Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o azilu (ZAzil-C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 30. septembra 2003.

V zakonu o azilu (Uradni list RS, št. 61/99, 113/2000 – odločba US, 124/2000 in 67/2001) se 59. člen spremeni tako, da se glasi:

(1) Potni list se izda beguncu na njegovo vlogo pri pristojnem organu v skladu z zakonom, ki ureja pridobitev potnih listin za državljane Republike Slovenije, kolikor ta zakon ne določa drugače.
(2) Vlogo osebno vloži begunec, ki je dopolnil 18 let starosti oziroma pridobil poslovno sposobnost.
(3) Za begunca mlajšega od 18 let, oziroma begunca, ki mu je delno ali popolno odvzeta poslovna sposobnost, vloži vlogo zakoniti zastopnik.
(4) Pristojni organ izda vlagatelju potrdilo o prejemu vloge.
(5) Potni list za begunca lahko pridobi oseba z veljavnim statusom begunca. Mladoletnemu beguncu, mlajšemu od štirih let, se potni list izda z veljavnostjo dveh let, mladoletnemu beguncu, staremu od štirih do osemnajst let, se potni list izda z veljavnostjo pet let, polnoletnemu beguncu pa se potni list izda z veljavnostjo 10 let.
(6) Imetnik mora potno listino po prenehanju statusa begunca izročiti pristojnemu organu.».

Za 63. členom se doda naslov novega VI.a poglavja in členi od 63.a do 63.e, ki se glasijo:

(1) Zaradi zagotovitve podatkov, potrebnih za opravljanje nalog, določenih s tem zakonom, se vodijo in vzdržujejo evidence o:
– vloženih prošnjah za azil,
– mladoletnih prosilcih za azil brez spremstva staršev,
– prosilcih za azil, nastanjenih v azilnem domu oziroma njegovih izpostavah,
– prosilcih za azil, ki so nastanjeni drugje (razseljeni),
– osebah, ki so pridobile azil v skladu s 1. členom tega zakona,
– osebah, katerih prošnja za azil je bila zavrnjena,
– osebah, katerih prošnja za azil je bila zavržena,
– osebah, glede katerih je bil postopek za azil ustavljen,
– osebah, ki so zaprosile za posebno obliko zaščite,
– osebah, ki jim je bila priznana posebna oblika zaščite,
– osebah, katerih prošnja za posebno obliko zaščite je bila zavrnjena,
– osebah, katerih prošnja za posebno obliko zaščite je bila zavržena,
– ponovnih prošnjah za azil,
– izdanih potnih listih za begunce,
– izdanih izkaznicah prosilca za azil,
– izdanih osebnih izkaznicah za begunca,
– izdanih izkaznicah o priznani posebni obliki zaščite,
– izdanih dovoljenjih za prehod državne meje,
– izdanih vizumih za prihod in odhod in odhodno-prihodnih vizumih.

(1) Prošnja za azil mora biti podana na obrazcu, predpisanem v podzakonskem predpisu iz šestega odstavka 25. člena tega zakona.
(2) Tujec je dolžan v prošnji za azil dati pristojnemu organu naslednje podatke:
– osebno ime,
– druga imena ali vzdevki,
– rojstni datum (dan, mesec, leto),
– spol,
– kraj rojstva (država, mesto, kraj),
– državljanstvo,
– zakonski stan,
– naslov zadnjega prebivališča (država, mesto, kraj),
– narodnost,
– etnična ali plemenska skupina,
– vera,
– jezik,
– datum odhoda iz matične države (dan, mesec, leto),
– države, v katerih je bival po tem, ko je zapustil matično državo,
– datum vstopa v Republiko Slovenijo (dan, mesec, leto),
– kraj vstopa,
– način vstopa,
– dokumenti za ugotavljanje istovetnosti (vrsta dokumenta, številka, datum in kraj izdaje),
– izobrazba in poklic,
– vojaški rok,
– pripadnost politični stranki ali organizaciji,
– predhodne prošnje za azil v Republiki Sloveniji,
– prošnje za azil v drugih državah,
– podatki o predkaznovanosti,
– posebne potrebe ali problemi,
– družinski podatki za otroke brez spremstva,
– ožji družinski člani, ki spremljajo prosilca za azil,
– drugi sorodniki, ki spremljajo prosilca za azil,
– drugi sorodniki, ki že prebivajo v Republiki Sloveniji,
– bližji člani družine, ki živijo v matični državi,
– člani družine, ki živijo izven matične države,
– izjava prosilca,
– druge ugotovitve uradne osebe.
(3) Podatke o narodnosti, etnični ali plemenski skupini, veri, izobrazbi ter pripadnosti politični stranki ali organizaciji iz prejšnjega odstavka poda prosilec na posebnem obrazcu, na katerem poda tudi pisno privolitev za obdelavo teh podatkov, pred tem pa mora biti pisno seznanjen z namenom njihove obdelave, namenom uporabe in časom shranjevanja osebnih podatkov.

Za izdajo izkaznice prosilca za azil mora prosilec za azil pristojnemu organu dati podatke iz prve, tretje, četrte, pete, šeste, sedme in osme alinee drugega odstavka prejšnjega člena, naslov prebivališča v Republiki Sloveniji in EMŠO, če ga ima.

Za izdajo osebne izkaznice za begunca, potnega lista za begunca in izkaznice o priznani posebni obliki zaščite mora oseba pristojnemu organu dati podatke iz prve, tretje, četrte, pete, šeste, sedme, osme in devetnajste alinee drugega odstavka 63.b člena tega zakona, naslov prebivališča v Republiki Sloveniji, EMŠO, če ga ima, ter priložiti dve fotografiji predpisane velikosti, ki kažeta njegovo pravo podobo.

(1) Osebni podatki, ki so bili zbrani na podlagi drugega odstavka 63.b člena tega zakona, se hranijo pri pristojnem organu. Po desetih letih od pravnomočno končanega postopka se arhivirajo v skladu z zakonom, ki ureja arhivsko gradivo in arhive.
(2) Osebne podatke iz 63.c. in 63.č. člena tega zakona sme uporabljati pooblaščeno podjetje ali organ za izdelavo izkaznice prosilca za azil, osebne izkaznice za begunca, potnega lista za begunca in izkaznice o priznani posebni obliki zaščite za potrebe vpisa podatkov na obrazce navedenih listin in jih mora v roku 30 dni po uporabi uničiti.

(1) Evidence iz 63.a člena tega zakona vsebujejo vse podatke iz drugega odstavka 63.b člena tega zakona.
(2) Evidenca iz druge do devetnajste alinee prvega odstavka 63.a člena tega zakona vsebuje tudi podatke o naslovu prebivališča v Republiki Sloveniji in EMŠO, če ga oseba ima.
(3) Evidence iz šeste, sedme, osme, devete, desete, enajste, dvanajste in trinajste alinee prvega odstavka 63.a člena tega zakona vsebujejo tudi rok, v katerem mora oseba zapustiti Republiko Slovenijo.
(4) Evidenci iz tretje in četrte alinee prvega odstavka 63.a člena tega zakona vsebujeta tudi podatke o prejeti denarni pomoči ali žepnini, humanitarni pomoči, osnovnošolskem izobraževanju in opravljanju začasnega in občasnega dela.».

Minister, pristojen za notranje zadeve, v enem letu po uveljavitvi tega zakona uskladi obrazce listin iz 56. člena zakona ter podrobneje predpiše način vodenja evidenc.

Izdane izkaznice prosilca za azil, osebne izkaznice za begunca, potni listi za begunca in izkaznice o priznani posebni obliki zaščite se lahko uporabljajo do izteka njihove veljavnosti, vendar največ dve leti po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.