz tarifne oznake 3808.
(5) Med izdelke iz druge alinee prvega odstavka tega člena se ne uvrščajo: človeška kri in živalska kri, pripravljena za terapevtsko, profilaktično ali diagnostično uporabo, ki je oproščena plačila DDV v skladu s 3. točko prvega odstavka 26. člena ZDDV; mikroorganske kulture in diagnostični seti.
(6) Med izdelke iz prve alinee tretjega odstavka tega člena se ne uvrščajo: povoji, obliži itd., ki vsebujejo cinkov oksid in pa povoji za zlome, ki so prevlečeni z mavcem in niso pripravljeni v pakiranjih za prodajo na drobno za medicinske, kirurške, zobarske ali veterinarske namene; sadra, specialno žgana in fino zmleta za zobarske potrebe in preparati na osnovi sadre za uporabo v zobarstvu (tarifne oznake: 2520 ali 3407); izdelki iz tarifne oznake 3006 in sanitarne brisače in sanitarni tamponi (tarifne oznake: 4818, 5601 ali 6307).
55. člen
(medicinska oprema in pripomočki)
(1) Med izdelke iz 4. točke 25. člena ZDDV se uvrščajo:
1. invalidski vozički (tarifna oznaka: 8713) ter deli in pribor za invalidske vozičke (tarifna oznaka: 8714 20 00);
2. ortopedske priprave, tudi bergle, kirurški in kilni pasovi; opornice in druge priprave za prelome; umetni deli telesa; aparati za izboljšanje sluha in druge priprave, ki se nosijo na telesu ali vdelajo v telo, da bi odpravile hibo ali invalidnost (tarifna oznaka: 9021);
3. otroški tricikel za otroke z motorično prizadetostjo (tarifna oznaka: 8712 00 80), lesen stolček za otroke z motorično prizadetostjo (tarifna oznaka: 9401), terapevtski valji, terapevtske žoge, terapevtske gibalne deske in terapevtske blazine za otroke z motorično prizadetostjo (tarifni oznaki: 3926 90 99 in 9506 62 90), sobno dvigalo in dvigalo za kopalnico (tarifna oznaka: 8428 90 98);
4. ortopedski čevlji, izdelani po meri (tarifna oznaka: 9021 90 90) in začasni čevlji, namenjeni za uporabo po težkih operacijah na stopalih (64. poglavje carinske tarife);
5. električni stimulatorji pri inkontinenci blata in urina ter mišično živčni stimulatorji (tarifna oznaka: 9018 90 75);
6. dihalni aparati (tarifna oznaka: 9019 20 00), merilec pretoka zraka (tarifna oznaka: 9018 90 85), ventilator (tarifni oznaki: 84 14 51 in 84 14 59);
7. pripomočki pri umetno izpeljanem črevesju (tarifne oznake: 3214 10 10, 3506 10 00, 3923 21 00 do 3923 29 90 in 9018 39 00);
8. pripomočki pri težavah z odvajanjem seča (iz tarifnih oznak: 3923, 9018 39 00, 4818 40 99, 5601 10 10 ali 5601 10 90 in 9021 90 90, 3214 10 10, 3506 10 00), urinske vrečke (iz tarifne oznake: 9018 90 85);
9. aparati za določanje glukoze v krvi (tarifna oznaka: 9027), diagnostični trakovi za aparate za določanje glukoze v krvi (tarifna oznaka: 9027 90 50), mehanski injektorji (tarifni oznaki: 9018 31 10 in 9018 31 90), igle za mehanski injektor (tarifna oznaka: 9018 32 10), prožilna naprava in lanceta za prožilno napravo (tarifna oznaka: 9018 90 85), brizga z iglo za enkratno uporabo (tarifni oznaki: 9018 31 10 in 9018 31 90), igle za enkratno uporabo (tarifna oznaka: 9018 32 10), diagnostični trakovi za optično čitanje (tarifni oznaki: 3822 00 00 in 9027 90 50) in lanceta (tarifna oznaka: 9018 90 85), inzulinska črpalka (tarifna oznaka: 9021 90 90), infuzijski set za inzulinsko črpalko (tarifni oznaki: 9021 90 90 in 9018 39 00), rezervoar za inzulinsko črpalko (tarifni oznaki: 9021 90 90, 90 18 39 00), potisna paličica z navojem za inzulinsko črpalko (tarifni oznaki: 9021 90 90 in 9018 39 00);
10. kanile in katetri (tarifna oznaka 9018 39 00) in razpoznaven pribor za traheostomo;
11. rokavice za poganjanje vozička (tarifne oznake: 6216 00 00, 4203 29 91 in 4203 29 99), navleke za krn, terapevtske kompresijske nogavice (tarifna oznaka: 6115), če imajo stopnjo kompresije 18 mmHg ali več;
12. pripomočki za slepe in slabovidne: očala za korekcijo vida (tarifne oznake: 9004 10 10, 9004 10 91, 9004 90 10 in 9004 90 90); leče (tarifni oznaki: 9001 40 in 9001 50); kukala za slabovidne (tarifna oznaka: 9005); lupe za slabovidne (tarifna oznaka: 9013); stekla (tarifni oznaki: 9002 90 90 in 9004 90 10), Fresnelova prizma in dodatek za prizmo (tarifna oznaka: 9002 90 90); kontaktne leče (tarifna oznaka: 9001 30 00); palice za slepe (tarifni oznaki 6602 00 00 ali 9021 90 90).
(2) Med izdelke iz prvega odstavka tega člena se uvrščajo tudi deli in pribor za navedene izdelke, če se uvrščajo v isto tarifno številko kot izdelek ter črpalke (kot del inzulinske dozirne naprave) iz tarifne oznake 8413.
(3) Po nižji stopnji DDV se v skladu s 4. točko prvega odstavka 25. člena ZDDV obdavčuje tudi vzdrževanje in popravilo izdelkov iz tega člena.
(4) Med blago iz 1. točke prvega odstavka tega člena se ne uvrščajo vozila, ki so preprosto preurejena tako, da jih invalid lahko vozi (kot npr.: avtomobili z ročno krmiljeno sklopko, s pospeševalnikom itd., ki se uvrščajo v tarifno oznako 8703 ali bicikli, opremljeni s posebnim dodatkom, s pomočjo katerega jih invalid lahko poganja z eno nogo, ki se uvrščajo v tarifno oznako 8712) in nosilni vozički za premeščanje bolnikov v bolnicah, na klinikah itd., ki se uvrščajo v tarifno oznako 9402.
(5) Med pripomočke iz prvega odstavka tega člena se ne uvrščajo: nogavice za krčne žile (tarifna oznaka: 6115), razen kompresijskih nogavic iz 11. točke prvega odstavka tega člena; navadna zaščitna sredstva in naprave, namenjena za zmanjševanje pritiska na določene dele stopala (tarifni oznaki: 3926, če so iz plastičnih mas ali 4014, če so iz celularne gume, pritrjene z lepljivim obližem na gazo); oporni pasovi ali drugi podporni izdelki iz tekstila, katerih osnovna funkcija za podpiranje ali držanje organov izhaja iz njihove elastičnosti (na primer nosečniški pasovi, prsni povoji, trebušni povoji, trakovi za sklepe in mišice-navadno tarifni oznaki: 6212 ali 6307; serijsko izdelana obutev z dvignjenim lokom notranjega podplata za ublažitev ravnih stopal (64. poglavje carinske tarife), razen začasnih čevljev, namenjenih po težkih operacijah na stopalih iz 4. točke prvega odstavka tega člena; pripomočki, ki se namestijo v posteljo ali na podstavek (zaščitne obloge na postelji, naprave za raztegovanje zlomov, izdelane iz cevi itd.).
(6) Med ortopedske pripomočke iz 2. točke prvega odstavka tega člena se, ne glede na to, da so uvrščeni v tarifno oznako 9021, ne uvrščajo ortopedski pripomočki za živali.
56. člen
(prevoz oseb in njihove osebne prtljage)
(1) Prevoz potnikov in njihove osebne prtljage iz 5. točke 25. člena ZDDV vključuje potniški promet na rednih ali izrednih linijah po železnici (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: I/60.1), cestah (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: I/60.2), vodi (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: I/61) ali zraku (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: I/62).
(2) Med potniški promet iz prvega odstavka tega člena se ne uvrščajo prevozi, ki so oproščeni plačila DDV v skladu z ZDDV.
(3) Osebna prtljaga je prtljaga, ki jo imajo uporabniki prevoznih storitev med prevozom s seboj, ter prtljaga, ki jo je potnik oddal zaradi prevoza istemu prevozniku v času začetka prevoza, prepeljana pa je bila kasneje, vendar le, če ta prevoz ni bil zaračunan posebej.
57. člen
(knjige, časopisi in periodične publikacije)
(1) Med izdelke iz 6. točke 25. člena ZDDV se uvrščajo:
– tiskane knjige, brošure, letaki in podobno gradivo (tarifna oznaka: 4901);
– časopisi, revije in druge periodične publikacije (tarifna oznaka: 4902);
– otroške slikanice (tarifna oznaka: 4903);
– glasbena dela (tarifna oznaka: 4904 00 00);
– zemljevidi ter hidrografske in podobne karte vseh vrst (tarifna oznaka: 4905).
(2) Med izdelke iz prejšnjega odstavka tega člena se ne uvrščajo izdelki, ki vključujejo nad 50% reklamnih vsebin.
58. člen
(storitve izvajalskih umetnikov)
Storitve izvajalskih umetnikov iz 8. točke 25. člena ZDDV so: igranje, petje, plesanje, recitiranje ali drugačno umetniško izvajanje avtorskih ali folklornih del s strani igralcev, pevcev, glasbenikov, plesalcev in podobnih oseb. Za izvajalske umetnike se štejejo tudi režiserji dramskih predstav, dirigenti orkestrov, vodje pevskih zborov, oblikovalci tona ter varietejski in cirkuški umetniki.
59. člen
(stanovanja, stanovanjski in drugi objekti, namenjeni za trajno bivanje, ter deli teh objektov)
(1) Po stopnji 8,5% iz 11. točke 25. člena ZDDV se obdavčuje gradnja in dobava stanovanj, stanovanjskih objektov ali njim pripadajočih delov in stanovanjskih stavb za posebne namene ali njim pripadajočih delov (v nadaljnjem besedilu: stanovanjski objekti) ter njihova gradnja, obnova in popravila, kadar so zaračunana neposredno investitorju.
(2) Če so stanovanjski objekti iz prvega odstavka tega člena sestavni del poslovnih stavb, se nižja stopnja uporabi v pripadajočem deležu.
(3) Za pripadajoče dele stanovanjskih objektov se štejejo individualni prostori ter skupni prostori ali gradbeni elementi ali inštalacije, naprave in oprema tega objekta, kadar so zaradi trajnega bivanja v souporabi stanovalcev in v lasti lastnikov stanovanj v tem objektu.
(4) Stanovanjske stavbe za posebne namene iz prvega odstavka tega člena so na primer: stavbe, namenjene začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, stavbe za bivanje starejših, študentov in otrok.
(5) Storitve gradnje, obnove in popravil stanovanjskih objektov so storitve, uvrščene v šifro F/45 standardne klasifikacije dejavnosti.
(6) Do 31. decembra 2007 se obračunava in plačuje DDV po stopnji 8,5% tudi od stanovanj, stanovanjskih in drugih objektov, namenjenih za trajno bivanje ter delov teh objektov, ki niso del socialne politike, vključno z gradnjo, obnovo in popravili le-teh.
60. člen
(12. točka 25. člena ZDDV)
(1) Med živali za pitanje iz 12. točke 25. člena ZDDV uvrščajo domače živali, ki so običajno namenjene za razplod (reprodukcijo) in rejo v okviru dejavnosti živinoreje (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: A/01.2) in ribogojstva (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: B/05.02) in se uvrščajo v naslednje tarifne oznake:
– žive živali za razplod in nadaljnjo rejo (tarifne oznake: od 0101 do vključno 0105 ter kunci in čebele);
– žive ribe za razplod (tarifna oznaka: 0301 razen 0301 10);
– raki in mehkužci za razplod iz tarifnih oznak: 0306 in 0307.
(2) Med živali iz prvega odstavka tega člena se uvrščajo tudi ptičja valilna jajca (tarifne oznake: od vključno 0407 00 11 do vključno 0407 00 19) ter bikovo seme (tarifna oznaka: 0511 10 00) in seme drugih živali iz tarifne oznake: 0511 99 90.
(3) Med semena in sadike iz 12. točke 25. člena ZDDV se uvrščajo semena in sadike kmetijskih in gozdnih rastlin, ki so dane v promet v skladu s predpisi, ki urejajo promet s semeni in sadikami in so uvrščene v naslednje tarifne oznake:
– žive rastline, razen okrasnih (tarifne oznake: 0602 10, 0602 20, 0602 90 10, 0602 90 30 in 0602 90 41);
– semenski krompir (tarifna oznaka: 0701 10 00), čebulček, semenski česen in šalotka, druga semena užitnih čebulnic (tarifna oznaka: 0703), semenski hibrid sladke koruze (tarifna oznaka: 0712 90 11), sušena semena stročnic (tarifna oznaka: 0713);
– seme začimb (tarifni oznaki: 0909 in 0910 99 10);
– semenska žita (tarifne oznake: od 1001 do vključno 1008);
– oljna semena za setev (tarifne oznake: od 1201 00 do vključno 1207), seme, plodovi in trosi za setev (tarifna oznaka: 1209, razen 1209 30 00 in 1209 99 91), seme rožiča (tarifna oznaka: 1212 10 99).
(4) Med gnojila iz 12. točke 25. člena ZDDV se uvrščajo gnojila iz tarifnih oznak: od 3101 00 00 do vključno 3105.
(5) Med fitofarmacevtska sredstva iz 12. točke 25. člena ZDDV se uvrščajo izdelki, ki so v skladu s predpisi o fitofarmacevtskih sredstvih uvrščeni v seznam fitofarmacevtskih sredstev, ki so registrirana za promet in uporabo v Republiki Sloveniji.
(6) Med storitve iz 12. točke 25. člena ZDDV se uvrščajo:
– storitve za rastlinsko pridelavo pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: A/01.412;
– storitve za živinorejo pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: A/01.42, razen nege, čuvanja in oskrbe hišnih živali ter storitev zatočišč za živali ter reja živali ali posamezna dela v okviru reje živali pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti A/01.2, kadar se izvajajo kot storitve proti plačilu, razen storitev v okviru gojenja hišnih živali;
– gozdarske storitve pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: A/02.02; dela pri vzdrževanju gozdnih cest in vlak ter dela pri gojenju, varstvu in izkoriščanju gozda;
– ribiške in ribogojske storitve pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: B/05.02;
– veterinarske storitve pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: N/85.20 za živali, navedene v prvem odstavku tega člena.
61. člen
(nastanitvene zmogljivosti v hotelih in podobnih nastanitvenih obratih)
(1) Nastanitvene zmogljivosti iz 13. točke 25. člena ZDDV, katerih oddaja v najem je obdavčena po stopnji 8,5%, so:
– hoteli in podobni obrati pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti H/ 55.1;
– domovi, kampi in drugi nastanitveni obrati pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti H/ 55.2.
62. člen
(uporaba športnih objektov)
(1) Športni objekti iz 14. točke 25. člena ZDDV so za športno dejavnost opremljene in urejene površine in prostori.
(2) V skladu s 14. točko 25. člena ZDDV se DDV obračunava od uporabe športnih objektov, ki jih upravljavec športnega objekta (lastnega ali najetega) proti plačilu oddaja v uporabo končnim potrošnikom – osebam, ki objekt uporabljajo za ukvarjanje s športom.
(3) Če se športni objekti iz prvega odstavka tega člena dajejo v najem in upravljanje z njimi (šifra standardne klasifikacije: K/70.2), se ta promet obravnava kot oproščen promet v skladu z 2. točko prvega odstavka 27. člena ZDDV ali kot obdavčen promet v skladu z drugim odstavkom 27. člena ZDDV.
63. člen
(storitve pokopa in upepelitev)
(1) Med storitve pokopa in upepelitve v skladu s 15. točko 25. člena ZDDV se uvrščajo storitve pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti 0/93.030, in sicer:
– pokop in upepelitev;
– priprava mrtvih za pokop ali upepelitev in balzamiranje ter storitve grobarjev;
– priprava pogrebnih in upepelitvenih obredov;
– izposojanje opremljenih prostorov in mrliških vež;
– prevoz pokojnikov.
(2) Za dejavnosti, ki niso navedene v prvem odstavku tega člena, uvrščajo pa se v šifro standardne klasifikacije 0/93.030, se uporabi splošna stopnja DDV.
(3) Med promet blaga, ki je neposredno povezan s pogrebnimi storitvami se, pod pogojem, da ga opravi izvajalec teh storitev, uvrščajo: krste, sarkofagi, vključno z vložki za pogreb, žare, zabojčki za kosti, pogrebni simboli izključno za na krsto in sarkofag, tekstil za krsto in sarkofag, tekstil za pokojnika, pregrinjala, pogrebne vreče za pokojnika in žalne knjige.
64. člen
(storitve javne higiene)
Med storitve javne higiene iz 16. točke 25. člena ZDDV se uvrščajo:
– ravnanje z odplakami pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: 0/90.01;
– ravnanje z odpadki pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: 0/90.02;
– čiščenje okolja ter druge storitve javne higiene pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: 0/90.03.
VIII. DAVČNE OPROSTITVE
1. Oprostitve za določene dejavnosti, ki so v javnem interesu
65. člen
(bolnišnična in izvenbolnišnična zdravstvena oskrba)
Med bolnišnično in izvenbolnišnično zdravstveno oskrbo in z njo neposredno povezane dejavnosti iz 1. točke prvega odstavka 26. člena ZDDV se, pod pogojem, da jih kot javno službo opravljajo javni zdravstveni zavodi ali druge osebe na podlagi koncesije, uvrščajo:
– bolnišnična zdravstvena dejavnost pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: N/85.11;
– izvenbolnišnična zdravstvena dejavnost pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: N/85.12;
– zobozdravstvena dejavnost pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: N/85.13, razen zobne protetike, ki jo izdela zobozdravnik, ki se uvršča v okvir 4. točke prvega odstavka 26. člena ZDDV.
66. člen
(zdravstvena oskrba v okviru samostojne zdravstvene dejavnosti)
Med zdravstveno oskrbo iz 2. točke prvega odstavka 26. člena ZDDV se, pod pogojem, da jo opravljajo zdravstveni delavci v okviru samostojne zdravstvene dejavnosti, uvrščajo dejavnosti iz prejšnjega člena ter samostojne zdravstvene dejavnosti pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: N/85.141, če jo opravljajo na podlagi koncesije, razen dejavnosti zobnih tehnikov (ki se uvršča v okvir 4. točke prvega odstavka 26. člena ZDDV) in prevozov z rešilnimi avtomobili, helikopterji ali drugimi vozili, z zdravstvenim osebjem ali brez njega (ki se uvršča v okvir 15. točke prvega odstavka 26. člena ZDDV).
67. člen
(storitve zobnih tehnikov in zobna protetika)
Med storitve zobnih tehnikov in zobno protetiko iz 4. točke prvega odstavka 26. člena ZDDV se uvrščajo:
– dejavnost zobnih tehnikov pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: N/85.141;
– izdelovanje umetnih zob, zobnih protez in naprav, ki jih izdelujejo zobozdravniki pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: N/85.13 in zobotehniki pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: D/33.10.
68. člen
(storitve neodvisnih skupin oseb, ki opravljajo oproščeno ali neobdavčljivo dejavnost in so opravljene lastnim članom)
(1) Storitve neodvisnih skupin oseb iz 5. točke prvega odstavka 26. člena ZDDV so storitve, ki jih združenja, zbornice in podobne neodvisne skupine oseb (npr.: Zdravniška zbornica Slovenije, Socialna zbornica Slovenije, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, Združenje zavarovalnih agencij ipd.) opravljajo svojim članom v zvezi z uresničevanjem nalog in ciljev, zaradi katerih so ustanovljene.
(2) Storitve iz prejšnjega odstavka tega člena so oproščene plačila DDV, če:
– so dejavnosti članov oproščene plačila DDV ali so neobdavčljive,
– te skupine od svojih članov zahtevajo le plačilo njihovega deleža skupnih stroškov ter
– ni verjetno, da takšna oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence.
69. člen
(socialno varstvene storitve)
Med socialno varstvene storitve in promet blaga, ki je z njimi neposredno povezan iz 6. točke prvega odstavka 26. člena ZDDV se, pod pogojem, da jih kot javno službo opravljajo javni socialno varstveni zavodi ali druge osebe na podlagi koncesije oziroma druge nepridobitne organizacije, ki se po predpisih štejejo za dobrodelne, invalidske organizacije ali organizacije za samopomoč, uvršča:
– socialno varstvo z nastanitvijo pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: N/85.31;
– socialno varstvo brez nastanitve pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: N/85.32.
70. člen
(varstvo otrok in mladostnikov)
(1) Med storitve varstva otrok in mladostnikov iz 7. točke prvega odstavka 26. člena ZDDV se, pod pogojem, da jih kot javno službo opravljajo javni zavodi, druge osebe na podlagi koncesije ali druge organizacije, ki se po predpisih štejejo za dobrodelne organizacije, uvršča:
– vzgoja in predšolsko izobraževanje v vrtcih pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti M/80.101;
– vzgoja in izobraževanje, ki se opravljata v domovih za učence in dijaških domovih iz šifre standardne klasifikacije dejavnosti H/55.234.
(2) Med promet blaga in storitev, ki je neposredno povezan s storitvami iz prvega odstavka tega člena se šteje tudi prehrana, pod pogojem, da jo nudijo izvajalci storitev varstva otrok in mladostnikov neposredno otrokom oziroma mladostnikom in, da se prodaja po nižjih cenah od tržnih.
71. člen
(vzgoja, izobraževanje in usposabljanja)
(1) Med storitve vzgoje, izobraževanja in usposabljanja v skladu z 8. točko prvega odstavka 26. člena ZDDV se uvrščajo storitve, ki so v okviru predpisanih programov namenjene pridobitvi javnoveljavne izobrazbe in jih javni zavodi ali druge organizacije pod predpisanimi pogoji izvajajo na področju:
– osnovnošolskega splošnega izobraževanja pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: M/80.102, vključno z osnovnim glasbenim izobraževanjem, organiziranim v okviru javne mreže;
– dejavnosti zavodov za izobraževanje otrok z motnjami v razvoju pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: M/80.103;
– srednješolskega splošnega izobraževanja pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: M/80.21;
– srednješolskega poklicnega in strokovnega izobraževanja, vključno z izobraževanjem v srednjih glasbenih šolah, ki so vključene v redni sistem izobraževanja pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: M/80.22;
– višjega strokovnega, visokega strokovnega in univerzitetnega izobraževanja pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: M/80.30, vključno z izobraževanjem v glasbenih akademijah, organiziranim v okviru javne mreže.
(2) Med promet blaga in storitev, neposredno povezan s storitvami iz prejšnjega odstavka tega člena se uvrščajo tudi organizirani prevozi in prehrana, pod pogojem, da so opravljeni s strani izvajalcev izobraževanja neposredno udeležencem izobraževanja in, da se prodajajo po nižjih cenah od tržnih in ni verjetno, da takšna oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence.
72. člen
(storitve nepridobitnih organizacij, opravljene lastnim članom kot povračilo za članarino)
(1) Med storitve nepridobitnih organizacij iz 11. točke prvega odstavka 26. člena ZDDV se uvrščajo:
– dejavnost sindikatov pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: 0/91.2;
– dejavnost verskih organizacij pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: 0/91.31;
– dejavnost političnih organizacij pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: 0/91.32;
– dejavnost drugih članskih organizacij pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: 0/91.33.
(2) Promet storitev iz prvega odstavka tega člena ter promet blaga, neposredno povezan s temi storitvami je oproščen plačila DDV le, če:
– se opravi lastnim članom kot povračilo za članarino, določeno v skladu s pravili nepridobitne organizacije ter
– ni verjetno, da takšna oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence.
73. člen
(storitve, neposredno povezane s športom ali športno vzgojo)
(1) Storitve, neposredno povezane s športom ali športno vzgojo, ki jih nepridobitne organizacije nudijo osebam, ki se ukvarjajo s športom ali se udeležujejo športne vzgoje, v skladu z 12. točko prvega odstavka 26. člena ZDDV so storitve, ki se opravljajo na področjih športne vzgoje in/ali športne rekreacije.
(2) Športna vzgoja in športna rekreacija iz prvega odstavka tega člena vključujeta športno dejavnost otrok, mladine ter odraslih vseh starosti in družin, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom, ne glede na njegovo pojavno obliko.
74. člen
(kulturne storitve)
(1) Za kulturne storitve v skladu s 13. točko prvega odstavka 26. člena ZDDV, ki jih opravljajo javni zavodi, se štejejo:
– priprava in izvedba gledaliških, opernih ali plesnih predstav, koncertov, lutkovnih predstav ter drugih odrskih prireditev (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: O/92.310);
– dejavnost knjižnic (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: O/92.511);
– dejavnost arhivov (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: O/92.512);
– dejavnost muzejev (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: O/92.521);
– varstvo kulturne dediščine (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: O/92.522).
(2) Med storitve iz prve alinee prvega odstavka tega člena se ne uvrščajo storitve izvajalskih umetnikov, ki se uvrščajo v okvir 8. točke 25. člena ZDDV.
(3) Kulturne storitve iz prvega odstavka tega člena so oproščene plačila DDV tudi, če jih opravljajo društva s podeljenim statusom društva, ki deluje v javnem interesu na področju kulture ali druge osebe s pridobljenim statusom delovanja v javnem interesu na področju kulture, če je ob tem izpolnjen eden ali več naslednjih pogojev:
– njihov cilj ni doseganje dobička, če pa dobiček vseeno dosežejo, ga ne smejo razdeliti, temveč ga morajo nameniti za nadaljnje opravljanje ali izboljšanje storitev;
– jih upravljajo in vodijo večinoma prostovoljci, ki sami ali preko drugih oseb niso posredno ali neposredno udeleženi v rezultatih teh dejavnosti;
– zaračunavajo cene, ki jih odobrijo pristojni organi ali cene, ki niso višje od takšnih odobrenih cen, ali za storitve, za katere ni potrebna odobritev cen, cene, ki so nižje, kot jih za podobne storitve zaračunavajo davčni zavezanci, ki obračunavajo DDV;
– ni verjetno, da oprostitev DDV za te storitve izkrivlja konkurenco, na primer postavlja v slabši položaj davčne zavezance za DDV.
(4) Promet blaga, ki ga opravijo javni zavodi je oproščen plačila DDV, če je neposredno povezan s storitvami iz prvega odstavka tega člena (kot npr. katalogi, plakati, kostumi, scena).
75. člen
(reševalni prevozi bolnih ali poškodovanih oseb)
Reševalni prevozi bolnih ali poškodovanih oseb iz 15. točke prvega odstavka 26. člena ZDDV so prevozi, ki so, z zdravstvenim osebjem ali brez njega, opravljeni z rešilnimi avtomobili, helikopterji, drugimi vozili ali plovili, ki so za te namene posebej prirejeni (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: N/85.141).
76. člen
(drugi odstavek 26. člena ZDDV)
Promet storitev ali blaga po 1., 6., 7., 8., 11., 12. in 13. točki prvega odstavka 26. člena ZDDV je oproščen plačila DDV tudi, če ga opravijo davčni zavezanci, ki niso omenjeni v prvem odstavku 26. člena ZDDV, če je izpolnjen eden ali več pogojev, navedenih v drugem odstavku 26. člena ZDDV.
2. Druge oprostitve
77. člen
(zavarovalni in pozavarovalni posli)
Zavarovalni in pozavarovalni posli iz 1. točke prvega odstavka 27. člena ZDDV so, v skladu s predpisi, sklepanje in izvrševanje pogodb o premoženjskem in življenjskem zavarovanju, pozavarovanju in sozavarovanju.
78. člen
(dobave blaga in storitev v zvezi z najemom oziroma zakupom nepremičnin)
(1) Storitve in dobave blaga v zvezi z najemom oziroma zakupom nepremičnin iz 2. točke prvega odstavka 27. člena ZDDV, kot na primer: dobava vode, električne energije, plina, energije za ogrevanje, odvoz smeti, so v primeru, če jih najemodajalec ali upravnik stavbe le prerazdeli najemnikom oziroma lastnikom stavb, neobdavčljive.
(2) Če je vrednost storitev in blaga iz prejšnjega odstavka vključena v najemnino, so te storitve in blago oproščene plačila DDV v skladu z 2. točko prvega odstavka 27. člena ZDDV.
79. člen
(najem in uporaba nepremičnin)
(1) Najem oziroma zakup nepremičnin iz 2. točke prvega odstavka 27. člena ZDDV pomeni dajanje lastnih nepremičnin v najem oziroma zakup in upravljanje z njimi (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: K/70.2).
(2) Če naročnik na podlagi posla iz prejšnjega odstavka ne pridobi pravice do upravljanja z nepremičnino, se ta promet ne šteje za oddajanje v najem, ampak za oddajanje v uporabo.
(3) Storitev uporabe nepremičnine je obdavčena po splošni stopnji DDV, razen uporabe športnih objektov, ki je v skladu s 14. točko 25. člena ZDDV, obdavčena po nižji stopnji DDV.
80. člen
(4.a in 4.b točka prvega odstavka 27. člena ZDDV)
(1) Za finančne storitve iz 4.a in 4.b točke prvega odstavka 27. člena ZDDV se med drugim ne šteje zbiranje, analiziranje in posredovanje informacij o kreditni oziroma posojilni sposobnosti posameznikov ali podjetij, ki ni vezano na dajanje in upravljanje kreditov oziroma posojil ali na izdajanje garancij in drugih denarnih jamstev za kredite oziroma posojila.
(2) Izročitev nadomestnih stvari v skladu s posojilno pogodbo ne šteje za storitev iz 4.a točke prvega odstavka 27. člena ZDDV, ne glede na to ali posojilojemalec vrne izposojene stvari ali denarni znesek, ki ustreza njihovi vrednosti v času in kraju, ki sta v pogodbi določena za vrnitev.
(3) Za storitev upravljanja kreditov oziroma posojil v denarni obliki se šteje tudi odkup kreditov.
(4) V skladu s 4.b točko prvega odstavka 27. člena ZDDV je plačila DDV oproščeno izdajanje kreditnih garancij in drugih jamstev za denarne obveznosti, ne glede na to, kdo opravi storitev, ter upravljanje kreditnih garancij, kadar te storitve opravlja kreditodajalec.
81. člen
(4.c točka prvega odstavka 27. člena ZDDV)
(1) Za transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z depoziti, transakcijskimi računi, plačili, nakazili, dolgovi, čeki in drugimi plačilnimi instrumenti po 4. c točki prvega odstavka 27. člena ZDDV se štejejo vse storitve, ki so neposredno povezane oziroma omogočajo izpolnitev denarne obveznosti.
(2) Med transakcije v zvezi z depoziti po 4.c točki prvega odstavka 27. člena ZDDV se uvrščajo: odprtje računa, vpisovanje terjatev in dolgovanj, obveščanje deponentov o vplačilih in izplačilih v okviru depozitne pogodbe, obveščanje banke deponenta o spremembi stanja na računu, o stanju računa, ipd.
(3) Za storitve, neposredno povezane z izpolnitvijo denarne obveznosti, se ne štejejo najem in vzdrževanje POS terminalov, vzdrževanje bankomatov ter izdelava različnih poročil.
(4) Za transakcije iz 4.c točke prvega odstavka 27. člena ZDDV se šteje tudi opravljanje plačil z elektronskim denarjem, vključno z izdajo elektronskega denarja.
82. člen
(4.d in 4.e točka prvega odstavka 27. člena ZDDV)
(1) Po 4.d točki prvega odstavka 27. člena ZDDV se za transakcije v zvezi s tujo valuto štejejo tudi prihodki od trgovanja s tujo valuto (tečajna marža). Tečajne razlike, ugotovljene iz preračuna stanj, ki so posledica obveznega preračunavanja tuje v domačo valuto, ne predstavljajo plačila za opravljeno storitev in niso predmet DDV.
(2) Izdaja priložnostnih kovancev, ki so zakonito plačilno sredstvo je v skladu s 4.d točko prvega odstavka 27. člena ZDDV oproščena plačila DDV.
(3) Storitve posredovanja oziroma komisijskega posredovanja, ki jih opravijo banke (kot zastopniki ali komisionarji) pri prodaji priložnostnih kovancev, ne štejejo za oproščen promet po 4.d točki prvega odstavka 27. člena ZDDV.
(4) Promet priložnostnih kovancev, ki se dajejo v obtok po nominalni vrednosti in so zakonito plačilno sredstvo, je oproščen plačila DDV po 4.d točki 27. člena ZDDV.
(5) Za upravljanje iz 4.e točke prvega odstavka 27. člena ZDDV se šteje gospodarjenje z vrednostnimi papirji po nalogu in za račun posamezne stranke, ki se opravlja v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(6) Donos iz vrednostnega papirja (dividende, obresti, kapitalski dobički), ki ne predstavlja plačila za opravljen promet, ni predmet DDV.
83. člen
(stavbna zemljišča)
Za stavbna zemljišča iz 8. točke prvega odstavka 27. člena ZDDV se štejejo gradbene parcele, na katerih je v skladu s predpisi dopustna graditev objektov.
84. člen
(skupna izjava)
(1) V skladu s tretjim odstavkom 27. člena ZDDV sestavita davčna zavezanca skupno izjavo v dveh izvodih in ju predložita vsak svojemu pristojnemu davčnemu organu.
(2) V izjavi iz prejšnjega odstavka mora biti nepremičnina, na katero se izjava nanaša, opisana dovolj natančno, da opis omogoča nedvomno določitev predmeta prometa.
3. Oprostitve pri izvozu blaga in podobnih transakcijah ter mednarodnem prevozu
85. člen
(28.a člen ZDDV)
Upravičenec, ki želi uveljaviti oprostitev plačila DDV na podlagi 28.a člena ZDDV, mora skupaj s carinsko deklaracijo predložiti ustrezno prevozno listino glede na vrsto prevoza, iz katere mora biti nedvomno razvidno, da je namembni kraj tega blaga druga država članica.
86. člen
(31. člen ZDDV)
(1) DDV se ne plačuje ob izvozu blaga ter od prevoznih in drugih postranskih storitev, ki so neposredno povezane z izvozom blaga.
(2) Davčni zavezanec dokazuje, da je bila opravljena izvozna dobava (izvoz) z dokazilom, iz katerega je razvidno, da je sam ali druga oseba za njegov račun blago iznesla iz carinskega območja Skupnosti.
(3) Dokazilo iz prejšnjega odstavka je izvozna carinska deklaracija, ki mora vsebovati najmanj:
– ime in naslov davčnega zavezanca (izvoznika),
– trgovsko ime in količino izvoženega blaga,
– kraj in datum izvedbe izvoznega carinskega postopka,
– potrditev mejne carinske izpostave o iznosu blaga, ki dokazuje, da je blago zapustilo carinsko območje Skupnosti.
(4) Kot dokazilo iz drugega odstavka tega člena se lahko uporabi tudi carinska deklaracija za vnos v carinsko skladišče in prijava za vnos v prosto cono in prosto skladišče, če gre za blago, ki je v skladu s carinskimi predpisi vnešeno v carinsko skladišče, prosto cono ali prosto skladišče z namenom, da bo dejansko izvoženo najpozneje v roku treh mesecev. V tem primeru mora davčni zavezanec deklaracijo hraniti skupaj z izvozno carinsko deklaracijo, s katero je blago dejansko zapustilo carinsko območje Skupnosti. Sama izvozna carinska deklaracija se za namene DDV v tem primeru ne more uporabljati.
(5) Če se blago izvaža iz Skupnosti na podlagi ustne carinske deklaracije, podane v skladu s carinskmi predpisi, se kot dokazilo o izvozni dobavi iz drugega odstavka tega člena uporabi račun, na podlagi katerega je izvoz izvršen, vendar le, če vsebuje najmanj podatke iz prve do tretje alinee tretjega odstavka tega člena in če je izstopna carinska izpostava z žigom na računu potrdila iznos blaga iz carinskega območja Skupnosti.
(6) Če je neskupnostno blago preprodano na ozemlju Slovenije, davčni zavezanec dokazuje izvozno dobavo s prevoznimi dokumenti in:
– potrdilom, ki ga na njegovo zahtevo izda odhodna carinska izpostava, potem ko je prejela potrdilo izstopne carinske izpostave, da je blago zapustilo carinsko območje Skupnosti, ali
– potrdilom, ki ga na njegovo zahtevo izda odhodna carinska izpostava, potem ko je v skladu s carinskimi predpisi in na podlagi dokazil, ki so jih izdali pristojni organi nemembne države, ugotovila, da je blago zapustilo carinsko območje Skupnosti.
(7) Ne glede na tretji odstavek tega člena se lahko, v primeru, če davčni zavezanec pošilja blago izven Skupnosti po pošti, hitri pošti ali železnici, kot dokazilo o opravljeni izvozni dobavi uporabi:
– poštna deklaracija, tovorni list ali dvojnik takega dokumenta ali
– drugo dokazilo, ki se običajno uporablja v poštnem prometu oziroma pri hitri pošti.
(8) Dokazila iz prejšnjega odstavka morajo vsebovati najmanj naslednje podatke:
– ime in naslov oziroma firmo in sedež izdajatelja ter dan izdaje dokazila;
– ime in naslov oziroma firmo in sedež davčnega zavezanca (izvoznika);
– običajno trgovsko ime in količino blaga;
– kraj in dan, ko je bilo blago izvoženo oziroma kraj in dan, ko je bilo blago odposlano v tujino;
– ime in naslov oziroma firmo in sedež prejemnika blaga v namembni državi;
– izjavo izdajatelja, da so bili podatki v dokazilu izdani na podlagi poslovnih listin izdajatelja in jih je mogoče preveriti;
– podpis in žig izdajatelja.
(9) Ne glede na tretji odstavek tega člena se lahko v primeru, ko ena oseba (komisionar) izvaža blago za račun dveh ali več komitentov hkrati, kot dokazilo o opravljeni izvozni dobavi uporabi potrdilo o opravljenem izvozu blaga, ki ga na zahtevo komisionarja ali njegovega pooblaščenca potrdi carinski urad, ki je izvedel postopek izvoznega carinjenja. Carinski urad sme potrditi potrdilo o izvršenem izvozu samo, če mu je deklarant predložil potrjen list 3 carinske deklaracije o izstopu blaga iz carinskega območja in je istočasno izvozno carinsko deklaracijo za potrebe DDV razveljavil. Potrdilo o opravljenem izvozu je v prilogi IV k temu pravilniku in je njegov sestavni del.
(10) V skladu s 13. točko 31. člena ZDDV so plačila DDV oproščene tudi storitve, ki se opravijo v zvezi z odpremo blaga neposredno v izvoz (na primer: prevozne storitve, storitve nakladanja, prekladanja na drugo prevozno sredstvo, storitve organiziranja prevoza blaga ipd.).
(11) V skladu s 13. točko 31. člena ZDDV so plačila DDV oproščene tudi storitve, ki se opravijo v zvezi z dobavo blaga, v zvezi s katerim obveznost za plačilo DDV od uvoza v skladu z drugim odstavkom 16. člena ZDDV še ni nastala.
(12) Stroški prevoza in drugi posredni stroški, od katerih DDV ni bil obračunan v skladu s prejšnjim odstavkom, se v skladu z 22. členom ZDDV vštevajo v davčno osnovo za obračun DDV od uvoza tega blaga, ko je obveznost za obračun nastala v skladu z 20. členom ZDDV.
(13) Storitev iz desetega oziroma enajstega odstavka tega člena je lahko oproščena DDV v skladu s tem členom, če izvajalec lahko dokaže, da je storitev povezana z odpremo blaga v izvoz oziroma z odpremo (dobavo) blaga, za katero še ni nastala obveznost za obračun DDV od uvoza. Praviloma izvajalec dokazuje dejstva iz prejšnjega stavka s pogodbo, sklenjeno z izvoznikom oziroma imetnikom dovoljenja oziroma s prevozno listino ali drugim ustreznim dokumentom.
87. člen
(kaj se ne šteje za izvoz)
(1) Za izvoz blaga, ki je oproščen plačila DDV se ne šteje:
– izvoz blaga v okviru postopka pasivnega oplemenitenja, razen če carinski deklarant dokaže, da je začasno izvoženo blago zaradi spremenjenih okoliščin ostalo izven carinskega območja Skupnosti;
– izvoz blaga, ki je začasno izvoženo z ATA zvezkom, razen če deklarant dokaže, da je zaradi spremenjenih okoliščin začasno izvoženo blago ostalo izven carinskega območja Skupnosti;
– izvoz blaga, ki je namenjeno, da bo ponovno uvoženo in v skladu s carinskimi predpisi ob vrnitvi oproščeno plačila uvoznih dajatev, razen če carinski deklarant dokaže, da je zaradi spremenjenih okoliščin izvoženo blago ostalo izven carinskega območja;
– iznos skupnostnega blaga iz carinskega območja v okviru postopka notranjega tranzita.
(2) Za blago iz prvega odstavka tega člena ne nastane obveznost za obračun DDV, zavezanec pa vrednosti blaga iz prejšnjega odstavka ne sme izkazovati v knjigah kot izvoz blaga in ga ne izkaže v obračunu DDV kot izvoz blaga.
88. člen
(31.a člen ZDDV)
(1) Davčni zavezanec, ki želi uveljaviti oprostitev plačila DDV na podlagi 31.a člena ZDDV, dokazuje da je to blago odposlano ali odpeljano v drugo državo članico, z računom in z ustrezno prevozno listino, iz katere mora biti jasno razvidno, da se nanaša na prevoz blaga iz računa.
(2) Davčna oprostitev iz 3. točke 31.a člena ZDDV velja za dobavo trošarinskih izdelkov, od katerih je v skladu z zakonom, ki ureja trošarino, trošarina v Sloveniji že plačana v namembni državi članici pa vsaj zavarovano njeno plačilo in, ki jih davčni zavezanec, identificiran za namene DDV dobavi davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec v drugo državo članico, ne glede na vrednost dobavljenih trošarinskih izdelkov.
(3) Če davčni zavezanec, identificiran za namene DDV dobavlja v drugo državo članico trošarinske izdelke v skladu z zakonom, ki ureja trošarino, pod režimom odloga, uveljavlja oprostitev plačila DDV za takšno dobavo pod pogoji iz 1. točke 31.a člena ZDDV.
IX. PROMET BLAGA S TRETJIMI OZEMLJI
89. člen
(smiselna uporaba določb)
V zvezi z uvozom oziroma izvozom blaga iz Skupnosti na tretja ozemlja se smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika, ki urejajo obdavčitev uvoza blaga oziroma oprostitev plačila DDV v zvezi z izvozom blaga.
X. IZDAJANJE RAČUNOV
90. člen
(peti odstavek 33. člena ZDDV – skupni račun)
(1) Davčni zavezanec lahko izda oziroma zagotovi, da je izdan skupni račun za več posameznih dobav blaga ali storitev, če te dobave opravlja trajno, na podlagi dolgoročnega posla in, če zagotovi evidenco, iz katere so razvidni podatki o datumu, vrednosti in predmetu posamične dobave.
(2) Račun iz prejšnjega odstavka mora biti izdan najmanj enkrat v davčnem obdobju, in sicer najkasneje zadnji dan davčnega obdobja, na katerega se dobave nanašajo.
91. člen
(šesti odstavek 33. člena ZDDV)
(1) Račun lahko izda kupec blaga ali naročnik storitev v imenu in za račun dobavitelja blaga ali izvajalca storitve – davčnega zavezanca, identificiranega za namene DDV, na podlagi predhodno sklenjenega pisnega dogovora za takšen način izdaje računa.
(2) Račun iz prejšnjega odstavka je lahko izdan, če dogovor vsebuje najmanj naslednje pogoje:
– dogovor mora pooblaščati kupca oziroma naročnika za izdajo računa;
– določen mora biti čas trajanja dogovora;
– dobavitelj mora v dogovoru izjaviti, da bo sprejel takšne račune v času trajanja dogovora kot svoje lastne;
– dobavitelj mora biti identificiran za namene DDV skozi ves čas trajanja dogovora in ne sme izdati računa za dobave, ki so predmet tega dogovora;
– dogovor mora vsebovati obveznost dobavitelja, da bo nemudoma sporočil kupcu oziroma naročniku spremembo identifikacijske številke za DDV oziroma datum prenehanja identifikacije za namene DDV;
– kupec oziroma naročnik mora biti identificiran za namene DDV skozi ves čas trajanja dogovora;
– dogovor mora vsebovati obveznost kupca oziroma naročnika, da bo na računu poleg predpisanih podatkov iz 34. člena ZDDV navedel tudi, da je izkazan DDV na računu davčna obveznost dobavitelja;
– dogovor mora vsebovati obveznost kupca oziroma naročnika, da bo obvestil dobavitelja, če bo račun izdala tretja oseba v imenu in za račun kupca oziroma naročnika;
– dogovor mora biti napisan v dveh izvodih, od katerega vsaka oseba iz prejšnjega odstavka prejme po en izvod, ki ga je na zahtevo dolžna predložiti davčnemu organu.
(3) Če pogodba za dobavo blaga oziroma izvršitev storitev vsebuje vse navedene pogoje iz prejšnjega odstavka, ni potrebno skleniti posebnega dogovora za izdajo računa iz prvega odstavka tega člena.
(4) Če račun izda tretja oseba v imenu in za račun dobavitelja ali kupca, se smiselno uporabi drugi odstavek tega člena, pri čemer mora biti iz računa razvidno v čigavem imenu in za čigav račun je tretja oseba izdala račun.
92. člen
(posebni podatki, ki jih mora vsebovati račun)
(1) Če se zaračunavajo gradbene storitve ali se račun izda za oddajanje v najem oziroma za stroške obratovanja, vzdrževanja in upravljanja stanovanjskih in poslovnih prostorov, se mora na računu posebej navesti nepremičnino, na katero se nanaša račun.
(2) Če se račun izda za opravljene storitve, pri katerih ni mogoče izraziti količine v merskih enotah, davčni zavezanec na računu opiše storitev tako, da je razvidno za kakšno storitev gre oziroma, kakšen obseg storitve je bil opravljen ali na katero obdobje se zaračunane storitve nanašajo.
(3) Račun, ki ga davčni zavezanec izda za prejeto predplačilo v skladu s 34. členom ZDDV, mora vsebovati podatke o količini in vrsti blaga oziroma opis in obseg storitev, ki jih bo dobavil za prejeto predplačilo.
93. člen
(seštevek davčnih osnov na enem računu)
Če se račun nanaša na več vrst blaga oziroma storitev, se lahko vrednosti brez DDV, ki se nanašajo na blago oziroma storitve, ki so obdavčene z enako stopnjo DDV, seštejejo, od seštevka pa se obračuna DDV po predpisani davčni stopnji.
94. člen
(račun za tristranske dobave blaga znotraj Skupnosti)
Davčni zavezanec, pridobitelj blaga, ki opravi tristransko dobavo blaga znotraj Skupnosti, mora na računu navesti tudi, da je plačnik DDV prejemnik blaga.
95. člen
(zneski na računu)
(1) Zneski na računu za dobave blaga oziroma storitev, razen zneska DDV, so lahko določeni v katerikoli tuji valuti, znesek DDV pa mora biti izkazan v tolarjih in stotinih.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek morajo biti zneski na računu za dobave blaga oziroma storitev z vključenim DDV, izkazani v tolarjih in stotinih, pri čemer se lahko uporabijo stotinske izravnave.
96. člen
(podatki na računu, ki ga izda davčni zavezanec iz 45. člena ZDDV)
(1) Davčni zavezanec iz 45. člena ZDDV, mora na računu navesti najmanj naslednje podatke:
– datum izdaje;
– zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa;
– svojo firmo oziroma ime in sedež oziroma stalno prebivališče ter svojo davčno številko;
– prodajno ceno blaga oziroma storitve (brez DDV) in
– skupno vrednost prodanega blaga oziroma opravljene storitve (brez DDV).
(2) Če davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka izda račun drugemu davčnemu zavezancu, mora na računu navesti tudi podatek o količini in vrsti dobavljenega blaga oziroma obsegu in vrsti opravljenih storitev.
97. člen
(račun v elektronski obliki)
(1) Pošiljanje in izdajanje računov v elektronski obliki preko elektronskih sredstev (v nadaljevanju: elektronski računi) pomeni izmenjavo podatkov med računalniki različnih davčnih zavezancev v neki standardni obliki računalniškega dokumenta. Izmenjava praviloma poteka avtomatsko, brez posredovanja človeka, v nepapirni obliki.
(2) Računi za dobave blaga oziroma opravljene storitve so lahko izdani v elektronski obliki v skladu s predpisi, ki določajo elektronsko poslovanje, če s tem soglaša tudi kupec blaga oziroma naročnik storitve in so izpolnjeni naslednji pogoji:
– zagotovljena mora biti avtentičnost izvirnika računa tako, da prejemnik računa lahko ugotovi, da je tak račun resnično poslal izdajatelj računa;
– iz elektronskega sporočila morata biti razvidna čas in kraj odpošiljanja in prejema računa;
– zagotovljena mora biti integriteta računa tako, da uporabljena tehnologija in postopki v zadostni meri onemogoča spremembo podatkov na računu.
(3) Davčni zavezanec, ki pošilja in izdaja elektronske račune, mora svojo izbiro o elektronskem pošiljanju računov vnaprej priglasiti pristojnemu davčnemu organu na obrazcu eRačuni, sicer se šteje, da račun ni izdan za namene uveljavljanja odbitka vstopnega DDV. Obrazec eRačuni je v prilogi V k temu pravilniku in je njegov sestavni del.
(4) Obrazec eRačuni lahko davčni zavezanec predloži davčnemu organu v papirni obliki ali v elektronski obliki preko sistema eDavki.
(5) Davčni zavezanec sme elektronske račune uporabljati od prvega dne meseca, ki sledi dnevu priglasitve.
(6) Ne glede na tretji odstavek tega člena, davčnim zavezancem, ki so dobili dovoljenje davčnega organa za izdajanje elektronskih računov do 30. 4. 2004, ni treba priglasiti pošiljanja in izdajanja elektonskih računov v skladu s tem členom.
98. člen
(podatki, ki jih mora vsebovati račun za dobavo novega prevoznega sredstva)
(1) Račun, ki ga izda davčni zavezanec iz prvega in četrtega odstavka 24. člena tega pravilnika za dobavo novega prevoznega sredstva, mora poleg predpisanih podatkov iz 34. oziroma 35. člena ZDDV, vsebovati še naslednje podatke:
– znamko novega prevoznega sredstva;
– tip in model novega prevoznega sredstva;
– barvo novega prevoznega sredstva;
– številko šasije kopenskega motornega vozila oziroma številko trupa plovila oziroma številko ogrodja zrakoplova;
– prostornino in moč motorja pri kopenskih motornih vozilih oziroma dolžino plovila oziroma vzletno težo zrakoplova;
– število prevoženih kilometrov pri kopenskem motornem vozilu oziroma število preplutih ur pri plovilu oziroma število preletenih ur pri zrakoplovu na dan izdaje računa;
– datum prve uporabe novega prevoznega sredstva, če je račun izdan po tem datumu.
(2) Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, na računu navede tudi, da DDV ni obračunan in določbo ZDDV, ki določa oprostitev.
(3) Davčni zavezanec iz 13.a člena ZDDV na računu za dobavo novega prevoznega sredstva navede tudi podatke iz prve do sedme alinee prvega odstavka tega člena.
99. člen
(izjeme od obveznosti izdajanja računov)
(1) Obveznost izdajanja računov v skladu s 35. členom ZDDV se ne nanaša na davčne zavezance iz drugega odstavka 45. člena ZDDV, kadar opravljajo promet kmetijskih in gozdarskih pridelkov in storitev končnemu potrošniku, na tržnici ali za lastno rabo.
(2) Obveznost izdajanja računov v skladu s 35. členom ZDDV se ne nanaša na prodajo vozovnic, kart in žetonov v potniškem prometu (vlak, avtobus, žičnice), znamk, kolekov, vrednotnic in obrazcev v poštnem prometu, periodičnega tiska, na prodajo iz avtomatov, in na prodajo kartic s kodo za polnjenje predplačniških sistemov mobilnih operaterjev iz bankomatov, GSM omrežja ter interneta, na prodajo žetonov iz menjalnih avtomatov in promet storitev na teletočkah.
(3) Podatke o prodaji iz prejšnjega odstavka mora davčni zavezanec zagotoviti s popisom začetnih in končnih zalog, ki ga opravi najmanj enkrat mesečno.
100. člen
(oproščen promet)
(1) Davčni zavezanec, ki opravi promet blaga ali storitev, za katerega je predpisana oprostitev plačila DDV, mora v skladu z drugim odstavkom 34. člena in tretjim odstavkom 35. člena ZDDV na računu navesti, da davek ni obračunan in navesti določbo ZDDV, ki določa oprostitev. V tem primeru na računu od predpisanih podatkov iz 9. in 10. točke prvega odstavka 34. člena ZDDV, izkazuje le skupno vrednost prodanega blaga oziroma opravljenih storitev.
(2) Davčni zavezanec, ki opravi promet blaga oziroma storitev, od katerega se DDV obračuna le od dela tega prometa, mora na računu izkazati davčno osnovo za obračun DDV in znesek obračunanega DDV, za preostali del prometa pa navesti določbo ZDDV, na podlagi katere je ta del prometa oproščen plačila DDV.
101. člen
(predplačila)
(1) V skladu s četrtim odstavkom 33. člena ZDDV mora davčni zavezanec zagotoviti, da je izdan račun za vsako predplačilo. Prejeto predplačilo predstavlja plačilo za nameravan promet blaga oziroma storitev z vključenim DDV, iz katerega izračuna znesek DDV z uporabo preračunane stopnje v skladu s tretjim odstavkom 50. člena tega pravilnika.
(2) Račun za predplačilo, ki ga davčni zavezanec izda za dobave blaga znotraj Skupnosti, ki so oproščene plačila DDV v Sloveniji, ni izdan za namene DDV.
(3) Davčni zavezanec izda račun za prejeto predplačilo v skladu s 34. oziroma 35. členom ZDDV najkasneje do roka za predložitev obračuna DDV za davčno obdobje, v katerem je predplačilo prejeto.
(4) Če davčni zavezanec še ni izdal računa za prejeto predplačilo, vendar je do zadnjega dne davčnega obdobja, v katerem je prejel predplačilo, izdal račun za opravljeno dobavo blaga ali storitve, mu ni treba izdati računa za predplačilo.
(5) Če davčni zavezanec prejme predplačilo za dobavo blaga, od katere obračunava in plačuje DDV od dosežene razlike v ceni, na računu za prejeto predplačilo obračuna DDV od davčne osnove, ki je enaka razliki med prodajno ceno, ki jo bo zaračunal za navedeno blago in nabavno ceno tega blaga (kalkulativna razlika v ceni).
(6) Če se predplačilo nanaša na oproščen promet, se DDV od predplačila ne obračuna.
Na računu za prejeto predplačilo mora biti navedena določba ZDDV, ki določa oprostitev.
(7) Ob dobavi blaga oziroma storitev mora davčni zavezanec v računu, v katerem obračuna dobavo blaga oziroma storitve, od obračunanega DDV po tem računu odšteti DDV, obračunan od predplačil. Na tem računu navede tudi številko izdanega računa za prejeto predplačilo.
102. člen
(naročnine, najemnine, članarine)
Davčni zavezanec, ki dobavlja blago oziroma storitve na podlagi vnaprejšnjega plačila (naročnine, najemnine, članarine ipd.), lahko, ne glede na tretji odstavek prejšnjega člena, izda račun zadnji dan obdobja, na katerega se plačilo nanaša, oziroma najkasneje do roka za predložitev obračuna DDV.
103. člen
(popravek obračunanega DDV)
(1) Davčni zavezanec lahko popravi ugotovljeno davčno obveznost, izkazano na računu za dobavljeno blago oziroma opravljene storitve, pred iztekom roka za predložitev obračuna DDV davčnemu organu, če kupec blaga oziroma naročnik storitve po tem računu še ni uveljavil pravice do odbitka vstopnega DDV. V tem primeru mora izdajatelj računa pisno obvestiti prejemnika tega računa o popravku, mu izdati nov račun s sklicevanjem na številko prvotnega računa in popraviti obračun DDV.
(2) Če davčni zavezanec – izdajatelj računa ugotovi napako na izdanem računu in s tem previsoko obračunan znesek DDV po izteku roka za predložitev obračuna, prejemnik računa pa je že uveljavil pravico do odbitka vstopnega DDV po tem računu, dobavitelj blaga oziroma opravljene storitve davčno obveznost popravi (zmanjša) v obračunu DDV, ko je od kupca blaga oziroma naročnika storitve dobil pisno obvestilo o popravku (zmanjšanju) vstopnega DDV. Popravek vključi v obračun DDV v davčnem obdobju, v katerem je prejel pisno obvestilo prejemnika, da je le-ta popravil vstopni DDV po predhodnem računu.
(3) V primeru povečanja davčne obveznosti pisno obvestilo prejemnika računa ni potrebno, davčno obveznost pa davčni zavezanec izkaže v obračunu DDV v davčnem obdobju, v katerem je ugotovil napako.
(4) Če davčni zavezanec, izdajatelj računa ugotovi napako na računu, ki ga je izdal končnemu potrošniku, lahko popravi davčno obveznost v davčnem obdobju, ko so izpolnjeni pogoji iz sedmega odstavka 46. člena tega pravilnika.
(5) O popravkih iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena poroča davčni zavezanec v prilogi k obrazcu DDV-O iz šestega odstavka 130. člena tega pravilnika.
104. člen
(izkazovanje pavšalnega nadomestila na računih)
Davčni zavezanci – prejemniki blaga oziroma naročniki storitev imetnikov dovoljenja za pavšalno nadomestilo po 46. členu ZDDV, morajo na računu, poleg podatkov iz 34. člena ZDDV, navesti stopnjo in znesek pavšalnega nadomestila in napisati številko in datum dovoljenja, ki je podlaga za plačilo pavšalnega nadomestila. Kot zaporedna številka računa se navede zaporedna številka iz evidence izdajatelja računa. Pavšalno nadomestilo se na računu izkazuje kot DDV.
XI. OBRAČUNAVANJE IN PLAČEVANJE DDV
105. člen
(davčno obdobje)
(1) Davčno obdobje je obdobje od prvega do zadnjega dneva v koledarskem mesecu ali od prvega do zadnjega dneva v koledarskem trimesečju ali od prvega do zadnjega dneva v koledarskem šestmesečnem obdobju.
(2) Prejšnji odstavek se ne nanaša na primere, ko se tekom davčnih obdobij začne oziroma konča likvidacijski ali stečajni postopek.
106. člen
(obračunavanje DDV, razen pri uvozu blaga)
(1) Davčni zavezanec obračunava DDV od zneskov, ki jih zaračuna za obdavčen promet blaga oziroma storitev v davčnem obdobju (v nadaljnjem besedilu: zaračunani zneski).
(2) Obdavčen promet blaga in storitev pomeni za katerokoli davčno obdobje celotni znesek, od katerega se obračunava in plačuje DDV za to obdobje po predpisanih stopnjah.
(3) Za zaračunane zneske za obdavčen promet blaga oziroma storitev po prvem odstavku tega člena se štejejo:
– zneski na računih, izdanih za opravljen obdavčen promet blaga oziroma storitev;
– zneski na računih za prejeta predplačila v skladu s petim odstavkom 19. člena ZDDV.
(4) Za zaračunane zneske v smislu prejšnjega odstavka se štejejo tudi:
– vrednost opravljenega prometa blaga oziroma storitev po 5., 6. in 9. členu ZDDV;
– zneski na računih, ki jih izda davčni zavezanec s sedežem v tujini v skladu s petim odstavkom 21. člena ZDDV.
(5) Če za dobave blaga oziroma storitev v davčnem obdobju niso izdani računi, se DDV obračuna, kot da so izdani in se vključijo v obračun DDV. Naknadno izdani računi za prej obračunane dobave blaga oziroma storitev ne vplivajo na obračunavanje DDV, priložijo pa se k dokumentu, s katerim je bila ugotovljena davčna obveznost.
(6) V obračun DDV se vključujejo tudi zneski iz računov, izdanih v davčnem obdobju, po katerih še ni bil opravljen promet blaga oziroma storitev. Naknadno opravljene dobave blaga oziroma storitev, za katere so predhodno izdani računi, ki so vključeni v obračun DDV, ne vplivajo na obračun DDV.
107. člen
(zaračunavanje, plačevanje in zavarovanje plačila DDV pri uvozu)
(1) Pri uvozu zaračunava DDV carinski organ, ki je v skladu s carinskimi predpisi pristojen za obračunavanje uvoznih dajatev.
(2) Oseba, ki mora plačati DDV pri uvozu blaga (v nadaljnjem besedilu: carinski dolžnik), mora DDV plačati v roku, ki je s carinskimi predpisi določen za plačilo carinskega dolga, sicer tečejo zamudne obresti v skladu z veljavnimi predpisi.
(3) Če je carinski dolžnik v skladu s carinskimi predpisi in odločbo carinskega organa dolžan sam obračunavati in plačevati uvozne dajatve, mora sam obračunavati in plačevati tudi DDV od uvoza blaga v skladu s pogoji in roki, ki so določeni v odločbi carinskega organa.
(4) Če mora carinski dolžnik v skladu s carinskimi predpisi plačati zamudne obresti na znesek dolgovanega carinskega dolga, se v osnovo za obračun zamudnih obresti vključi tudi DDV, plačljiv pri uvozu blaga.
(5) Če carinski organ v skladu s carinskimi predpisi zahteva položitev instrumenta zavarovanja za plačilo carinskega dolga ali bi ga lahko zahteval, če bi ne bila za zadevno blago predpisana carinska stopnja “prosto”, mora položeni instrument zavarovati tudi plačilo DDV.
108. člen
(naknadni popravki davčne obveznosti pri uvozu blaga in popravek vrednosti izvozne dobave)
(1) Če carinski organ izve oziroma ugotovi, da je bil DDV ob uvozu obračunan v nižjem ali višjem znesku, kot je zakonsko dolgovan znesek DDV, odloča o naknadnem obračunu oziroma vračilu ali odpustu preveč plačanega oziroma obračunanega DDV v skladu s carinskimi predpisi.
(2) Vračilo DDV na podlagi odločbe carinskega organa o povrnitvi preveč plačanega DDV se izvrši z izplačilom ustreznega zneska le v delu, v katerem prejemnik blaga, ki je plačal znesek DDV, ki ni bil zakonsko dolgovan, ni uveljavil odbitka DDV.
(3) Če je bil DDV od uvoza že upoštevan kot vstopni DDV, carinski organ v skladu s carinskimi predpisi vrne oziroma odpusti plačilo DDV le, če zavezanec dokaže, da je odbitek vstopnega DDV zmanjšal za znesek DDV, ki naj bi ga carinski organ vrnil oziroma katerega plačilo naj bi odpustil.
(4) Če je zavezanec izvozil določeno blago, kasneje pa je bila izvozna carinska deklaracija razveljavljena ali je bilo blago vrnjeno in ob uvozu oproščeno plačila uvoznih dajatev in DDV, mora davčni zavezanec o tem nemudoma obvestiti davčni organ in ustrezno popraviti vrednost izvozne dobave.
109. člen
(predpisi, ki se upoštevajo pri obračunavanju DDV pri uvozu blaga)
(1) DDV pri uvozu se obračunava v skladu s predpisi, ki veljajo na dan nastanka obveznosti za obračun DDV.
(2) Če ni mogoče natančno določiti, kdaj je nastala obveznost za obračun DDV, se pri določitvi višine DDV upoštevajo predpisi, ki veljajo na dan, ko je bilo ugotovljeno, da je nastala obveznost za obračun DDV.
XII. ODBITEK VSTOPNEGA DDV
110. člen
(vstopni DDV)
Vstopni DDV je znesek DDV, ki je v skladu z 10. točko prvega odstavka 34. člena ZDDV, posebej izkazan na računih za dobave blaga in storitev, ki so jih davčnemu zavezancu opravili drugi davčni zavezanci.
111. člen
(vstopni DDV, obračunan pri uvozu)
(1) Za vstopni DDV se šteje tudi znesek DDV, obračunan pri uvozu razen, če je bil znesek DDV, plačan ob uvozu naknadno, vendar prej preden je zavezanec uveljavil odbitek vstopnega DDV, z odločbo carinskega organa v celoti ali deloma vrnjen ali njegovo plačilo odpuščeno. Za vstopni DDV se šteje tudi znesek DDV, ki ga naknadno obračuna carinski organ v skladu s 108. členom tega pravilnika.
(2) Kot vstopni DDV ni mogoče upoštevati DDV, obračunanega ob uvozu, če je bila carinska deklaracija, na podlagi katere je bil obračunan DDV, razveljavljena ali odločba carinskega organa, s katero je bil obračunan DDV od uvoza blaga, razveljavljena prej, preden je bil uveljavljen odbitek vstopnega DDV. Če je bil, na podlagi razveljavljene carinske deklaracije ali razveljavljene odločbe carinskega organa, DDV že plačan, se ta znesek v skladu s carinskimi predpisi vrne, sicer pa se plačilo odpusti.
112. člen
(3. točka sedmega odstavka 40. člena ZDDV)
(1) Kot vstopni DDV se šteje tudi znesek DDV, ki ga je davčni zavezanec obračunal od pridobitev blaga znotraj Skupnosti v skladu z 11.b členom ZDDV.
(2) Davčni zavezanec mora za uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV iz prejšnjega odstavka imeti račun in v obračunu DDV izkazati podatek o znesku DDV, ki ga dolguje za blago, ki ga je pridobil znotraj Skupnosti.
(3) Šteje se, da je DDV plačan, ko je izkazan v obračunu DDV.
113. člen
(4. točka sedmega odstavka 40. člena ZDDV)
(1) Kot vstopni DDV se šteje tudi znesek DDV, ki ga je davčni zavezanec kot naročnik ali kupec oziroma kot prejemnik blaga plačal v skladu z 2., 3. in 4. točko prvega odstavka in drugim stavkom drugega odstavka12. člena ZDDV.
(2) Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka mora za uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV imeti račun, ki vsebuje predpisane podatke in v obračunu DDV izkazati podatek o znesku DDV, ki ga je dolžan plačati kot naročnik ali kupec oziroma kot prejemnik blaga.
(3) Šteje se, da je DDV plačan, ko je izkazan v obračunu DDV.
114. člen
(2. točka drugega odstavka 11.a člena ZDDV)
Oseba iz 2. točke drugega odstavka 11.a člena ZDDV, katere skupni znesek pridobitev v tekočem koledarskem letu preseže 10.000 EUR v tolarski protivrednosti, nima pravice do odbitka vstopnega DDV, ki ga je dolžan plačati od pridobitev blaga znotraj Skupnosti.
115. člen
(odbitek vstopnega DDV pri povečanju davčne osnove)
Če se znesek obračunanega DDV zaradi povečanja davčne osnove naknadno spremeni, davčni zavezanec lahko uveljavlja odbitek vstopnega DDV v višini dejansko plačanega DDV (višjega) samo, če je dobavitelj za to povečanje plačila izdal račun v skladu s 34. členom ZDDV.
116. člen
(odbitek DDV pri dobavah novih prevoznih sredstev)
(1) Davčni zavezanec iz 13.a člena ZDDV sme odbiti DDV, ki je vključen v nabavni ceni ali plačan pri uvozu ali pridobitvi novega prevoznega sredstva znotraj Skupnosti, do zneska, ki ne presega davka, ki bi ga moral plačati, če dobava ne bi bila oproščena. Pravica do odbitka nastane in se lahko uveljavi, ne prej kot v trenutku dobave.
(2) Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka tega člena lahko uveljavlja odbitek DDV v obliki vračila DDV, na podlagi pisnega zahtevka pri pristojnem davčnem organu v kraju svojega sedeža, stalnega oziroma običajnega prebivališča.
(3) Davčni zavezanec iz prvega odstavka tega člena je upravičen do vračila DDV, če izpolnjuje naslednje pogoje:
– ni identificiran za namene DDV v Sloveniji;
– proda novo prevozno sredstvo v smislu šestega odstavka 11.a člena ZDDV drugi osebi v drugo državo članico, prevozno sredstvo pa je prepeljano v to drugo državo članico;
– dokaže, da je plačal slovenski DDV pri nakupu tega novega prevoznega sredstva.
(4) Zahtevku iz drugega odstavka tega člena mora davčni zavezanec priložiti:
– dokazilo o nakupu (račun ali uvozna listina);
– dokazilo, da je bil DDV plačan ob nakupu;
– dokazilo o prodaji (račun ali dokazilo o prejetem plačilu) in
– dokazilo, da je bilo novo prevozno sredstvo prepeljano v drugo državo članico.
117. člen
(predplačilo)
Davčni zavezanec, ki prejme račun za dano predplačilo, lahko uveljavi odbitek vstopnega DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem prejme račun za dano predplačilo.
118. člen
(uvoz blaga)
Pravico do odbitka vstopnega DDV za uvoženo blago davčni zavezanec lahko uveljavi, ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem prejme carinsko deklaracijo za sprostitev blaga v prost promet ali postopek začasnega uvoza blaga z delno oprostitvijo plačila carine oziroma odločbo carinskega organa, na kateri je obračunan DDV.
119. člen
(osebni avtomobili)
(1) Osebni avtomobili iz 1. točke šestega odstavka 40. člena ZDDV so motorna vozila, konstruirana predvsem za prevoz ljudi, vključno z motornimi vozili za kombiniran prevoz ljudi in blaga (npr. tip »karavan«, »kombi« itd.) in dirkalni avtomobili iz tarifne oznake KN 8703.
(2) Motorno vozilo, ki je izpeljanka vozila iz prejšnjega odstavka, ki ga je proizvajalec homologiral kot tovorno vozilo, se ne šteje za osebni avtomobil.
120. člen
(občasne finančne storitve pri izračunu odbitnega deleža)
(1) V izračun odbitnega deleža se v skladu z 2. točko tretjega odstavka 41. člena ZDDV ne všteva znesek prometa finančnih storitev, če se opravljajo občasno. Šteje se, da je promet finančnih storitev opravljen občasno, če finančne storitve ne predstavljajo dejavnosti zavezanca.
(2) V izračun odbitnega deleža se v nobenem primeru ne vštevajo donosi iz naložb v vrednostne papirje (na primer dividende, obresti, kapitalski dobički) ter zneski depozitov in drugih naložb, ki niso predmet DDV.
121. člen
(davčni zavezanec, ki opravlja le obdavčeno dejavnost)
Davčni zavezanec, ki opravlja le obdavčeno dejavnost in prejema plačila, ki ne predstavljajo plačila za opravljen promet blaga oziroma storitev (kot npr. prave subvencije, dotacije), ne izračunava odbitnega deleža.
122. člen
(opravljanje obdavčene in oproščene dejavnosti)
(1) Davčni zavezanec iz petega odstavka 40. člena oziroma prvega odstavka 41. člena ZDDV lahko uporabi eno od naslednjih možnosti:
– odbija vstopni DDV za obdavčeno dejavnost in oproščeno dejavnost, za katero ima pravico do odbitka vstopnega DDV v skladu s tretjim odstavkom 40. člena ZDDV, po dejanskih podatkih, če v svojem knjigovodstvu ali izven-knjigovodski evidenci zagotovi podatke o celotnem vstopnem DDV in znesku vstopnega DDV, za katerega se prizna pravica do odbitka;
– določi znesek vstopnega DDV, ki ga sme odbiti, z uporabo odbitnega deleža v skladu z 41. členom ZDDV za celotno dejavnost, če ne more zagotoviti podatkov o vstopnem DDV na način iz prve alinee tega odstavka;
– določi znesek vstopnega DDV, ki ga sme odbiti, z uporabo večih odbitnih deležev ločeno za vsako področje svoje dejavnosti v skladu s šestim odstavkom 41. člena ZDDV. Področje dejavnosti po tej alinei pomeni katero koli raven dejavnosti zavezanca po standardni klasifikaciji dejavnosti ali organizacijsko enoto zavezanca (kot npr. dislociran obrat, poslovna enota ipd.).
(2) Davčni zavezanec, ki opravlja deloma oproščeno deloma pa obdavčeno dejavnost in v zvezi z obdavčeno dejavnostjo prejema plačila, ki ne predstavljajo plačila za opravljen promet blaga oziroma storitev (kot npr. prave subvencije, dotacije), ta plačila ne vključi v izračun odbitnega deleža, če zagotovi podatke o celotnem vstopnem DDV in znesku vstopnega DDV, za katerega se prizna pravica do odbitka na način iz prve alinee prvega odstavka tega člena.
(3) Razdelitev vstopnega DDV na del, ki se sme odbiti in na del, ki se ne sme odbiti, mora davčni zavezanec opraviti pred predložitvijo obračuna DDV.
(4) Davčni zavezanec, katerega davčno obdobje je koledarski mesec, ustrezno popravi nastale razlike med vstopnim DDV na podlagi začasnega odbitnega deleža preteklega leta in vstopnim DDV, ki bi se smel odbiti glede na dejanski odbitni delež preteklega leta v davčnem obračunu za mesec februar tekočega leta. Davčni zavezanec, katerega davčno obdobje je koledarsko trimesečje ali koledarsko polletje, pa nastale razlike popravi v davčnem obračunu za prvo davčno obdobje tekočega leta.
(5) Davčni zavezanec lahko v mesecu januarju tekočega leta za določitev zneska vstopnega DDV, ki ga sme odbiti, začasno uporabi začasni odbitni delež iz predhodnega leta.
(6) Davčni zavezanec določi dejanski odbitni delež po podatkih o prometu iz predpisanih evidenc oziroma iz obrazcev DDV-O za preteklo koledarsko leto s tem, da pri izračunu upošteva zneske subvencij in dotacij iz drugih knjigovodskih evidenc.
(7) Če je davčni zavezanec med letom, za katerega ugotavlja dejanski odbitni delež, spremenil način vodenja davčnih evidenc in je zaradi tega uporabljal več začasnih odbitnih deležev vstopnega DDV, ugotovi prav toliko dejanskih odbitnih deležev in izračunane popravke, ki jih ugotovi v mesecu februarju, upošteva v mesečnem, trimesečnem oziroma polletnem obračunu DDV tekočega leta.
123. člen
(popravki vstopnega DDV)
(1) Če mora davčni zavezanec, ki je prejel blago oziroma naročil storitve, v skladu z zahtevo dobavitelja blaga oziroma izvajalca storitve zaradi napake v računu ali drugih razlogov iz desetega odstavka 21. člena ZDDV, obvestiti izdajatelja o zmanjšanju odbitka vstopnega DDV, sme takšno obvestilo podati v tistem davčnem obdobju, v katerem je dejansko popravil, zmanjšal odbitek vstopnega DDV.
(2) Če je na podlagi odločbe carinskega organa treba popraviti odbitek vstopnega DDV, se ta popravek lahko izvrši šele pri obračunu DDV za davčno obdobje, v katerem je odločba carinskega organa postala izvršljiva.
124. člen
(popravek odbitka vstopnega DDV pri odkupu vračljive embalaže)
(1) Davčni zavezanec, ki odkupi vračljivo embalažo od osebe, ki ni imela pravice do odbitka vstopnega DDV od embalaže, ki jo vrača, sme odbiti kot vstopni DDV znesek, ki ga ugotovi po preračunani stopnji DDV od odkupne cene vračljive embalaže.
(2) Davčni zavezanec je dolžan v svojem knjigovodstvu zagotoviti podatke o prodaji in odkupu vračljive embalaže za obdobje, v katerem uveljavlja odbitek vstopnega DDV v skladu s prejšnjim odstavkom.
125. člen
(sprememba pogojev, merodajnih za obdavčevanje)
(1) S spremembo pogojev, merodajnih za obdavčevanje v skladu z drugim odstavkom 42. člena ZDDV, je mišljena sprememba pogojev, ki so bili merodajni za odbitek vstopnega DDV na začetku uporabe opreme oziroma nepremičnine, naknadna sprememba teh pogojev pa privede do večjega ali manjšega odbitka vstopnega DDV z ozirom na začetno stanje.
(2) Če je v obdobju 5 let od koledarskega leta, v katerem se je začela uporabljati oprema, davčni zavezanec prešel iz obdavčene na oproščeno dejavnost in obratno (sprememba pogojev, na podlagi katerih je imel ali ni imel pravice do odbitka vstopnega DDV za to opremo), se za obdobje po spremembi popravi vstopni DDV. Pri nepremičninah se namesto obdobja 5 let upošteva obdobje 20 let.
(3) Čas uporabe iz prejšnjega odstavka se izkazuje v davčnih obdobjih. V čas uporabe se všteva tudi vsako začeto davčno obdobje uporabe.
(4) Za opremo po prvem odstavku tega člena se šteje oprema, ki se po računovodskih predpisih uvršča med opredmetena osnovna sredstva.
(5) Pri popravku odbitka vstopnega DDV se izhaja iz skupnega zneska vstopnega DDV, ki se nanaša na nabavljeno ali proizvedeno opremo. Odbitek vstopnega DDV se popravi za obdobje od spremembe pogojev do poteka obdobja iz drugega odstavka tega člena.
(6) Če se naknadno popravi odbitek vstopnega DDV, ki se v obdobju nabave ni mogel odbiti, je dovoljen odbitek samo tistih zneskov vstopnega DDV, ki izpolnjujejo pogoje iz 40. člena ZDDV. Popravek vstopnega DDV, ki se ni mogel odbiti, ker ne obstaja račun iz 34. člena ZDDV ali carinska deklaracija oziroma odločba carinskega organa ali račun zavezanca, identificiranega v drugi državi članici, ni dovoljen.
126. člen
(posebnosti pri spremembi pogojev)
(1) Če določena oprema oziroma nepremičnina postane neuporabna (uničena) pred iztekom obdobja za popravek vstopnega DDV, se s trenutkom, ko postane neuporabna (uničena), zaključi tudi obdobje popravka vstopnega DDV.
(2) Če naknadno vlaganje v opremo ali nepremičnino bistveno ne spremeni časa uporabe opreme, se popravek vstopnega DDV za to vlaganje opravi v obdobju popravka vstopnega DDV za zadevno opremo.
(3) Če naknadno vlaganje v opremo ali nepremičnino bistveno spremeni čas uporabe ali predstavlja posebno celoto, kot npr. dograditev že obstoječe zgradbe, se za to vlaganje določi novo (posebno) obdobje popravka vstopnega DDV.
127. člen
(ugotavljanje zneska popravka po drugem odstavku 42. člena ZDDV)
Znesek popravka vstopnega DDV se določi na naslednji način:
čas uporabe
opreme pred
spremembo pogojev,
merodajnih
za odbitek
vstopnega DDV
vstopni DDV – (minus) vstopni DDV × (krat) ----------------------------
obdobje popravka
vstopnega DDV
128. člen
(popravek vstopnega DDV pri spremembi obdavčevanja)
(1) Če davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV, preide na poslovanje v skladu s 45. členom ZDDV (oprostitev obračunavanja DDV), mora za opremo in nepremičnine opraviti popravek vstopnega DDV, če se za njih ni končalo obdobje popravkov vstopnega DDV.
(2) Če se davčni zavezanec iz 45. člena ZDDV identificira za namene DDV, to ne predstavlja spremembe pogojev, merodajnih za odbitek vstopnega DDV v smislu drugega odstavka 42. člena ZDDV in nima pravice do naknadnega odbitka vstopnega DDV, razen v primerih iz 43. člena ZDDV.
129. člen
(odbitek vstopnega DDV pri začetku opravljanja obdavčljive dejavnosti)
(1) Oseba iz prvega odstavka 43. člena ZDDV predloži davčnemu organu zahtevek za odbitek vstopnega DDV od blaga, ki ga ima na zalogi. V zahtevku mora ločeno izkazati blago, od katerega je bil plačan DDV ob nabavi ali ob uvozu in rabljeno blago. Odbitek se izračuna tako, da:
– se zaloge ovrednotijo po knjigovodski ali po tržni vrednosti (z vključenim DDV), po nižji od obeh;
– se od vrednosti zalog blaga odšteje vrednost kateregakoli blaga, za katerega še ni bil prejet račun oziroma bo račun prejet po identifikaciji davčnega zavezanca za namene DDV;
– je znesek odbitka enak znesku DDV, ki bi bil obračunan, če bi bilo blago dobavljeno dan pred dnevom registracije, za plačilo, ki vsebuje DDV.
(2) Za zaloge blaga iz prejšnjega odstavka se ne štejejo oprema za opravljanje dejavnosti in nepremičnine.
XIII. OBRAČUN DDV
130. člen
(splošno)
(1) Davčni zavezanec mora za davčno obdobje sam ugotoviti davčno obveznost in jo izkazati v obračunu DDV, in sicer na obrazcu DDV-O, ki ga mora predložiti davčnemu organu.
(2) Davčni zavezanec, ki je že predložil obračun DDV in naknadno ugotovil, da je obračunal napačno davčno obveznost, do izteka roka za predložitev tega obračuna, lahko že vloženi obračun nadomesti z novim.
(3) Davčni zavezanec ob predložitvi obrazca DDV-O predloži tudi:
– podatke o popravku zneska obračunanega in vstopnega DDV zaradi napak na izdanem oziroma prejetem računu;
– podatke o nastalih razlikah med odbitim vstopnim DDV na podlagi začasnega odbitnega deleža in vstopnim DDV, ki bi se smel odbiti glede na dejanski odbitni delež;
– podatke o znesku vstopnega DDV, ki ga davčni zavezanec ni odbil v davčnem obdobju, ko je prejel račun oziroma carinsko deklaracijo ampak ga uveljavlja naknadno v skladu z devetim odstavkom 40. člena ZDDV in
– podatke o popravku vstopnega DDV v skladu z drugim odstavkom 42. člena ZDDV.
(4) Davčni zavezanec, ki opravi promet z rabljenim osnovnim sredstvom v skladu s 191. členom tega pravilnika, ob predložitvi obrazca DDV-O priloži tudi podatek o znesku prometnega davka, ki ga uveljavlja kot odbitek vstopnega DDV.
(5) Davčni zavezanec podatke iz tretjega in četrtega odstavka vključi v obračun DDV v katerem je ugotovil napako, in sicer v ustrezne oznake obrazca DDV-O s tem, da uskladi tudi zneske v prvem delu obrazca DDV- O.
(6) Davčni zavezanec podatke iz prejšnjega odstavka izkaže posamično za vsako davčno obdobje, na katerega se nanaša popravek in jih prikaže v prilogi k obrazcu DDV-O.
(7) Obrazec DDV-O in prilogo k obrazcu DDV-O lahko davčni zavezanec predloži v papirni obliki ali v elektronski obliki preko sistema eDavki.
(8) Obrazec DDV-O in priloga k obrazczu DDV-O sta v prilogah VI in VII k temu pravilniku in sta njegov sestavni del.
131. člen
(podatki v obračunu)
(1) V obrazec DDV-O za obračun DDV se vpišejo:
1. podatki o dobavah blaga in storitev:
– pod oznako 11 (obdavčen promet) se vpiše seštevek zneskov iz stolpcev 11, 13, 15 in 17 knjige izdanih računov, minus znesek prometa pod oznako 15 tega obrazca;
– pod oznako 12 (izvoz blaga) se vpiše znesek iz stolpca 9 knjige izdanih računov;
– pod oznako 13 (oproščen in drug promet s pravico do odbitka vstopnega DDV) se vpiše znesek iz stolpca 10 knjige izdanih računov;
– pod oznako 14 (oproščen promet brez pravice do odbitka vstopnega DDV) se vpiše znesek iz stolpca 8 knjige izdanih računov;
– pod oznako 15 (promet po 5., 6. in 9. členu ZDDV) se vpiše znesek prometa po 5., 6. in 9. členu ZDDV; podatki se zajamejo iz knjige izdanih računov, ki niso vključeni pod oznako 11 tega obrazca;
– pod oznako 16 (dobave blaga znotraj Skupnosti) se vpiše seštevek zneskov iz stolpca 7 in 9 knjige dobav blaga znotraj Skupnosti;
– pod oznako 17 (druge dobave blaga znotraj Skupnosti) se vpiše znesek iz stolpca 8 knjige dobav blaga znotraj Skupnosti;
2. podatki o nabavah blaga in storitev in o pridobitvah blaga znotraj Skupnosti:
– pod oznako 21 (obdavčene nabave) se vpiše vrednost iz stolpca 8, zmanjšana za vrednost iz stolpca 10 in 11 knjige prejetih računov, minus nabavna vrednost nepremičnin in drugih osnovnih sredstev pod oznakama 24 in 25 tega obrazca;
– pod oznako 22 (uvoz) se vpiše davčna osnova pri uvozu blaga iz stolpca 7 posebne evidence o vstopnem DDV pri uvozu blaga, vključno z uvozom osnovnih sredstev ter brez vrednosti uvoza blaga, pri katerem ni bil obračunan DDV;
– pod oznako 23 (oproščene nabave in pridobitve) se vpiše seštevek vrednosti iz stolpca 9 knjige prejetih računov in vrednost iz stolpca 8 posebne evidence o vstopnem DDV pri uvozu blaga ter vrednost oproščenih pridobitev blaga znotraj Skupnosti iz stolpca 9 knjige prejetih računov za pridobitve blaga znotraj Skupnosti;
– pod oznako 24 (nabavna vrednost nepremičnin) se vpiše nabavna vrednost nepremičnin, katerih nabava je obdavčljiva po ZDDV, ne glede na to, ali je bil pri nabavi obračunan DDV ali ne (obdavčena in oproščena nabava) in so vodene v knjigovodstvu kot osnovna sredstva ter nabavljena v davčnem obdobju, za katerega se sestavlja obračun; vpišejo se tudi dana predplačila; podatki se zajemajo iz knjige prejetih računov, ki niso vključeni pod oznako 21 tega obrazca;
– pod oznako 25 (nabavna vrednost drugih osnovnih sredstev) se vpiše nabavna vrednost drugih osnovnih sredstev (razen nepremičnin), katerih nabava je obdavčljiva po ZDDV, ne glede na to, ali je bil pri nabavi obračunan DDV ali ne (obdavčena in oproščena nabava), nabavljenih v davčnem obdobju, za katerega se sestavlja obračun; vpišejo se tudi dana predplačila; podatki se zajemajo iz knjige prejetih računov, ki niso vključeni pod oznako 21 tega obrazca in iz posebne evidence o vstopnem DDV pri uvozu blaga;
– pod oznako 26 (pridobitve blaga znotraj Skupnosti) se vpiše znesek iz stolpca 8 knjige prejetih računov za pridobitve blaga znotraj Skupnosti;
– pod oznako 27 (tristranske pridobitve blaga znotraj Skupnosti) se vpiše znesek iz stolpca 10 knjige prejetih računov za pridobitve blaga znotraj Skupnosti;
3. podatki o obračunanem DDV od dobav blaga in storitev in o obračunanem DDV od pridobitev blaga znotraj Skupnosti:
– pod oznako 31 (zavezancem za DDV po 8,5%) se vpiše znesek iz stolpca 12 knjige izdanih računov;
– pod oznako 32 (zavezancem za DDV po 20%) se vpiše znesek iz stolpca 14 knjige izdanih računov;
– pod oznako 33 (končnim potrošnikom po 8,5%) se vpiše znesek iz stolpca 16 knjige izdanih računov;
– pod oznako 34 (končnim potrošnikom po 20%) se vpiše znesek iz stolpca 18 knjige izdanih računov;
– pod oznako 35 (prejemniki blaga in storitev kot plačniki DDV) se vpiše znesek DDV, ki se plača po 2. in 3. točki prvega odstavka in drugem stavku drugega odstavka 12. člena ZDDV;
– pod oznako 36 (od pridobitev blaga znotraj Skupnosti po 8,5%) se vpiše znesek iz stolpca 11 knjige prejetih računov za pridobitve blaga znotraj Skupnosti;
– pod oznako 37 (od pridobitev blaga znotraj Skupnosti po 20%) se vpiše znesek iz stolpca 12 knjige prejetih računov za pridobitve blaga znotraj Skupnosti;
4. podatki o vstopnem DDV od nabav blaga in storitev ter od pridobitev blaga znotraj Skupnosti:
– pod oznako 41 (v Sloveniji po 8,5%) se vpiše znesek iz stolpca 12 knjige prejetih računov;
– pod oznako 42 (v Sloveniji po 20%) se vpiše znesek iz stolpca 13 knjige prejetih računov;
– pod oznako 43 (pri uvozu 8,5%) se vpiše znesek iz stolpca 11 posebne evidence o vstopnem DDV pri uvozu;
– pod oznako 44 (pri uvozu 20%) se vpiše znesek iz stolpca 12 posebne evidence o vstopnem DDV pri uvozu;
– pod oznako 45 (pavšalno nadomestilo 4%) se vpiše znesek iz stolpca 18 knjige prejetih računov;
– pod oznako 46 (prejemniki blaga in storitev kot plačniki DDV) se vpišeta zneska iz stolpcev 15 in 16 knjige prejetih računov;
– pod oznako 47 (od pridobitev blaga znotraj Skupnosti po 8,5%) se vpiše znesek iz stolpca 13 knjige prejetih računov za pridobitve blaga znotraj Skupnosti;
– pod oznako 48 (od pridobitev blaga znotraj Skupnosti po 20%) se vpiše znesek iz stolpca 14 knjige prejetih računov za pridobitve blaga znotraj Skupnosti;
5. ugotovljena davčna obveznost oziroma presežek DDV v tem davčnem obdobju:
– pod oznako 51 (obveznost DDV za davčno obdobje) se vpiše znesek razlike med obračunanim DDV (vsota pod oznakami 31 do 37) in vstopnim DDV (vsota pod oznakami od 41 do 48) v primeru, če je obračunani DDV večji od vstopnega DDV;
– pod oznako 52 (presežek DDV v davčnem obdobju) se vpiše znesek razlike med vstopnim DDV (vsota pod oznakami 41 do 48) in obračunanim DDV (vsota pod oznakami od 31 do 37) v primeru, če je vstopni DDV večji od obračunanega DDV;
– pod oznako 61 (prenos iz preteklega davčnega obdobja) se vpiše znesek DDV iz preteklega davčnega obdobja (oznaka 72 predhodnega obračuna), če davčni zavezanec v predhodnem obračunu ni zahteval vračila tega zneska;
– pod oznako 71 (plačilo DDV) se vpiše znesek DDV, ki ga mora davčni zavezanec plačati in je enak razliki med obveznostjo DDV za davčno obdobje (oznaka 51) in prenosom iz preteklega obdobja (oznaka 61), v primeru, da je obveznost DDV večja od prenosa iz preteklega obdobja;
– pod oznako 72 (vračilo DDV) se vpiše znesek DDV, ki bo davčnemu zavezancu vrnjen (če bo to zahteval v skladu s 53. členom ZDDV) ali pa prenesen v naslednje davčno obdobje in je enak:
i. razliki med prenosom iz preteklega obdobja (oznaka 61) in obveznostjo za davčno obdobje (oznaka 51), v primeru, da je prenos iz preteklega obdobja večji od obveznosti DDV za davčno obdobje, ali pa
ii. vsoti presežka DDV v davčnem obdobju (oznaka 52) in prenosa iz preteklega obdobja (oznaka 61).
(2) Če so za nepremičnino ali drugo osnovno sredstvo dana predplačila, se v ustrezne oznake v skladu s četrto in peto alineo 2. točke prvega odstavka tega člena vpiše znesek predplačil, danih v predpisanem davčnem obdobju. Po poplačilu celotne vrednosti nepremičnine ali drugega osnovnega sredstva se nabavna vrednost le-teh ne vpisuje ponovno. Podatki se zajemajo iz knjigovodskih evidenc.
(3) Na obrazcu DDV-O, ki ga sestavi podružnica tuje osebe, mora biti navedena firma in sedež tuje osebe, identifikacijska številka za DDV in ime podružnice.
(4) Na obrazcu DDV-O, ki ga v imenu tuje osebe sestavi davčni zastopnik, mora biti navedena firma in sedež oziroma ime, priimek in naslov stalnega ali običajnega bivališča tuje osebe, identifikacijska številka za DDV tuje osebe in identifikacijska številka za DDV davčnega zastopnika.
132. člen
(DDV, ki ga mora plačati prejemnik blaga oziroma storitev)
(1) Ne glede na prvi odstavek 130. člena tega pravilnika, predloži obrazec DDV-O iz 131. člena tega pravilnika pri pristojnem davčnem organu tudi davčni zavezanec, ki ni identificiran za namene DDV in druga oseba, ki je plačnik DDV na podlagi 2. točke prvega odstavka in drugega stavka drugega odstavka 12. člena ZDDV. V obrazcu DDV-O izkaže znesek DDV, ki ga mora plačati kot prejemnik blaga ali storitev v roku iz drugega odstavka 39. člena ZDDV, pri čemer poleg podatkov o zavezancu iz davčnega registra izpolni še polja 35, 51 in 71.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka v obrazcu DDV-O namesto identifikacijske številke za DDV navede davčno številko.
(3) Če oseba iz 2. točke drugega odstavka 11.a člena ZDDV obračunava DDV le od pridobitev blaga znotraj Skupnosti in je plačnik DDV na podlagi 6. točke prvega odstavka 12. člena ZDDV, predloži pri pristojnem davčnemu organu obrazec DDV-O iz 131. člena tega pravilnika, na katerem izkaže znesek DDV, ki ga mora plačati kot pridobitelj blaga v roku iz drugega odstavka 39. člena ZDDV, pri čemer poleg podatkov o zavezancu iz davčnega registra izpolni še polja 26, 36, 37, 51 in 71.
(4) Prejšnji odstavek se ne nanaša na pridobitev novih prevoznih sredstev.
XIV. KVARTALNO POROČILO
133. člen
(splošno)
(1) Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, ki dobavlja blago drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, ki je identificirana za namene DDV v drugi državi članici, mora dobave blaga znotraj Skupnosti izkazati v kvartalnem poročilu na obrazcu KP-O.
(2) Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka mora v obrazcu KP-O izkazati podatke o dobavah blaga znotraj Skupnosti za obdobje poročanja za katerega se izpolnjuje kvartalno poročilo in podatke o popravkih za pretekla obdobja poročanja.
(3) Obrazec KP-O je v prilogi VIII k temu pravilniku in je njegov sestavni del.
(4) Obrazec KP-O lahko davčni zavezanec predloži v papirni obliki ali v elektronski obliki preko sistema eDavki.
134. člen
(podatki v kvartalnem poročilu)
(1) V obrazec KP-O se vpišejo:
A) podatki o dobavah blaga in tristranskih dobavah blaga znotraj Skupnosti:
– pod oznako 21 se vpiše koda države, v kateri je davčni zavezanec – prejemnik blaga, prejemnik ali pridobitelj blaga v tristranskem poslu, identificiran za namene DDV;
– pod oznako 22 se vpiše identifikacijska številka za DDV davčnega zavezanca – prejemnika blaga, prejemnika ali pridobitelja blaga v tristranskem poslu;
– pod oznako 23 se vpiše skupna vrednost dobav blaga znotraj Skupnosti v tolarjih po posameznem davčnem zavezancu – prejemniku blaga oziroma pridobitelju blaga v tristranskem poslu v obdobju poročanja; podatki se zajemajo iz knjige izdanih računov za dobave blaga znotraj Skupnosti iz stolpca 7 v skupni vrednosti, po posamezni identifikacijski številki za DDV davčnega zavezanca;
– pod oznako 24 se vpiše skupna vrednost tristranskih dobav blaga znotraj Skupnosti v tolarjih, po posameznem davčnem zavezancu – prejemniku blaga v tristranskem poslu v obdobju poročanja; podatki se zajemajo iz knjige izdanih računov za dobave blaga znotraj Skupnosti iz stolpca 9 v skupni vrednosti po posamezni identifikacijski številki za DDV davčnega zavezanca – prejemnika blaga v tristranskem poslu;
– pod oznako 25 se vpiše seštevek skupne vrednosti dobav blaga znotraj Skupnosti v tolarjih, ki je enaka seštevku vrednosti iz stolpca 7 knjige dobav blaga znotraj Skupnosti za obdobje poročanja;
– pod oznako 26 se vpiše seštevek skupne vrednosti tristranskih dobav blaga znotraj Skupnosti v tolarjih, ki je enaka seštevku vrednosti iz stolpca 9 knjige dobav blaga znotraj Skupnosti za obdobje poročanja;
B) popravki podatkov za pretekla obdobja poročanja:
a) prvi zapis je storno vrednost iz preteklega obdobja poročanja (skupna vrednost pod oznako 23 ali 24 kvartalnega poročila), pri čemer se napiše vrednost nič (0);
b) drugi zapis je popravljena, nova, vrednost iz preteklega obdobja poročanja (skupna nova vrednost pod oznako 23 ali 24 kvartalnega poročila);
c) če se popravlja koda države in identifikacijska številka za DDV prejemnika ali pridobitelja, se nujno vključi tudi zapis pod a) in b), četudi se vrednosti ne spremenijo;
d) če se popravlja le vrednost dobave (skupna vrednost pod oznako 23 ali 24 kvartalnega poročila) identifikacijska številka za DDV pa se ne spremeni, se vključi le zapis pod b);
– pod oznako 30 se vpiše obdobje poročanja na katerega se nanaša popravek, pri čemer se navede leto in koledarsko trimesečje, na katerega se popravek nanaša (npr. 2004-2; leto 2004 drugo koledarsko trimesečje);
– pod oznako 31 se vpiše koda države v kateri je davčni zavezanec – prejemnik blaga, prejemnik ali pridobitelj blaga v tristranskem poslu, identificiran za namene DDV;
– pod oznako 32 se vpiše (veljavna) identifikacijska številka za DDV davčnega zavezanca – prejemnika blaga, prejemnika ali pridobitelja blaga v tristranskem poslu;
– pod oznako 33 se vpiše vrednost nič (0) ali nova (skupna) vrednost dobave blaga znotraj Skupnosti v tolarjih po posameznem davčnem zavezancu – prejemniku blaga oziroma pridobitelju blaga v tristranskem poslu v obdobju poročanja;
– pod oznako 34 se vpiše vrednost nič (0) ali nova (skupna) vrednost tristranskih dobav blaga znotraj Skupnosti v tolarjih po posameznem davčnem zavezancu – prejemniku blaga v tristranskem poslu.
(2) Struktura identifikacijskih številk za DDV v državah članicah, vključno z njihovimi kodami, je v prilogi IX k temu pravilniku in njegov sestavni del.
XV. POSEBNI POSTOPKI OBDAVČITVE
1. Posebna ureditev za male davčne zavezance
135. člen
(definicija prometa po 45. členu ZDDV)
(1) Obdavčljiv promet iz prvega odstavka 45. člena ZDDV pomeni znesek obdavčenega in oproščenega prometa.
(2) Skupni katastrski dohodek iz drugega odstavka 45. člena ZDDV je katastrski dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč vseh članov gospodinjstva, upoštevan kot osnova za davek iz kmetijstva za preteklo leto, zmanjšan za priznane oprostitve in znižanja katastrskega dohodka po zakonu o dohodnini, razen za znižanja zaradi vlaganj v to dejavnost.
136. člen
(prehod iz posebnega v splošni postopek obdavčitve in prehod iz splošnega v posebni postopek obdavčitve)
(1) Če je oseba iz prvega in drugega odstavka 45. člena ZDDV pred prehodom na splošni postopek obdavčitve dejansko opravila dobavo blaga oziroma opravila storitev pred datumom prehoda, račun pa izda po datumu prehoda, ne obračuna DDV od teh dobav blaga oziroma opravljenih storitev. Račun mora izdati najkasneje do zadnjega dne meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bil opravljen prehod.
(2) Če je oseba iz prejšnjega odstavka pred prehodom na splošni postopek obdavčitve prejela predplačila, se dobave blaga in opravljene storitve, za katere so bila pred prehodom na splošni postopek obdavčitve prejeta predplačila, v celoti obdavčijo v davčnem obdobju, v katerem so opravljene.
(3) Pri prehodu iz splošnega postopka obdavčitve na posebno ureditev iz prvega in drugega odstavka 45. člena ZDDV mora davčni zavezanec za dobave blaga in opravljanje storitev, ki so bile opravljene pred datumom prehoda, račun pa je izdan po datumu prehoda, obračunati DDV. Račun mora izdati najkasneje do roka za predložitev obračuna DDV za davčno obdobje, za katero še sestavlja obračun DDV.
(4) Če je davčni zavezanec pred datumom prehoda na posebno ureditev iz prvega in drugega odstavka 45. člena ZDDV, prejel celotno predplačilo za dobave blaga oziroma storitve, ki bodo opravljene po datumu prehoda, obračuna DDV od prejetega predplačila. V primeru prejema delnega predplačila za dobave blaga oziroma storitve, ki bodo v celoti opravljene po datumu prehoda, obračuna DDV le od tega dela predplačila.
137. člen
(pavšalno nadomestilo)
(1) Davčni zavezanec iz drugega odstavka 45. člena ZDDV lahko v skladu s prvim odstavkom 46. člena ZDDV uveljavi pavšalno nadomestilo le za dobavo kmetijskih in gozdarskih pridelkov, ki so rezultat kmetijske ali gozdarske dejavnosti gospodinjstva, katerega predstavnik je ter kmetijskih in gozdarskih storitev, ki se opravijo za plačilo v okviru kmetijske ali gozdarske dejavnosti istega gospodinjstva ali preko strojnega krožka drugemu kmečkemu gospodinjstvu, ki je identificirano za namene DDV.
(2) Pavšalno nadomestilo je mogoče uveljaviti le za dobavo kmetijskih in gozdarskih pridelkov ter kmetijskih in gozdarskih storitev, ki so navedene v prilogi X k temu pravilniku in je njegov sestavni del.
(3) Za pridelke in storitve iz posameznih skupin priloge X je mogoče uveljaviti pavšalno nadomestilo, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:
– za kmetijske pridelke iz skupine 1, kadar imajo člani gospodinjstva v uporabi vsaj 1 hektar njive, travnika, barjanskega travnika in pašnika;
– za kmetijske pridelke iz skupine 2, kadar imajo člani gospodinjstva v uporabi vsaj 1 hektar njive, vrta, travnika, barjanskega travnika in pašnika;
– za kmetijske pridelke iz skupine 3, kadar imajo člani gospodinjstva v uporabi vsaj 0,3 hektara hmeljišča;
– za kmetijske pridelke iz skupine 4, kadar imajo člani gospodinjstva v uporabi vsaj 0,3 hektara plantažnega in ekstenzivnega sadovnjaka;
– za kmetijske pridelke iz skupine 5, kadar imajo člani gospodinjstva v uporabi vsaj 0,3 hektara vinograda;
– za gozdarske pridelke iz skupine 6, kadar imajo člani gospodinjstva v uporabi vsaj 1 hektar gozdne plantaže in gozda;
– za kmetijske storitve iz skupin 7, 8, 9 in 10, kadar imajo člani gospodinjstva v uporabi vsaj 2 hektara kmetijskih zemljišč in gozda, od katerih mora biti vsaj 1 hektar kmetijskih zemljišč.
(4) Kot površina zemljišč v uporabi se upošteva površina zemljišč v lasti, povečana za površino zemljišč, vzetih v zakup in zmanjšana za površino zemljišč, danih v zakup ter zmanjšana za površino zemljišč, za katera se v skladu z zakonom o dohodnini ne plačuje davka iz kmetijstva.
(5) Kot površina zemljišč v uporabi gospodinjstva se upoštevajo podatki davčnega organa o površini zemljišč po posameznih katastrskih kulturah v uporabi članov gospodinjstva, kot so bila evidentirana v postopku odmere davka iz kmetijstva.
(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko predstavnik gospodinjstva, katerega člani pridobijo zemljišča v last in posest ali v zakup, ki še niso evidentirani v uradnih evidencah, s predložitvijo ustreznih dokazil (overjena kupoprodajna ali druga pogodba o pridobitvi stvarno pravne pravice ter vloga za vpis v zemljiško knjigo, zakupna ali druga pogodba) tudi taka zemljišča prijavi kot zemljišča v uporabi gospodinjstva.
(7) Kot gospodinjstvo se šteje skupnost oseb, ki skupaj porabljajo dohodke za osnovne življenjske potrebe in imajo skupno stalno prebivališče na istem naslovu.
138. člen
(izdaja dovoljenja)
(1) Za pridobitev pravice do uveljavljanja pavšalnega nadomestila je potrebno pridobiti dovoljenje davčnega organa (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje).
(2) Vlogo za pridobitev dovoljenja se odda pristojnemu davčnemu organu na obrazcu DDV-VKP4, ki je v prilogi XI k temu pravilniku in je njegov sestavni del.
(3) Krajevno pristojen za odločanje o vlogi iz prejšnjega odstavka je davčni urad, na območju katerega je vložnik dovoljenja vpisan v davčni register. Za osebo, ki nima stalnega prebivališča v Sloveniji (nerezident) je krajevno pristojen davčni urad, ki vrši odmero davka od dohodka iz kmetijstva za zemljišča, ki jih imajo na območju Slovenije v uporabi člani njegovega gospodinjstva.
(4) Površino zemljišč v uporabi članov gospodinjstva ugotavlja pristojni davčni organ iz uradnih evidenc.
(5) V vlogi vlagatelj označi skupine kmetijskih pridelkov in storitev, za katere bi želel uveljaviti pravico do pavšalnega nadomestila ter ji priloži morebitna dodatna dokazila o izpolnjevanju pogojev iz šestega odstavka 137. člena tega pravilnika. Nerezident mora vlogi priložiti tudi potrdilo o članih njegovega gospodinjstva, ki ga izda organ države nerezidenta.
(6) Če davčni organ na osnovi razpoložljivih podatkov ugotovi, da gospodinjstvo vložnika izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 137. člena tega pravilnika, izda vložniku dovoljenje za uveljavljanje pavšalnega nadomestila za kmetijske in gozdarske pridelke ter kmetijske in gozdarske storitve iz tistih skupin priloge X k temu pravilniku, za katere je zaprosil in zanje izpolnjuje pogoje.
(7) Davčni organ v okviru davčnega registra vodi ločen seznam upravičencev do pavšalnega nadomestila.
139. člen
(veljavnost dovoljenja)
(1) Dovoljenje je veljavno od datuma izdaje do izteka koledarskega leta, za katero je bilo izstavljeno.
(2) Ne glede na določbo 138. člena tega pravilnika tistim predstavnikom gospodinjstva, ki jim je bilo izdano dovoljenje za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila, davčni organ s 1. januarjem naslednjega leta podaljša veljavnost dovoljenja za naslednje koledarsko leto po uradni dolžnosti.
(3) Davčni organ pred podaljšanjem dovoljenja na podlagi uradnih evidenc preveri izpolnjevanje pogojev za izdajo dovoljenja iz tretjega odstavka 137. člena tega pravilnika. Če imetnik dovoljenja ne predloži obračuna pavšalnega nadomestila na način in v roku, določenem v devetem odstavku 141. člena tega pravilnika ali predloži obračun brez prikazanega zneska obračunanega pavšalnega nadomestila, davčni organ za leto, ki sledi letu, v katerem bi imetnik dovoljenja moral predložiti obračun, dovoljenja ne podaljša po uradni dolžnosti.
(4) Če želi predstavnik gospodinjstva, na katerega se glasi dovoljenje, kot predstavnika gospodinjstva določiti drugo osebo, ali če želi dopolniti ali spremeniti seznam blaga in storitev, za katere ima pravico do pavšalnega nadomestila, lahko v petnajstih dneh po prejemu podaljšanega dovoljenja, izdanega po uradni dolžnosti, uveljavi spremembo na pristojnem davčnem organu, v skladu z določbami tega pravilnika.
(5) Če gospodinjstvo ne želi več uveljavljati pavšalnega nadomestila, lahko imetnik dovoljenja v petnajstih dneh po prejemu podaljšanja dovoljenja po uradni dolžnosti o tem pisno obvesti pristojni davčni organ in vrne dovoljenje. Davčni organ razveljavi dovoljenje in izbriše takega imetnika iz seznama upravičencev do pavšalnega nadomestila.
140. člen
(vložnik vloge)
(1) Vlogo za pridobitev dovoljenja lahko vloži le en član gospodinjstva, kot njegov predstavnik.
(2) Če vložnik vloge v obdobju veljavnosti dovoljenja umre, se lahko s posebno vlogo na pristojnem davčnem organu prenese dovoljenje na drugega člana gospodinjstva, kot naslednika vložnika vloge.
141. člen
(uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila)
(1) Pavšalno nadomestilo lahko uveljavi le oseba, ki je zavedena v seznamu upravičencev in na ime katere se glasi dovoljenje za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila.
(2) Imetniki dovoljenja iz prejšnjega odstavka lahko ob dobavi blaga in storitev kupcem – davčnim zavezancem, ki so identificirani za namene DDV, zahtevajo pavšalno nadomestilo le za tiste pridelke in storitve, za katere jim je davčni organ v dovoljenju priznal pravico do pavšalnega nadomestila.
(3) Osnova za obračun pavšalnega nadomestila je davčna osnova iz 21. člena ZDDV.
(4) Ob dobavi blaga ali storitve morajo imetniki dovoljenja, če želijo uveljaviti pravico do pavšalnega nadomestila, predložiti kopijo dovoljenja, ki ga mora kupec hraniti skupaj z računom.
(5) V primeru, da imetnik dovoljenja v obdobju, za katerega velja dovoljenje, večkrat dobavi pridelke in storitve, za katere mu je izdano dovoljenje, istemu kupcu, zadostuje predložitev kopije dovoljenja le ob prvi dobavi.
(6) Brez kopije dovoljenja kupec ne more uveljavljati pravice do odbitka pavšalnega nadomestila kot vstopnega DDV.
(7) Račun za opravljen promet blaga oziroma storitve izda kupec. Račun mora vsebovati podatke, predpisane v 34. členu ZDDV ter številko in datum dovoljenja, pri čemer se kot zaporedna številka računa navede zaporedna številka iz evidence izdajatelja računa. Pavšalno nadomestilo se na računu izkazuje kot DDV.
(8) Imetnik dovoljenja mora račune, na podlagi katerih je uveljavil pavšalno nadomestilo, hraniti v skladu s 57. členom ZDDV ter jih na zahtevo davčnega organa dati na vpogled.
(9) Imetnik dovoljenja mora sestaviti obračun pavšalnega nadomestila za obdobje veljavnosti dovoljenja v posameznem letu, in ga predložiti davčnemu organu do 31. januarja naslednjega leta. Obračun predloži na obrazcu DDV-OPN, ki je v prilogi XII k temu pravilniku in je njegov sestavni del. Imetnik dovoljenja mora predložiti obrazec DDV-OPN davčnemu organu ne glede na to, ali je opravil kakšen promet na podlagi dovoljenja ali ne. Če prometa ne opravi, predloži obrazec DDV-OPN na katerem izpolni le podatke o imetniku dovoljenja, številko dovoljenja, kraj in datum izdaje obrazca ter podpis. Obrazec DDV-OPN lahko predloži v papirni obliki ali v elektronski obliki preko sistema eDavki.
(10) Če katerikoli član gospodinjstva v času veljavnosti dovoljenja postane davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV, in mora obračunavati DDV od pridelkov in storitev, ki so rezultat kmetijske in gozdarske dejavnosti, za katero se plačuje davek od dohodka po katastrskem dohodku, gospodinjstvo z dnem identifikacije za namene DDV, izgubi pravico do pavšalnega nadomestila.
(11) V primerih iz prejšnjega odstavka član gospodinjstva z dnem registracije postane zavezanec, identificiran za namene DDV za celotno dejavnost, za katero se plačuje davek od dohodka po katastrskem dohodku v okviru gospodinjstva.
2. Posebna ureditev za investicijsko zlato
142. člen
(investicijsko zlato)
(1) Za investicijsko zlato iz prvega odstavka 52.b ZDDV se ne šteje monetarno zlato.
(2) Evropska komisija vsako leto v Uradnem listu Evropskih skupnosti objavi listo zlatih kovancev, ki se v vseh državah članicah štejejo za investicijsko zlato.
143. člen
(izbira obdavčitve)
(1) Davčni zavezanec iz prvega in drugega odstavka 52.d člena ZDDV ter posrednik iz druge alinee 52.c člena ZDDV, lahko uveljavlja pravico do izbire za obdavčitev investicijskega zlata, če o tem predhodno obvesti davčni organ, pri katerem je identificiran za namene DDV.
(2) V prijavi za uveljavljanje pravice iz prejšnjega odstavka, mora davčni zavezanec davčnemu organu posredovati naslednje podatke: ime, poštni naslov in/ali elektronski naslov, identifikacijsko številko za DDV in izjavo iz katere je jasno razvidna njegova odločitev do izbire obdavčevanja.
(3) Prijava za uveljavljanje pravice do izbire za obdavčitev investicijskega zlata začne učinkovati prvi dan naslednjega meseca po datumu vložitve prijave.
(4) Račun, izdan drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, mora poleg podatkov navedenih v 34. členu ZDDV vsebovati še naslednje podatke:
– opis zlata, ki je bilo dobavljeno;
– za zlato v obliki palic ali ploščic: obliko, maso in čistino ter druge značilnosti (vključujoč lastniško oznako, žig in serijsko številko, kjer je to mogoče);
– za zlate kovance: tip kovanca, država izvora in izjavo, da zlati kovanci so oziroma niso na seznamu zlatih kovancev iz drugega odstavka 142. člena tega pravilnika.
144. člen
(evidenca o transakcijah z investicijskim zlatom)
Davčni zavezanec, ki posluje z investicijskim zlatom mora v skladu s prvim odstavkom 52.f člena ZDDV poleg dokumentacije navedene v 57. členu ZDDV hraniti še dokumentacijo, iz katere je razviden opis investicijskega zlata, kot je opredeljen v 143. členu tega pravilnika.
3. Posebna ureditev za davčne zavezance, ki nimajo sedeža znotraj Skupnosti in opravljajo elektronske storitve osebam, ki niso davčni zavezanci
145. člen
(prijava davčnemu organu)
(1) Davčni zavezanec iz 52.g člena ZDDV, v prijavi za identifikacijo navede naslednje podatke: firma, naslov, država, elektronski naslov, naslov spletne strani (URL), ime in priimek kontaktne osebe, telefonsko številko in datum, ko bo začel opravljati elektronske storitve.
(2) Davčni zavezanec iz prvega odstavka tega člena mora na prijavi iz prejšnjega odstavka podati izjavo o začetku opravljanja obdavčljive dejavnosti znotraj Skupnosti in o tem, da ni identificiran za namene DDV znotraj Skupnosti in da ni dobavil blaga oziroma storitev, za katere se šteje, da so bile dobavljene v Skupnosti.
(3) Prijavo iz prvega odstavka tega člena posreduje elektronsko, preko sistema eDavki.
(4) Davčni organ davčnega zavezanca iz prvega odstavka tega člena preko sistema eDavki v 8 dneh po prejeti prijavi za registracijo obvesti o dodeljeni individualni številki, če pa to ni mogoče, ga v istem roku obvesti, kdaj lahko pričakuje prejem individualne številke.
(5) Davčni organ iz prejšnjega odstavka je Davčni urad Ljubljana.
146. člen
(posebni obračun DDV in plačilo DDV)
(1) Davčni zavezanec iz 52.g člena ZDDV, v posebnem obračunu DDV navede naslednje podatke: obračunsko obdobje (leto, trimesečje), firmo, individualno številko ter za vsako državo članico potrošnje, skupno vrednost elektronsko opravljenih storitev v obračunskem obdobju, zmanjšano za DDV, davčno stopnjo v tej državi članici potrošnje in znesek pripadajočega DDV.
(2) Posebni obračun DDV iz prvega odstavka tega člena posreduje elektronsko, preko sistema eDavki.
(3) Davčni zavezanec plača DDV v evrih na bančni račun, razviden v sistemu eDavki.
147. člen
(zahtevek za vračilo DDV)
(1) Davčni zavezanec, ki na ozemlju Slovenije nabavi blago ali storitve za namene opravljanja dejavnosti, ima v skladu z 52.m členom ZDDV pravico do vračila DDV, ki ga je plačal ob nabavi blaga oziroma storitev ali ob uvozu blaga.
(2) Pravica do vračila DDV iz prvega odstavka tega člena se ne nanaša na blago oziroma storitve iz šestega odstavka 40. člena ZDDV, za katere davčni zavezanec, s sedežem v Sloveniji, nima pravice do odbitka vstopnega DDV.
(3) Davčni zavezanec predloži zahtevek za vračilo pri Davčnem uradu Ljubljana.
(4) Davčni zavezanec uveljavi vračilo DDV s predložitvijo zahtevka za vračilo DDV, ki je v prilogi XIII k temu pravilniku, ki je predpisan za vračilo DDV davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v Sloveniji v skladu s 54. členom ZDDV.
(5) Vlagatelj zahtevka mora izpolnjenemu zahtevku priložiti račune oziroma ustrezne carinske dokumente v izvirniku.
(6) Za vlagatelja zahtevka v skladu s tem členom ne velja pogoj vzajemnosti iz petega odstavka 54. člena ZDDV.
148. člen
(zneski v drugih valutah)
Če je bil račun za opravljeno storitev izstavljen v drugi valuti, se pri izpolnjevanju posebnega obračuna DDV za preračun vrednosti v evre uporabi menjalni tečaj Evropske centralne banke, ki je objavljen na zadnji dan obračunskega obdobja, ali, če na ta dan ni objave, prvi naslednji objavljeni tečaj.
XVI. VRAČILO DDV IN POTRJEVANJE IZNOSA BLAGA IZ SKUPNOSTI V POTNIŠKEM PROMETU
1. Vračilo DDV davčnim zavezancem
149. člen
(izvoznik)
(1) V skladu s četrtim odstavkom 53. člena ZDDV se kot izvoznik šteje davčni zavezanec, pri katerem je vrednost izvoza (podatek iz polja 12 obrazca DDV-O) in dobav blaga znotraj Skupnosti (podatki iz polj 16 in 17 obrazca DDV-O), po podatkih iz predloženih obračunov za zadnjih 6 mesecev, večja od vsote obdavčenega, oproščenega in drugega prometa s pravico do odbitka vstopnega DDV, oproščenega prometa brez pravice do odbitka vstopnega DDV ter prometa po 5., 6. in 9. členu ZDDV (seštevek vrednosti iz polj 11, 13, 14 in 15 obrazca DDV-O) za isto obdobje, in ki hkrati v istem obdobju, v vsaj dveh zaporednih obračunih izkazuje presežek vstopnega DDV. Za davčne zavezance, ki vlagajo polletne obračune, se presežek vstopnega DDV ugotavlja v obdobju dveh polletnih obračunov.
(2) Davčni zavezanci iz prvega odstavka tega člena predložijo davčnemu organu vlogo za pridobitev statusa izvoznika, v kateri navedejo:
– firmo oziroma ime in sedež (naslov) oziroma stalno prebivališče,
– identifikacijsko številko za DDV.
(3) Davčni organ po prejemu vloge iz prejšnjega odstavka izda davčnemu zavezancu odločbo o izpolnjevanju pogojev za izvoznika iz četrtega odstavka 53. člena ZDDV za obdobje največ 12 mesecev.
(4) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena lahko tistim davčnim zavezancem, ki jim je bila na podlagi prejšnjega odstavka izdana odločba o izpolnjevanju pogojev za izvoznika, davčni organ v roku 30 dni po poteku obdobja iz tretjega odstavka tega člena, na podlagi podatkov iz obrazca DDV-O, izda odločbo o izpolnjevanju pogojev za izvoznika za naslednje obdobje največ 12 mesecev, po uradni dolžnosti.
(5) Izvoznikom, ki jim je davčni organ izdal odločbo o izpolnjevanju pogojev pred 1. 5. 2004, velja status izvoznika do izteka obdobja, ki je naveden v odločbi.
2. Vračilo DDV davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v Sloveniji
150. člen
(splošno)
(1) Tuja oseba, ki opravlja dejavnost iz drugega odstavka 13. člena ZDDV v Sloveniji, nima pravice do vračila DDV na podlagi 54. člena ZDDV, ima pa na podlagi predložitve obračuna DDV pravico do odbitka vstopnega DDV, če izpolnjuje pogoje iz 40. člena ZDDV.
(2) Prvi odstavek tega člena se ne nanaša na tujo osebo, ki v Sloveniji opravi promet storitev iz tretjega odstavka 17. člena ZDDV osebi, ki je v skladu z ZDDV davčni zavezanec.
151. člen
(vlagatelj zahtevka za vračilo)
(1) Davčni zavezanec, ki ima pravico do vračila DDV na podlagi 54. člena ZDDV, predloži zahtevek za vračilo DDV pri Davčnemu uradu Ljubljana.
(2) V zahtevku za vračilo DDV mora davčni zavezanec navesti podatke, ki so predpisani z obrazcem “Zahtevek za vračilo DDV davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v Sloveniji”, ki je v prilogi XIII k temu pravilniku in je njegov sestavni del, če ni s tem pravilnikom drugače določeno.
(3) Zahtevek za vračilo DDV na podlagi 54. člena ZDDV lahko namesto davčnega zavezanca, na podlagi pooblastila, predloži tudi druga oseba. Pooblastilo za zastopanje v postopku se pisno predloži davčnemu organu ali pri davčnemu organu da ustno na zapisnik. Davčni organ lahko v dvomu zahteva, naj se pooblastilo za zastopanje v postopku vračanja overi pri notarju. Ne glede na pooblastilo lahko davčni organ v postopku, neposredno od zastopanega, zahteva posamezna dokazila ali izjave.
152. člen
(zahtevek za vračilo)
(1) Vlagatelj zahtevka za vračilo DDV lahko uveljavlja vračilo DDV, ki mu je bil zaračunan v zvezi z nabavami premičnin ali storitev v Sloveniji oziroma DDV, ki mu je bil zaračunan pri uvozu blaga.
(2) Vlagatelj lahko zahtevek za vračilo DDV vloži za obdobje najmanj šestih mesecev in največ za obdobje koledarskega leta.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek, se lahko zahtevek za vračilo DDV nanaša na obdobje, ki je krajše od šestih mesecev, če to obdobje predstavlja preostanek koledarskega leta. Ta zahtevek lahko vključuje tudi DDV, zaračunan na računih ali ob uvozu, ki ga vlagatelj zahtevka ni uveljavljal v prejšnjem obdobju in zadeva transakcije, zaključene v tekočem koledarskem letu.
(4) Potrdilo iz 3. točke četrtega odstavka 54. člena ZDDV ne sme biti starejše od enega leta.
(5) Zahtevek za vračilo DDV se predloži Davčnemu uradu Ljubljana najpozneje v šestih mesecih po poteku koledarskega leta, v katerem je bil DDV obračunan.
153. člen
(omejitve vračil)
(1) Če se zahtevek za vračilo DDV nanaša na obdobje šestih mesecev, zahtevani znesek za vračilo ne sme biti nižji od 50.000 tolarjev.
(2) Če se zahtevek za vračilo DDV nanaša na obdobje koledarskega leta oziroma na preostanek koledarskega leta v skladu s tretjim odstavkom 152. člena tega pravilnika, zahtevani znesek za vračilo ne sme biti nižji od 12.000 tolarjev.
154. člen
(roki vračil)
(1) Davčni organ mora vsak predložen račun ter uvozni dokument ožigosati in ga vrniti vlagatelju zahtevka na njegove stroške v roku 30 dni od njihovega prejema.
(2) Davčni organ mora o zahtevku odločiti v šestih mesecih od vložitve zahtevka.
(3) Če davčni organ odobri vračilo DDV, mora biti vračilo izvršeno v roku iz prejšnjega odstavka, in sicer na račun vlagatelja v Sloveniji ali pa na njegove stroške v tujino ali, na zahtevo vlagatelja, na račun druge osebe.
(4) Vračilo DDV se davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža oziroma poslovne enote na območju Skupnosti, prizna samo ob pogoju vzajemnosti.
3. Vračilo slovenskega DDV v potniškem prometu
a) Splošno
155. člen
(pogoji za vračilo DDV)
(1) Kupec, ki v Skupnosti nima niti stalnega niti začasnega bivališča in iznese blago, kupljeno v Sloveniji, vključno z nadomestnimi deli, ki so zaradi popravila ali servisiranja vgrajeni v motorna vozila, plovila ali zrakoplove, registrirana izven davčnega območja Skupnosti, ima v skladu s pogoji iz 55. člena ZDDV in na način, določen s tem pravilnikom, pravico zahtevati vračilo DDV, plačanega za izneseno blago.
(2) Pri vračilu DDV iz prejšnjega odstavka morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– da je vrednost kupljenega blaga z vključenim DDV (brez izdelkov, navedenih v tretjem odstavku tega člena) na enem oziroma več računih, izdanih istega dne pri istem prodajalcu, višja od 15.000 tolarjev;
– da je davčni zavezanec – prodajalec za prodano blago izpolnil in izdal obrazec DDV-VP ali drug dokument, katerega vsebina ustreza obrazcu DDV-VP (v nadaljevanju: obrazec DDV-VP). Obrazcu mora biti priložen izvirnik računa oziroma računov iz prejšnje alinee;
– da je kupec iznesel blago iz Skupnosti pred potekom tretjega meseca, ki sledi mesecu nakupa. Kot iznos blaga se šteje tudi pošiljanje blaga po pošti ali na drug primeren način pod pogojem, da kupljeno blago zapusti carinsko območje Skupnosti;
– da je kupljeno blago dano na vpogled mejnemu carinskemu organu, ki po pregledu overi izvirnik obrazca DDV-VP in izvirnike priloženih računov in vpiše datum iznosa blaga iz Skupnosti.
(3) Pravica do vračila DDV v skladu s tem členom se ne nanaša na mineralna olja, alkohol, alkoholne pijače in tobačne izdelke.
(4) Obrazec DDV-VP je v prilogi XIV k temu pravilniku in je njegov sestavni del.
156. člen
(obveznosti prodajalca)
(1) Prodajalec izda obrazec DDV-VP na zahtevo kupca. Obrazec DDV-VP se izpolni v treh izvodih, od katerih izvirnik in eno kopijo zadrži kupec, drugo kopijo pa prodajalec hrani v svoji dokumentaciji.
(2) Prodajalec v obrazcu DDV-VP izkaže celoten plačan znesek, znesek plačila brez DDV, stopnjo DDV, znesek DDV in skupni znesek DDV, ki se vrača kupcu ter vpiše evidenčno številko tega obrazca iz evidence izdanih obrazcev DDV-VP. Evidenčna številka obrazca DDV-VP se vpiše v prvi vrstici, ob nazivu obrazca.
(3) Prodajalec mora voditi posebno evidenco o izdanih obrazcih DDV-VP ter o vračilu DDV kupcem iz 55. člena ZDDV, na obrazcu DDV-VE.
(4) Če prodajalec pooblasti drugo osebo za izvršitev vračila DDV svojim kupcem, mora tudi ta oseba voditi evidenco o vračilu DDV kupcem iz 55. člena ZDDV, na obrazcu DDV-VE. Če ista oseba izvršuje vračila za več prodajalcev, vodi evidenco ločeno po posameznem prodajalcu.
(5) Vsebina obrazca DDV-VE je v prilogi XV k temu pravilniku in je njegov sestavni del.
157. člen
(način vračila)
(1) Kupcu se plačani DDV vrne, če v roku šestih mesecev od dneva izdaje obrazca DDV-VP dostavi s strani carinskega organa overjeni izvirnik obrazca DDV-VP, skupaj z overjenimi izvirniki računov, prodajalcu oziroma drugi osebi, ki jo je prodajalec pooblastil za vračilo davka. Overjeni izvirnik obrazca DDV-VP in overjeni izvirniki računov predstavljajo zahtevek za vračilo DDV.
(2) Zahtevek za vračilo DDV lahko kupec predloži osebno, po drugi pravni ali fizični osebi ali po pošti. Če kupec predloži zahtevek po pošti, mora navesti tudi številko računa, na katerega naj se mu vrne plačani DDV.
(3) Če kupec izpolnjuje pogoje za vračilo DDV, se mu znesek izplača v gotovini ali pa se v roku petnajstih dni od dneva prejema zahtevka znesek vplača na račun, ki ga je navedel kupec v zahtevku.
158. člen
(carinski nadzor)
(1) Carinski organ mora pred overitvijo izpolnjenega obrazca DDV-VP ugotoviti:
– da so podatki iz potne oziroma druge listine za prestop državne meje enaki podatkom iz obrazca DDV-VP,
– da je blago, dano na vpogled, istovetno blagu, navedenem v obrazcu DDV-VP in na priloženem računu ali računih,
– da je znesek z vključenim DDV v obrazcu DDV-VP večji od 15.000 tolarjev,
– da kupljeno blago ni bilo uporabljeno v Skupnosti in je carinskemu organu predloženo pred potekom tretjega meseca, ki sledi mesecu nakupa v Sloveniji,
– da je izvirnik obrazca DDV-VP overil in podpisal prodajalec ter vpisal evidenčno številko.
(2) Carinski organ overi izvirnike računov in obrazec DDV-VP s podpisom in žigom ter v obrazec DDV-VP vnese datum iznosa blaga iz carinskega območja Skupnosti. Izvirnike računov in obrazec DDV-VP vrne kupcu, en izvod obrazca pa zadrži za potrebe naknadnega nadzora iznosa blaga iz Skupnosti.
159. člen
(vračilo DDV s strani davčnega organa)
(1) Davčni zavezanec pridobi pravico do vračila DDV s strani davčnega organa na podlagi predložitve obrazca DDV-VP, potem ko je v skladu s pogoji iz 157. člena tega pravilnika kupcu vrnil DDV za blago, ki ga je kupec pri njem nabavil in iznesel iz Skupnosti.
(2) Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka predloži zahtevek za vračilo vrnjenega DDV pri pristojnemu davčnemu organu.
(3) Davčni organ odloči o vračilu DDV na podlagi predloženih obrazcev DDV-VP in s strani carinskega organa potrjenih računov, obrazcev DDV-VE in dokazila o izplačilu DDV kupcu.
(4) Zahtevek se lahko vloži po preteku meseca, v katerem je prodajalec ali druga oseba vrnila DDV kupcu.
160. člen
(potrjevanje iznosa blaga iz Skupnosti)
Če oseba, ki v Skupnosti nima stalnega niti začasnega bivališča, iznese blago, ki ga je kupila v drugi državi članici, iz Skupnosti preko Slovenije, carinski organ na njeno zahtevo, potrdi obrazec o iznosu blaga, v skladu s pogoji in na način, ki ga je določila država članica, v kateri je bilo blago kupljeno.
b) Posebne določbe za vračilo DDV v mejnih prodajalnah
161. člen
(splošno)
(1) Imetnik mejne prodajalne, ki posluje za izstopno mejno kontrolo, lahko izvaja vračilo DDV v potniškem prometu v skladu s splošno ureditvijo (155. do 159. člen tega pravilnika) ali v skladu s 162. do 165. členom tega pravilnika.
(2) Če s 162. do 164. členom tega pravilnika ni drugače določeno, se tudi za prodajalne iz prejšnjega odstavka primerno upoštevajo določbe 155. do 159. člena tega pravilnika.
162. člen
(vnaprej overjeni obrazci DDV-VP)
(1) Carinski organ lahko na podlagi pisnega zahtevka dovoli imetniku mejne prodajalne iz prvega odstavka prejšnjega člena, da za izvrševanje vračila DDV kupcem, ki v Sloveniji nimajo stalnega niti začasnega bivališča, ki zapuščajo carinsko območje Skupnosti, uporablja vnaprej overjene obrazce DDV-VP.
(2) Krajevno pristojni carinski organ izda odločbo o zahtevku iz prejšnjega odstavka v pisni obliki in v primeru ugoditve zahtevku, v njej določi pogoje uporabe vnaprej overjenih obrazcev in način izvajanja kontrole.
(3) Carinski organ lahko izda dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, če imetnik prodajalne iz prvega odstavka prejšnjega člena:
– uporablja vnaprej overjene obrazce DDV-VP le v zvezi z uveljavljanjem vračila DDV za kupce, ki v Skupnosti nimajo stalnega niti začasnega bivališča, ki izpolnjujejo pogoje iz prve alinee drugega odstavka 155. člena tega pravilnika in neposredno iznašajo v mejni prodajalni kupljeno blago iz carinskega območja;
– vodi posebno evidenco DDV-VE o izdajanju vnaprej overjenih obrazcev DDV-VP za vsako prodajalno, v zvezi s katero so mu bili obrazci izdani, posebej in
– nudi vsa druga potrebna jamstva za pravilno izvajanje postopka vračila DDV tujim potnikom.
(4) Carinski organ stalno preverja izpolnjevanje pogojev, pod katerimi je bilo dovoljenje izdano. Če kateri od pogojev ni več izpolnjen, carinski urad razveljavi izdano dovoljenje in odvzame še neporabljene overjene obrazce DDV-VP.
163. člen
(pridobitev vnaprej overjenih obrazcev)
(1) Na podlagi dovoljenja iz prejšnjega člena in pisnega zahtevka, imetnik prodajalne pri mejnem carinskem organu, kjer je mejna prodajalna, vnaprej overi obrazce DDV-VP. Carinski urad vnaprej overi število obrazcev, ki je predvidoma potrebno za enomesečno poslovanje mejne prodajalne. Vsak obrazec, ki je predložen v predhodno overitev, mora biti opremljen z žigom vložnika zahtevka in navedbo mejne prodajalne, v kateri se bo uporabljal.
(2) Ob vložitvi ponovnega zahtevka za overitev novih obrazcev DDV-VP, imetnik mejne prodajalne carinskemu organu predloži kopijo oziroma izpis posebne evidence DDV-VE za obdobje od prejšnje overitve obrazcev. Iz evidence oziroma priloženih dokumentov mora biti jasno razvidna tudi količina še neporabljenih vnaprej overjenih obrazcev DDV-VP. Imetnik prodajalne mora predložiti tudi poškodovane ali pomotoma izpolnjene overjene obrazce DDV-VP, ki jih carinski organ zadrži in uradno uniči.
(3) Imetnik mejne prodajalne, ki preneha s poslovanjem, mora carinskemu organu nemudoma posredovati vse, še neporabljene, vnaprej overjene obrazce DDV-VP in končno evidenco DDV-VE. Carinski organ neporabljene, vnaprej overjene obrazce, uradno uniči.
(4) Prenos vnaprej overjenih obrazcev iz ene prodajalne v drugo ni dovoljen.
164. člen
(posebne obveznosti prodajalca)
(1) Imetnik mejne prodajalne mora hraniti vnaprej overjene obrazce DDV-VP s posebno skrbnostjo v prostorih prodajalne, za katero so bili pridobljeni.
(2) Vnaprej overjeni obrazci DDV-VP morajo biti oštevilčeni, evidenco izdanih, vnaprej overjenih obrazcev DDV-VP pa mora imetnik mejne prodajalne voditi v prostorih prodajalne tako, da lahko carinski organ vsak trenutek preveri, komu je bil obrazec z določeno zaporedno številko izdan (ime, priimek, številka potne listine potnika oziroma druge listine za prestop državne meje, država, ki je potno listino izdala ter potovalna destinacija potnika) ter kdaj je bil izdan.
(3) Imetnik mejne prodajalne, ki pridobi dovoljenje iz 162. člena tega pravilnika, sme kupcu izdati obrazec DDV-VP, ki ga je carinski organ overil vnaprej, če:
– so izpolnjeni pogoji iz prve alinee drugega odstavka 155. člena tega pravilnika;
– kupec, skupaj z blagom, neposredno po nakupu v mejni prodajalni, zapušča carinsko območje Skupnosti;
– na računu označi, da je bil za blago na računu, izdan vnaprej potrjeni obrazec DDV-VP.
(4) Imetnik prodajalne iz 161. člena tega pravilnika mora ob uporabi vnaprej overjenega obrazca DDV-VP, v okencu 2 tega obrazca, poleg podatka o državi, ki je izdala potno listino kupca oziroma drugo listino za prestop državne meje, vpisati tudi podatek o tem, kam je potnik namenjen po nakupu blaga v mejni prodajalni.
(5) Imetnik mejne prodajalne kupcu izroči izvirnik vnaprej overjenega obrazca DDV-VP, eno kopijo shrani za svojo evidenco, eno kopijo pa shrani za potrebe carinskega nadzora. Kopije porabljenih obrazcev DDV-VP, ki jih je shranil za potrebe carinskega nadzora, mora do drugega delovnega dne v tednu za predhodni teden oddati carinskemu organu, ki je vnaprej overil obrazec DDV-VP.
(6) Če imetnik prodajalne iz 161. člena tega pravilnika po prodaji blaga zadrži izvirnik vnaprej overjenega obrazca DDV-VP in račun, ker je kupcu v skladu s 157. členom tega pravilnika takoj vrnil plačani DDV, kupcu izda dodatno kopijo računa, na kateri posebej vidno označi, da je bil plačani DDV že vrnjen na podlagi vnaprej overjenega obrazca DDV-VP. Ta račun služi potniku kot dokazilo o nakupu blaga v mejni prodajalni v skladu s predpisom, ki ureja delovanje mejnih prodajaln na cestnih mejnih prehodih z Republiko Hrvaško.
165. člen
(poseben carinski nadzor)
Carinski organ sme kadarkoli v mejni prodajalni iz 161. člena tega pravilnika preverjati, ali imetnik prodajalne hrani, uporablja in evidentira vnaprej overjene obrazce DDV-VP v skladu z zakonom in s tem pravilnikom.
XVII. KNJIGOVODSTVO DAVČNEGA ZAVEZANCA IN HRAMBA DOKUMENTACIJE
1. Knjigovodstvo davčnega zavezanca
166. člen
(splošno)
(1) Davčni zavezanec mora zaradi zagotovitve podatkov v skladu s 56. in 56.a členom ZDDV voditi knjige in evidence, predpisane s tem pravilnikom.
(2) Če davčni zavezanec v svojem knjigovodstvu zagotavlja vse podatke, ki so potrebni za ugotavljanje davčne osnove oziroma DDV, kakor tudi vstopnega DDV, ni dolžan posebej voditi knjig in evidenc, ki so predpisane s tem pravilnikom in o tem obvesti pristojni davčni organ.
(3) Knjige in evidence se lahko prilagajajo računalniški obdelavi podatkov, vendar se morajo zagotoviti najmanj predpisani podatki, pri čemer mora davčni zavezanec omogočiti izpis vseh podatkov, ki so sicer predpisani s knjigami oziroma evidencami.
(4) Podlaga za knjigovodsko evidentiranje davčno pomembnih dogodkov, sprememb in dejstev so ustrezne listine, kot so: izdani in prejeti računi, knjigovodske listine o plačilih in izplačilih, uvozne in izvozne carinske deklaracije, odločbe carinskega organa ter druge listine, s katerimi se dokazuje izvozna dobava kot tudi vse druge listine, ki so pomembne za obračun in plačilo DDV ter odbitek vstopnega DDV (v nadaljnem besedilu: listina).
(5) Knjige in evidence, predpisane s tem pravilnikom se morajo voditi v skladu s predpisi o računovodstvu ter drugimi predpisi, ki urejajo vodenje knjig davčnega zavezanca.
167. člen
(knjige in evidence)
(1) Davčni zavezanec mora zaradi zagotovitve podatkov o izdanih in prejetih računih voditi naslednje knjige:
– knjigo izdanih računov (obrazec I-RAČ), ki je v prilogi XVI k temu pravilniku in je njegov sestavni del;
– knjigo izdanih računov za dobave blaga znotraj Skupnosti (obrazec I-RAČ-D), ki je v prilogi XVII k temu pravilniku in je njegov sestavni del
– knjigo prejetih računov (obrazec P-RAČ), ki je v prilogi XVIII k temu pravilniku in je njegov sestavni del in
– knjigo prejetih računov za pridobitve blaga znotraj Skupnosti (obrazec P-RAČ-P), ki je v prilogi XIX k temu pravilniku in je njegov sestavni del.
(2) Če davčni zavezanec v okviru knjig iz prejšnjega odstavka ne more zagotoviti vseh potrebnih podatkov, lahko spremlja podatke tudi v ločenih knjigah.
(3) Davčni zavezanec, ki uvaža blago, mora zaradi zagotovitve podatkov o vstopnem DDV, plačanem pri uvozu blaga, voditi posebno evidenco o vstopnem DDV pri uvozu blaga (obrazec E-UVOZ), ki je v prilogi XX k temu pravilniku in je njegov sestavni del.
(4) Davčni zavezanec, ki odpošlje ali odpelje blago v drugo državo članico za namene transakcij iz četrte, pete in šeste alinee 7.a člena ZDDV, mora zaradi zagotovitve podatkov v skladu z drugim odstavkom 56.a člena ZDDV, voditi posebno evidenco (obrazec PE-7), ki je v prilogi XXI k temu pravilniku in je njegov sestavni del.
(5) Davčni zavezanec, ki pridobiva blago iz druge države članice, v zvezi s katerim je bila opravljena storitev v skladu s 3.c) ali 3.d) točko drugega odstavka 17. člena ZDDV, mora zaradi zagotovitve podatkov v skladu s tretjim odstavkom 56.a člena ZDDV, voditi posebno evidenco (obrazec PE-17), ki je v prilogi XXII k temu pravilniku in je njegov sestavni del
168. člen
(zagotavljanje podatkov o dobavah in pridobitvah blaga znotraj Skupnosti)
(1) Ne glede na določbe druge in četrte alinee prvega odstavka 167. člena tega pravilnika lahko davčni zavezanec zagotavlja podatke o dobavah blaga znotraj Skupnosti v knjigi izdanih računov, z dopolnitvijo podatkov, ki so predpisani s knjigo izdanih računov za dobave blaga znotraj Skupnosti, podatke o pridobitvah blaga znotraj Skupnosti pa v knjigi prejetih računov, z dopolnitvijo podatkov, ki so predpisani s knjigo prejetih računov za pridobitve blaga znotraj Skupnosti.
(2) Oseba iz 2. točke drugega odstavka 11.a člena ZDDV, ki ne izpolnjuje pogojev za izjemo iz drugega odstavka 11.a člena ZDDV in je določena kot plačnik DDV v skladu s 4. in 6. točko prvega odstavka 12. člena ZDDV, je dolžna v svojem knjigovodstvu zagotoviti podatke, ki se nanašajo na pridobitve blaga znotraj Skupnosti.
169. člen
(knjiga izdanih računov)
(1) V knjigo izdanih računov (I-RAČ) se vpisujejo podatki, kot sledi:
– v stolpec 1 se vpiše zaporedna številka knjižbe;
– v stolpec 2 se vpiše datum knjiženja;
– v stolpec 3 se vpiše številka listine;
– v stolpec 4 se vpiše datum izstavitve listine;
– v stolpec 5 se vpišejo podatki o kupcu, ime in sedež oziroma stalno oziroma običajno prebivališče;
– v stolpec 6 se vpiše identifikacijska številka za DDV kupca oziroma prejemnika blaga oziroma storitev;
– v stolpec 7 se vpiše vrednost obdavčenega prometa blaga in storitev z vračunanim DDV, ta znesek se nato razčlenjuje v stolpcih od 11 do 18;
– v stolpec 8 se vpiše vrednost oproščenega prometa, za katerega ni pravice do odbitka vstopnega DDV (npr. po 26. in 27. členu ZDDV);
– v stolpec 9 se vpiše vrednost oproščenega prometa iz naslova izvoza blaga (1. in 3. točka prvega odstavka 31. člena in peti odstavek 32.a člena ZDDV);
– v stolpec 10 se vpiše celotna vrednost prometa s pravico do odbitka vstopnega DDV, razen izvoza blaga (stolpec 9), in sicer: storitve v zvezi z uvozom blaga, če je vrednost teh storitev vključena v davčno osnovo v skladu z 2. točko drugega odstavka 22. člena ZDDV, dobave blaga in opravljanje storitev, ki je oproščen plačila DDV po 31. in 32. členu ZDDV, promet storitev po 1. in 4.a do 4.e točki prvega odstavka 27. člena ZDDV, če se opravljajo za naročnika storitve, ki ima sedež izven Skupnosti ali, če so te transakcije povezane z blagom, ki je namenjeno za izvoz izven Skupnosti in transakcije, opravljene izven Skupnosti, ki dajejo davčnemu zavezancu pravico do odbitka vstopnega DDV po 1. točki tretjega odstavka 40. člena ZDDV;
– v stolpec 11 se vpiše znesek davčne osnove, od katere je davčnim zavezancem obračunan DDV po stopnji 8,5%;
– v stolpec 12 se vpiše znesek DDV, ki je davčnim zavezancem obračunan po stopnji 8,5%;
– v stolpec 13 se vpiše znesek davčne osnove, od katere je davčnim zavezancem obračunan DDV po stopnji 20%;
– v stolpec 14 se vpiše znesek DDV, ki je davčnim zavezancem obračunan po stopnji 20%;
– v stolpec 15 se vpiše znesek davčne osnove, od katere je končnim potrošnikom obračunan DDV po stopnji 8,5%;
– v stolpec 16 se vpiše znesek DDV, ki je končnim potrošnikom obračunan po stopnji 8,5%;
– v stolpec 17 se vpiše znesek davčne osnove, od katere je končnim potrošnikom obračunan DDV po stopnji 20%;
– v stolpec 18 se vpiše znesek DDV, ki je končnim potrošnikom obračunan po stopnji 20%.
(2) V knjigo izdanih računov se vpiše tudi podatek o dnevnem iztržku, za katerega so izstavljeni računi po 35. členu ZDDV in je registriran z registrsko blagajno ter o dnevnem iztržku pri prodaji kmetijskih pridelkov na tržnicah, in sicer takole:
– v stolpca 3 in 4 se vpišejo podatki o knjigovodski listini, v kateri je obračun dnevnega iztržka, in sicer v stolpec 3 številka, v stolpec 4 datum;
– v stolpec 5 se vpiše "iztržek po blagajni" ali "prodaja na tržnici";
– v stolpec 7 se vpiše znesek skupnega dnevnega obdavčenega prometa z vračunanim DDV;
– v stolpec 15 se vpiše osnova za obračun DDV po stopnji 8,5%, ki se, če ni na razpolago dejanskih podatkov, izračuna tako, da se od skupnega prometa z vračunanim DDV po stopnji 8,5% odšteje vračunani DDV, ki se izračuna z uporabo preračunane davčne stopnje iz tretjega odstavka 50. člena tega pravilnika;
– v stolpec 16 se vpiše obračunani DDV po stopnji 8,5%, ki se, če ni na razpolago dejanskih podatkov, izračuna tako, da se na skupni promet z vračunanim DDV po stopnji 8,5% uporabi preračunana davčna stopnja iz tretjega odstavka 50. člena tega pravilnika;
– v stolpec 17 se vpiše osnova za obračun DDV po stopnji 20%, ki se, če ni na razpolago dejanskih podatkov, izračuna tako, da se od skupnega prometa z vračunanim DDV po stopnji 20% odšteje vračunani DDV, ki se izračuna z uporabo preračunane davčne stopnje iz tretjega odstavka 50. člena tega pravilnika;
– v stolpec 18 se vpiše obračunani DDV po stopnji 20%, ki se, če ni na razpolago dejanskih podatkov, izračuna tako, da se na skupni promet z vračunanim DDV po stopnji 20% uporabi preračunana davčna stopnja iz tretjega odstavka 50. člena tega pravilnika.
V obračunu dnevnega iztržka morajo biti razvidni podatki o številkah računov (od... do...), ki so zajeti v obračunu dnevnega iztržka.
(3) V knjigo izdanih računov se ločeno vpisujejo tudi podatki o iztržku, za katerega po 99. členu tega pravilnika niso izstavljeni računi po 35. členu ZDDV, se pa zanj sestavi poseben obračun iztržka.
(4) V knjigo izdanih računov se vpisujejo tudi računi, s katerimi se naknadno popravlja obračunani DDV.
(5) V knjigo izdanih računov se lahko računi, izstavljeni po 35. členu ZDDV osebam, ki niso davčni zavezanci, vpisujejo na podlagi dnevnega zbirnika.
(6) V knjigo izdanih računov se med končne potrošnike vpisujejo tudi računi, izstavljeni malim davčnim zavezancem iz 45. člena ZDDV, v stolpce 15, 16, 17 in 18. V stolpec 6 se ne vpiše ničesar.
(7) Davčni zavezanec, ki proda vrednostni papir, v knjigo izdanih računov vpiše prodajno vrednost vrednostnega papirja. Če davčni zavezanec prodaja vrednostni papir v tujem imenu in za tuj račun, v knjigo izdanih računov vpiše le znesek, ki ga je zaračunal za opravljen promet posredovanja pri prodaji vrednostnega papirja. Če davčni zavezanec kupuje vrednostni papir v tujem imenu in za tuj račun, v knjigo izdanih računov vpiše znesek, ki ga je zaračunal za opravljen promet posredovanja pri nakupu vrednostnega papirja.
170. člen
(posebnosti pri evidentiranju izvoza blaga v knjigi izdanih računov)
(1) V knjigo izdanih računov se ne vpisuje:
– tranzita blaga;
– postopka pasivnega oplemenitenja;
– začasnega izvoza blaga z ATA zvezkom;
– izvoza blaga, ki bo vrnjeno na carinsko območje Skupnosti in oproščeno plačila uvoznih dajatev v skladu s carinskimi predpisi;
– gibanje skupnostnega blaga od enega do drugega kraja na carinskem območju Skupnosti, ne da bi pri prečkanju ozemlja tretje države spremenilo svoj carinski status.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek, se v knjigo izdanih računov vpisuje vrednost po računih, izdanih tujemu kupcu, če se v času, ko je blago pod carinskim nadzorom, opravi promet s tem blagom v smislu 4. do 6. člena ZDDV, vendar je ta promet oproščen plačila DDV v skladu z 31. členom ZDDV.
171. člen
(knjiga izdanih računov za dobave blaga znotraj Skupnosti)
V knjigo izdanih računov za dobave blaga znotraj Skupnosti (I-RAČ-D) se vpisujejo podatki, kot sledi:
– v stolpec 1 se vpiše zaporedna številka knjižbe;
– v stolpec 2 se vpiše datum knjiženja;
– v stolpec 3 se vpiše številka listine;
– v stolpec 4 se vpiše datum izstavitve listine;
– v stolpec 5 se vpišejo podatki o kupcu (prejemniku blaga, prejemniku ali pridobitelju blaga v tristranskem poslu), ime in sedež oziroma stalno oziroma običajno prebivališče;
– v stolpec 6 se vpiše (veljavna) identifikacijska številka za DDV kupca (prejemnika blaga, prejemnika ali pridobitelja blaga v tristranskem poslu);
– v stolpec 7 se vpiše vrednost oproščene dobave blaga znotraj Skupnosti, če je opravljena kupcu blaga, ki je identificiran za namene DDV v drugi državi članici (31.a člen ZDDV) in v primeru tristranskih poslov vrednost oproščene dobave blaga znotraj Skupnosti iz listine, ki jo davčni zavezanec – dobavitelj blaga v tristranskem poslu izda davčnemu zavezancu – pridobitelju blaga v tristranskem poslu;
– v stolpec 8 se vpiše vrednost oproščene dobave blaga znotraj Skupnosti na podlagi drugega stavka prve alinee prvega odstavka 15. člena ZDDV in vrednost dobave blaga v drugo državo članico v smislu 15.a člena ZDDV, če vrednost dobave presega vrednost, po kateri se šteje, da je kraj dobave blaga v drugi državi članici v smislu tretjega odstavka 15.a člena ZDDV oziroma se DDV obračuna v drugi državi članici v smislu četrtega odstavka 15.a člena ZDDV;
– v stolpec 9 se vpiše vrednost oproščene tristranske dobave blaga znotraj Skupnosti iz listine, ki jo davčni zavezanec – pridobitelj blaga v tristranskem poslu iz Slovenije izda davčnemu zavezancu – prejemniku blaga v tristranskem poslu.
172. člen
(knjiga prejetih računov)
(1) V knjigo prejetih računov (P-RAČ) se vpisujejo podatki, kot sledi:
– v stolpec 1 se vpiše zaporedna številka knjižbe;
– v stolpec 2 se vpiše datum knjiženja;
– v stolpec 3 se vpiše datum prejema listine, za uveljavljanje zneska pavšalnega nadomestila kot vstopnega DDV pa datum plačila;
– v stolpec 4 se vpiše številka listine;
– v stolpec 5 se vpiše datum listine;
– v stolpec 6 se vpiše ime in sedež oziroma stalno oziroma običajno prebivališče dobavitelja;
– v stolpec 7 se vpiše identifikacijska številka za DDV dobavitelja;
– v stolpec 8 se vpiše vrednost iz listine z vračunanim DDV od vseh obdavčenih nabav blaga oziroma prejetih storitev, ne glede na to, ali ima davčni zavezanec pravico do odbitka vstopnega DDV ali ne, znesek vračunanega DDV izkazanega na listini se razporeja v stolpca 10 in 11;
– v stolpec 9 se vpiše vrednost iz listine za nabave, za katere je predpisana oprostitev plačila DDV;
– v stolpec 10 se vpiše podatek o skupnem znesku vstopnega DDV, ki se sme odbiti in je izkazan na listini, ta znesek se razporeja v stolpce 12, 13., 15, 16 ter 18;
– v stolpec 11 se vpiše znesek vstopnega DDV, ki se ne sme odbiti v skladu s 40. členom zakona;
– v stolpec 12 se vpiše znesek DDV, obračunan po 8,5% stopnji od nabav na domačem trgu, ki se sme odbiti;
– v stolpec 13 se vpiše znesek DDV, obračunan po 20% stopnji od nabav na domačem trgu, ki se sme odbiti;
– v stolpec 14 se vpiše davčna osnova od nabav od davčnih zavezancev, ki nimajo sedeža v Sloveniji;
– v stolpec 15 se vpiše znesek DDV po 8,5% stopnji od nabav od davčnih zavezancev, ki nimajo sedeža v Sloveniji, ki se sme odbiti;
– v stolpec 16 se vpiše znesek DDV po 20% stopnji od nabav od davčnih zavezancev, ki nimajo sedeža v Sloveniji, ki se sme odbiti;
– v stolpec 17 se vpiše podatek o osnovi iz računa po sedmem odstavku 141. člena tega pravilnika, če je kupec pavšalno nadomestilo tudi plačal; v primeru delnega plačila pavšalnega nadomestila se vpiše podatek o osnovi, ki se nanaša na to delno plačilo;
– v stolpec 18 se vpiše znesek pavšalnega nadomestila, plačanega po tretjem odstavku 46. člena ZDDV, ki se sme odbiti v skladu z osmim odstavkom 40. člena ZDDV.
(2) V knjigo prejetih računov se vpisujejo tudi računi, s katerimi se naknadno popravlja vstopni DDV.
(3) V knjigo prejetih računov se lahko zbirno z internim dokumentom knjižijo zneski, ki so zaračunani na dokumentih, ki niso podlaga za odbitek vstopnega DDV (na primer bančne provizije, ipd.), ki jih zaračuna davčni zavezanec za opravljen promet blaga in storitev.
(4) Davčni zavezanec, ki kupi vrednostni papir, v knjigo prejetih računov vpiše nabavno vrednost vrednostnega papirja. Če davčni zavezanec kupi vrednostni papir v tujem imenu za tuj račun, tega prometa ne vpisuje v knjigo prejetih računov.
(5) Prejeti računi, ki jih izda mali davčni zavezanec iz 45. člena ZDDV, se ne vpisujejo v knjigo prejetih računov.
173. člen
(knjiga prejetih računov za pridobitve blaga znotraj Skupnosti)
V knjigo prejetih računov za pridobitve blaga znotraj Skupnosti (P-RAČ-P) se vpisujejo podatki, kot sledi:
– v stolpec 1 se vpiše zaporedna številka knjižbe;
– v stolpec 2 se vpiše datum knjiženja;
– v stolpec 3 se vpiše datum prejema listine;
– v stolpec 4 se vpiše številka listine;
– v stolpec 5 se vpiše datum listine;
– v stolpec 6 se vpiše ime in sedež oziroma stalno oziroma običajno prebivališče dobavitelja oziroma pridobitelja blaga v tristranskem poslu;
– v stolpec 7 se vpiše identifikacijska številka za DDV dobavitelja oziroma pridobitelja blaga v tristranskem poslu;
– v stolpec 8 se vpiše vrednost iz listine od pridobitev blaga znotraj Skupnosti (brez vrednosti iz stolpca 9 in 10), ki so predmet obdavčitve v Sloveniji in predstavlja davčno osnovo, od katere je potrebno obračunati DDV in v primeru tristranskih poslov vrednost pridobitev blaga znotraj Skupnosti iz listine, ki jo prejme davčni zavezanec – prejemnik blaga v tristranskem poslu v Sloveniji od pridobitelja blaga v tristranskem poslu za blago, ki ga je prejemnik blaga prejel neposredno od davčnega zavezanca – dobavitelja blaga v tristranskem poslu; ustrezni znesek DDV se razporeja v stolpca 11 in 12;
– v stolpec 9 se vpiše vrednost iz listine od oproščenih pridobitev blaga znotraj Skupnosti, ki so oproščene plačila DDV v skladu z 28.b členom ZDDV;
– v stolpec 10 se vpiše vrednost tristranskih pridobitev blaga znotraj Skupnosti iz listine, ki jo prejme davčni zavezanec – pridobitelj blaga (drugi v verigi) v Sloveniji od davčnega zavezanca – dobavitelja blaga (prvega v verigi) za blago, ki se odpošlje oziroma odpelje neposredno od dobavitelja k prejemniku blaga (tretjemu v verigi);
– v stolpec 11 se vpiše skupni znesek DDV, ki ga davčni zavezanec obračuna od pridobitve blaga znotraj Skupnosti po stopnji 8,5%;
– v stolpec 12 se vpiše skupni znesek DDV, ki ga davčni zavezanec obračuna od pridobitve blaga znotraj Skupnosti po stopnji 20%;
– v stolpec 13 se vpiše znesek DDV, obračunan po stopnji 8,5% od pridobitve blaga znotraj Skupnosti, ki se sme odbiti;
– v stolpec 14 se vpiše znesek DDV, obračunan po stopnji 20% od pridobitve blaga znotraj Skupnosti, ki se sme odbiti.
174. člen
(posebna evidenca o vstopnem DDV pri uvozu blaga)
(1) V posebno evidenco o vstopnem DDV pri uvozu blaga (E-UVOZ) se vpisujejo podatki, kot sledi:
– v stolpec 1 se vpiše zaporedna številka vpisa carinske deklaracije, potrdila o plačilu dajatev ali odločbe carinskega urada (v nadaljevanju: uvozna listina);
– v stolpec 2 se vpiše datum vpisa prejete uvozne listine;
– v stolpec 3 se vpiše datum, ko je davčni zavezanec prejel uvozno listino;
– v stolpec 4 se vpiše dvomestna šifra carinskega postopka, določena v skladu s carinskimi predpisi;
– v stolpec 5 se vpiše številka, ki je razvidna iz uvozne listine, to je zaporedna številka, pod katero je deklaracija knjižena v kontrolnik carinskega urada ali druga številka, ki omogoča identifikacijo uvozne listine;
– v stolpec 6 se vpiše datum sprejema carinske deklaracije oziroma datum izdaje druge uvozne listine;
– v stolpec 7 se vpiše davčna osnova pri uvozu blaga, od katerega je bil obračunan DDV;
– v stolpec 8 se vpiše vrednost (davčna osnova) iz listine pri uvozu blaga, ki je oproščeno plačila DDV v skladu z 28. in 29. členom ZDDV;
– v stolpec 9 se vpiše skupni znesek uvoznega DDV, ki se sme odbiti v skladu s 40. členom ZDDV; ta znesek se razporeja v stolpca 11 in 12.
Če davčni zavezanec v skladu z 41. členom ZDDV ugotavlja odbitek vstopnega DDV z odbitnim deležem, v ta stolpec vpiše tisti znesek uvoznega DDV, ki ga sme odbiti glede na uporabljeni odbitni delež:
– v stolpec 10 se vpiše skupni znesek DDV, ki se ne sme odbiti v skladu s 40. členom ZDDV.
Če davčni zavezanec v skladu z 41. členom ZDDV ugotavlja odbitek vstopnega DDV z odbitnim deležem, v ta stolpec vpiše tisti znesek uvoznega DDV, ki ga ne sme odbiti glede na uporabljeni odbitni delež:
– v stolpec 11 se vpiše znesek vstopnega DDV, ki je zaračunan pri uvozu blaga po 8,5% stopnji in ki se sme odbiti;
– v stolpec 12 se vpiše znesek vstopnega DDV, ki je zaračunan pri uvozu blaga po 20% stopnji in ki se sme odbiti.
(2) Če je z odločbo carinskega organa naknadno spremenjen znesek DDV, obračunan ob uvozu blaga, se podatki iz odločbe vpišejo v obrazec E-UVOZ samo, če je:
– carinski organ ugotovil, da je bil prvotno zaračunan nižji znesek DDV od zakonsko dolgovanega in je z odločbo v skladu s carinskimi predpisi naložil zavezancu, da doplača razliko premalo obračunanega DDV ali, če je
– carinski urad ugotovil, da je bil prvotno zaračunan višji znesek DDV od zakonsko dolgovanega in je izdal odločbo o odpustu oziroma povračilu preveč plačanega dolga v skladu s carinskimi predpisi, davčni zavezanec pa je na podlagi te odločbe znižal že uveljavljeni odbitek vstopnega davka oziroma je uveljavljal le z odločbo določeni nižji odbitek vstopnega DDV, ali če je
– carinski urad izdal odločbo v skladu s carinskimi predpisi in dejansko vrnil davčnemu zavezancu preveč plačani znesek DDV od uvoza blaga oziroma mu odpustil plačilo preveč obračunanega zneska DDV, ker davčni zavezanec v skladu s 40. členom ZDDV tega zneska DDV ni uveljavil kot odbitek vstopnega davka ali ga ni uveljavil kot odbitek v celoti.
(3) Pri vpisu podatkov o naknadnih popravkih davčne obveznosti pri uvozu blaga v obrazec E-UVOZ mora biti znesek DDV od uvoza blaga vpisan v tistem znesku, v katerem je bil dejansko plačan. Spremembo davčne obveznosti v skladu s prejšnjim odstavkom davčni zavezanec v obrazcu E-UVOZ evidentira na enega od naslednjih načinov:
– če je pred izdajo odločbe v obrazec E-UVOZ že vpisal dokument, na podlagi katerega je bil prvotno obračunan DDV od uvoza blaga:
– stornira ta vpis in vpiše podatke iz odločbe carinskega organa ali
– pusti prvotni vpis nespremenjen, posebej pa vpiše le podatke iz odločbe carinskega organa, ki se nanašajo le na razliko obračunanega DDV. Če se vpisujejo podatki o zmanjšanju davčne obveznosti, se podatek v stolpcih 9, 10 in 11 oziroma 12 vpiše s predznakom minus (-);
– če pred izdajo odločbe ni ničesar vpisoval v obrazec E-UVOZ, vpiše le podatke iz odločbe, podatkov iz prvotnega dokumenta pa ne vpisuje.
175. člen
(posebna evidenca blaga iz drugega odstavka 56.a člena ZDDV)
(1) V posebno evidenco blaga iz drugega odstavka 56.a člena ZDDV (obrazec PE-7), se vpisujejo podatki kot sledi:
– v stolpec 1 se vpiše zaporedna številka;
– v stolpec 2 se vpiše datum knjiženja;
– v stolpec 3 se vpiše številka listine;
– v stolpec 4 se vpiše datum listine;
– v stolpec 5 se vpiše vrednost blaga v SIT z listine;
– v stolpec 6 se vpiše kratek opis blaga;
– v stolpec 7 se vpiše vrsta prometa iz 7.a člena ZDDV (v primeru četrte in pete alinee se vpiše vrsta opravljene storitve, v primeru šeste alinee se vpiše namen začasne rabe blaga, kot na primer: sejem, razstava ipd.);
– v stolpec 8 se vpiše koda namembne države članice, kamor je bilo blago odpeljano oziroma odposlano;
– v stolpec 9 se vpiše naziv namembne države članice, v katero je blago odpeljano oziroma odposlano;
– v stolpec 10 se vpiše datum odpošiljanja blaga;
– v stolpec 11 se vpiše predvideni datum vračila (če je vnaprej določen);
– v stolpec 12 se vpiše datum dejanskega vračila blaga oziroma datum prodaje blaga, če se blago ne vrne v Slovenijo.
(2) Če se blago iz prve namembne države članice pošlje neposredno v drugo namembno državo članico in so še vedno izpolnjeni pogoji iz četrte, pete ali šeste alinee 7.a člena ZDDV se takšno odpošiljanje blaga evidentira v novi vrstici, v skladu s prejšnjim odstavkom, razen stolpcev 7 in 10, ki se izpolnijo takole:
– v stolpec 7 vpiše referenca na prejšnji vpis (zaporedna številka prejšnjega vpisa);
– v stolpec 10 se vpiše datum odpošiljanja v drugo državo članico.
176. člen
(posebna evidenca iz tretjega odstavka 56.a člena ZDDV)
V posebno evidenco blaga iz tretjega odstavka 56.a člena ZDDV (obrazec PE-17) se vpisujejo podatki kot sledi:
– v stolpec 1 se vpiše zaporedna številka;
– v stolpec 2 se vpiše datum knjiženja;
– v stolpec 3 se vpiše številka listine;
– v stolpec 4 se vpiše datum listine;
– v stolpec 5 se vpiše vrednost blaga v SIT z listine;
– v stolpec 6 se vpiše kratek opis blaga (vrsta premičnine);
– v stolpec 7 se vpiše vrsta prometa (cenitev premičnine ali vrsta storitve, ki se opravlja na premičnini);
– v stolpec 8 se vpiše koda države članice odpošiljanja blaga;
– v stolpec 9 se vpiše naziv države članice odpošiljanja blaga;
– v stolpec 10 se vpiše datum prejema blaga iz države članice odpošiljanja tega blaga;
– v stolpec 11 se vpiše predvideni datum vračila (če je vnaprej določen);
– v stolpec 12 se vpiše datum dejanskega vračila blaga oziroma datum nakupa blaga, če blago ostane v Sloveniji.
177. člen
(zaključevanje knjig)
(1) Zneski, vpisani v knjige oziroma evidence iz prvega in tretjega odstavka 167. člena tega pravilnika, se za vsako davčno obdobje seštejejo in uporabijo za sestavljanje obračuna DDV.
(2) Knjiga izdanih računov za dobave blaga znotraj Skupnosti se za vsako obdobje poročanja uporabi tudi za sestavljanje kvartalnega poročila. Davčni zavezanci, katerih davčno obdobje je koledarski mesec, za sestavljanje kvartalnega poročila uporabijo knjige izdanih računov za dobave blaga znotraj Skupnosti za koledarsko trimesečje.
(3) Knjige iz prvega odstavka tega člena se za vsako davčno obdobje zaključijo na način, kot to določajo računovodski predpisi za zaključevanje drugih poslovnih knjig.
2. Hramba dokumentacije
178. člen
(hramba računov)
Izdane in prejete račune mora davčni zavezanec hraniti v prvotni obliki, v kateri so bili oblikovani, poslani ali prejeti, ne glede na to, ali gre za račune, izdane v papirni obliki ali v elektronski obliki.
179. člen
(pogoji za hrambo elektronskih računov)
(1) Davčni zavezanec mora za elektronske račune, ki jih je izdal, poslal ali prejel:
– zagotoviti hranjenje ter obstojnost vsakega prejetega elektronskega računa in kopije izdanega oziroma posredovanega računa v obliki, v kakršni je bil oblikovan, prejet, izdan oziroma posredovan, ali v drugi obliki, ki zagotavlja verodostojnost računov in kopij, najmanj 10 let po poteku leta, na katero se računi nanašajo;
– obvestiti davčni urad, kje hrani elektronske račune, če jih hrani izven ozemlja Republike Slovenije;
– uporabljati tehnologijo in postopke, ki zagotavljajo avtentičnost izdajatelja, integriteto in nespremenljivost vsebine, preglednost hranjenja in berljivost elektronskih računov skozi celotno predpisano obdobje hranjenja računov;
– omogočati neoviran in takojšen dostop do podatkov o izvoru, prejemniku ter času in kraju pošiljanja ali prejema elektronskega računa;
– omogočati neoviran dostop v razumnem času do vsakega prejetega računa in kopije izdanega oziroma posredovanega računa iz 1. točke tega odstavka, neodvisno od kraja ali osebe, kjer račun hrani;
– zagotoviti primernost vsakega prejetega računa in kopije izdanega oziroma posredovanega računa iz 1. točke tega odstavka za obdelavo.
(2) Davčni zavezanec, ki hrani elektronske račune, ki so elektronsko podpisani z uporabo podatkov in sredstev za podpisovanje, mora hraniti komplementarne podatke in sredstva za preverjanje elektronskega podpisa enako dolgo, kot hrani elektronske račune.
(3) Davčni zavezanec mora v celotni dobi hranjenja elektronskih računov zagotavljati podatke, ki zagotavljajo ugotavljanje avtentičnosti izdajatelja, integritete in nespremenljivosti vsebine, preglednost hranjenja in berljivost elektronskih računov.
180. člen
(pravica dostopa do računov, ki se hranijo v elektronski obliki v drugi državi članici)
Če davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji hrani račune, ki jih je izdal ali prejel preko elektronskih sredstev v elektronski obliki z omogočanjem neoviranega dostop do teh računov, v drugi državi članici, ima davčni organ za namene nadzora pravico dostopa preko elektronskih sredstev, snemanja (download) in uporabe teh računov znotraj omejitev, ki jih določajo slovenski predpisi.
XVIII. IDENTIFIKACIJA ZA NAMENE DDV
181. člen
(zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV)
(1) Pravna ali fizična oseba se lahko identificira za namene DDV že s prvimi, navzven vidnimi aktivnostmi, ki so usmerjene na opravljanje dejavnosti (npr.: pripravljalna dela, prva nabava blaga, nakup opreme itd.). Kot dokazilo, da namerava opravljati dejavnost, davčnemu organu predloži: pogodbe ali predpogodbe, poslovni načrt, listine o nabavah za namene opravljanja dejavnosti ipd.
(2) Davčni zavezanec mora vložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV davčnemu organu, kjer je vpisan v davčni register.
(3) V zahtevku za izdajo identifikacijske številke za DDV mora davčni zavezanec navesti podatke, ki so predpisani z obrazcem DDV-P2, ki je v prilogi XXIII k temu pravilniku in je njegov sestavni del.
(4) Tuja oseba mora v zahtevku za izdajo identifikacijske številke za DDV navesti podatke, ki so predpisani z obrazcem DDV-P3, ki je v prilogi XXIV k temu pravilniku in je njegov sestavni del.
(5) Obrazca iz tretjega in četrtega odstavka lahko davčni zavezanec predloži v papirni obliki ali v elektronski obliki preko sistema eDavki.
182. člen
(identifikacija za namene DDV)
(1) Oseba iz prvega odstavka 181. člena tega pravilnika postane identificirana za namene DDV s pridobitvijo identifikacijske številke za DDV.
(2) Davčni zavezanec iz prvega odstavka 45. člena ZDDV mora pridobiti identifikacijsko številko za DDV že za mesec, v katerem bo presegel znesek iz prvega odstavka 45. člena ZDDV.
(3) Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka predloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV najkasneje v mesecu, v katerem je verjetno, da bo vrednost obdavčljivega prometa presegla predpisani znesek.
(4) Davčni organ izda identifikacijsko številko za DDV najkasneje do zadnjega dne meseca, ki sledi mesecu (naslednjega meseca po vložitvi) vložitve zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV.
(5) Davčni zavezanec mora začeti obračunavati DDV in izpolnjevati druge obveznosti po ZDDV najkasneje prvega dne drugega meseca, ki sledi mesecu predložitve zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV.
(6) Davčnemu zavezancu iz drugega odstavka 45. člena ZDDV, katerega katastrski dohodek gospodinjstva za zadnje leto presega znesek 1,500.000 tolarjev, izda davčni organ identifikacijsko številko za DDV po uradni dolžnosti, in sicer do 31. marca tekočega leta. Identifikacijsko številko za DDV izda osebi, ki ima med člani gospodinjstva najvišji katastrski dohodek. Davčni zavezanec začne obračunavati DDV in izpolnjevati druge obveznosti s 1. aprilom tekočega leta. Na podlagi izjave polnoletnih članov gospodinjstva je identifikacijska številka za DDV lahko izdana na drugega predstavnika gospodinjstva.
(7) Če se obseg ali vrsta rabe kmetijskega ali gozdnega zemljišča v uporabi članov gospodinjstva glede na zemljišča, upoštevana pri odmeri dohodnine za osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost spremeni tako, da bi to pomenilo znižanje katastrskega dohodka in drugih dohodkov v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti pod znesek, določen v drugem odstavku 45. člena ZDDV in ta sprememba do konca preteklega leta še ni bila evidentirana v uradnih evidencah, predstavnik gospodinjstva v petnajstih dneh od prejema obvestila iz prejšnjega odstavka predloži davčnemu organu ustrezna dokazila o spremembi kot npr. dokazilo o spremembi v zemljiškem katastru, overjeno kupoprodajno ali drugo pogodbo o odtujitvi pravice uporabe zaradi spremembe lastništva, zakupa itd.
(8) Oseba iz 2. točke drugega odstavka 11.a člena ZDDV (mora) pridobiti identifikacijsko številko za DDV že za mesec, v katerem je verjetno, da bo skupni znesek pridobitev v tekočem koledarskem letu presegel 10.000 evrov v tolarski protivrednosti.
183. člen
(prenehanje identifikacije za namene DDV)
(1) Davčnemu zavezancu, ki v obdobju zadnjih 12 mesecev oziroma v zadnjem koledarskem letu, ne presega prometa v višini, določeni v prvem in drugem odstavku 45. člena ZDDV, na zahtevo davčnega zavezanca preneha identifikacija za namene DDV.
(2) Davčnemu zavezancu preneha identifikacija za namene DDV z dnem, ki ga določi davčni organ v 30 dneh po prejemu vloge davčnega zavezanca za prenehanje identifikacije za namene DDV.
(3) Na dan pred prenehanjem identifikacije za namene DDV mora davčni zavezanec obračunati DDV od vsega prometa, ki ga je opravil do dneva prenehanja identifikacije za namene DDV in od zalog blaga, za katere je uveljavil odbitek vstopnega DDV.
(4) Davčni organ lahko odloči o prenehanju identifikacije za namene DDV, če davčni zavezanec:
– preneha opravljati dejavnost in o tem ne obvesti davčni organ po prvem odstavku 58. člena ZDDV;
– ni predložil obračuna DDV v zadnjih 12 mesecih.
184. člen
(opcija za obdavčitev – četrti odstavek 11.a člena ZDDV)
(1) Davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, ki se v skladu s četrtim odstavkom 11.a člena ZDDV, odloči za obračunavanje DDV od blaga, ki ga na ozemlju Slovenije pridobi od davčnega zavezanca, ki ima sedež v drugi državi članici, prijavi izbiro davčnemu organu, kjer je vpisan v davčni register.
(2) V prijavi iz prejšnjega odstavka se navedejo podatki, ki so predpisani z obrazcem DDV-P2, ki je v prilogi XXIII k temu pravilniku in je njegov sestavni del.
(3) Prijava iz prvega odstavka tega člena začne učinkovati prvi dan drugega meseca, ki sledi mesecu vložitve prijave.
185. člen
(opcija za obdavčitev – četrti odstavek 15.a člena ZDDV)
Davčni zavezanec, ki se v skladu s četrtim odstavkom 15.a člena ZDDV odloči, da je kraj dobave namembna država članica, prijavi izbiro kraja obdavčitve davčnemu organu, kjer je vpisan v davčni register.
XIX. POSEBNE DOLOČBE
186. člen
(informativni seznam vrednostnih limitov v državah članicah)
V prilogi XXV, ki je v prilogi tega pravilnika in je njegov sestavni del, so izkazani vrednostni limiti, ki se uporabljajo v posameznih državah članicah za namene:
– ugotavljanja višine zneska pridobitev blaga znotraj Skupnosti, ki izpolnjujejo pogoje za odstopanje v skladu z drugim pododstavkom člena 28a (a) (1) Šeste direktive, ki po vsebini ustreza drugemu odstavku 11.a člena ZDDV in za namene
– določanja kraja dobave blaga pri dobavah blaga iz drugih držav članic v skladu s členom 28b (B) (2) Šeste direktive, ki po vsebini ustreza tretjemu odstavku 15.a člena ZDDV.
187. člen
(tečaj tolarja)
Če ni s tem pravilnikom drugače določeno, se za preračun vseh zneskov, ki so v ZDDV ali tem pravilniku izraženi v evrih, upošteva srednji tečaj Banke Slovenije, ki velja 1. maja 2004.
XX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
188. člen
(izvajanje 66. člena ZDDV-C)
(1) V skladu s 66. členom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 101/03) se za določitev obveznosti za obračun DDV od uvoza uporablja zakon o davku na dodano vrednost, ki se je uporabljal do vključno 30. 4. 2004 in pravilnik za izvajanje zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 72/02, 114/02, 76/03 in 93/03; v nadaljevanju: dosednji pravilnik).
(2) Kompenzacijske obresti na znesek DDV od uvoza se v skladu s četrtim odstavkom 86. člena dosedanjega pravilnika obračunajo tudi v primerih iz 66. člena ZDDV-C, če bi v skladu s carinskimi predpisi, ki so veljali do vključno 30. 4. 2003, morali obračunati kompenzacijske obresti na znesek dolgovanega carinskega dolga, pa se le-ta ne obračuna, ker obveznost za obračun carinskega dolga ne nastane zaradi spremembe carinskega statusa blaga ali, ker je bila za zadevno blago predpisana uvozna dajatev s stopnjo »prosto«.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se kompenzacijske obresti na znesek DDV ob sprostitvi blaga v prost promet ne obračunajo, če je v trenutku carinjenja predložena prevozna listina, ki dokazuje, da bo blago takoj po sprostitvi odposlano ali odpeljano v drugo državo članico.
189. člen
(priglasitev računov v elektronski obliki)
Določbe o vnaprejšnji priglasitvi za pošiljanje in izdajanje elektronskih računov iz 97. člena tega pravilnika se uporabljajo do 31. decembra 2005.
190. člen
(izvajanje 38. člena ZDDV)
(1) Davčni zavezanec, za katerega je v skladu s tretjim odstavkom 36. člena ZDDV določeno trimesečno oziroma polletno davčno obdobje in bo po 1. maju 2004 pridobival oziroma dobavljal blago znotraj Skupnosti, predloži obračun DDV za drugo koledarsko trimesečje oziroma prvo koledarsko polletje najkasneje do 30. julija 2004.
(2) Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka v obračunu DDV vpisuje vrednost izvoza oziroma uvoza blaga za promet blaga opravljen do 1. maja 2004 v druge države članice v polje 12 oziroma 22 obrazca DDV-O, za opravljene dobave oziroma pridobitve blaga v druge države članice po 1. maju 2004 pa vpisuje vrednost dobav oziroma pridobitev blaga znotraj Skupnosti v polja 16 in 17 oziroma 26 in 27.
191. člen
(promet rabljenih osnovnih sredstev)
(1) Davčni zavezanec, ki opravi promet z rabljenim osnovnim sredstvom, od katerega pri nabavi ni imel pravice do odbitka vstopnega DDV, ker je bilo nabavljeno s plačilom davka od prometa proizvodov v skladu z zakonom o prometnem davku, obračuna DDV od prodajne cene osnovnega sredstva, pri čemer sme odbiti kot vstopni DDV znesek, ki ga ugotovi po preračunani stopnji davka od prometa proizvodov od knjigovodske vrednosti osnovnega sredstva, vendar največ v višini, ki je enaka znesku DDV, obračunanem od tega prometa.
(2) Knjigovodska vrednost iz prejšnjega odstavka je zadnja ugotovljiva knjigovodska vrednost in se ugotavlja skladno z amortizacijsko stopnjo, ki je davčno priznan odhodek na podlagi zakona, ki ureja davek od dobička pravnih oseb.
192. člen
(veljavnost dovoljenj)
Dovoljenja, izdana upravičencem do pavšalnega nadomestila v skladu s predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega pravilnika, ostanejo v veljavi do poteka roka njihove veljavnosti.
193. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 79/02, 114/02, 76/03 in 93/03).
194. člen
(začetek veljavnosti in uporabe)
Ta pravilnik začne veljati 1. maja 2004.
Št. 426-02-20/2003/5
Ljubljana, dne 13. februarja 2004.
EVA 2004-1611-0057
dr. Dušan Mramor l. r.
Minister
za finance
