Uradni list

Številka 72
Uradni list RS, št. 72/2001 z dne 14. 9. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 72/2001 z dne 14. 9. 2001

Kazalo

3876. Pravilnik o načinih ugotavljanja skladnosti za posamezne vrste merilnih instrumentov ter o vrstah in načinih njihove označitve z oznakami skladnosti*, stran 7457.

Na podlagi četrtega odstavka 9. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport
P R A V I L N I K
o načinih ugotavljanja skladnosti za posamezne vrste merilnih instrumentov ter o vrstah in načinih njihove označitve z oznakami skladnosti*
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa načine ugotavljanja skladnosti in označitve z oznakami skladnosti za posamezne vrste merilnih instrumentov (v nadaljnjem besedilu: merila), ki se dajejo v promet in prvo uporabo v Republiki Sloveniji.
2. člen
Načini ugotavljanja skladnosti po tem pravilniku in z njimi povezani postopki ugotavljanja skladnosti za posamezne vrste meril so:
– odobritev tipa merila,
– prva overitev merila,
– neposredna overitev posamičnega merila,
– izjava o skladnosti s tipom merila,
– EEC-odobritev tipa merila in
– in EEC-prva overitev merila.
3. člen
Ta pravilnik se nanaša na merila, njihove sestavne dele, dodatne naprave in merilno opremo.
II. ODOBRITEV TIPA MERILA
4. člen
Postopek odobritve tipa merila (v nadaljnjem besedilu: odobritev tipa) je zaporedje dejanj, izvedenih pred preskusom merila, med njim in po njem, kadar je merilo primerek predvidene proizvodnje (v nadaljnjem besedilu: tip merila), na podlagi katerih Urad Republike Slovenije za meroslovje (v nadaljnjem besedilu: urad) odloči o skladnosti tipa merila s predpisi.
Odobritev tipa se šteje za popolno tudi, če so v njej navedeni različni pogoji, ki omejujejo uporabo merila, pri čemer se omejitve nanašajo na področja uporabe ter na število meril, za katera je odobritev tipa dana.
5. člen
Zahtevo za odobritev tipa lahko vloži proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Republiki Sloveniji in mora vsebovati naslednje podatke:
– firmo in sedež proizvajalca merila,
– ime merila in proizvajalčevo oznako izvedbe tipa merila,
– vrsto merila in namen uporabe,
– popis meril, naprav in drugih bistvenih sestavnih delov, ki tvorijo tip merila, za katerega se zahteva odobritev tipa.
Zahtevi za odobritev tipa mora vložnik priložiti:
a) splošni opis merila,
b) idejne projekte in proizvodne skice in načrte elementov, podsestavov in vezij; sestavno risbo; fotografijo merila idr.,
c) opis načina izvedbe in zaščite nastavitve parametrov s predlogom za mesto in način žigosanja,
d) opise in razlage, potrebne za razumevanje navedenega iz prejšnje točke, vključno z opisom delovanja tipa merila,
e) navodila za uporabo,
f) opis rešitev, ki so bile sprejete, da bi bile izpolnjene predpisane meroslovne zahteve, in navedbo upoštevanih standardov,
g) rezultate projektnih izračunov, pregledov idr.,
h) poročila o preskusih,
i) certifikate o odobritvi tipa in rezultate ustreznih preskusov na tipu merila, ki vsebuje dele, ki so istovetni tistim v načrtu, če ti obstajajo,
j) izjavo vložnika o skladnosti zadevnega merila z meroslovnim predpisom z navedbo, v katerih predpisih je zahtevana odobritev tipa.
Vso tehnično dokumentacijo mora potrditi proizvajalec merila z žigom, podpisom in datumom. Zahtevo iz prvega odstavka tega člena in dokumentacijo v točkah a), c), d), e), f) in j) prejšnjega odstavka je treba predložiti v slovenskem jeziku.
Pooblaščeni zastopnik proizvajalca je dolžan zahtevi priložiti tudi pooblastilo proizvajalca za zastopanje v postopku.
6. člen
Na zahtevo urada mora vložnik predložiti tudi druge podatke o merilu, če so bistveni za ugotavljanje skladnosti s predpisi.
7. člen
Vložnik mora predložiti v postopek odobritve tipa najmanj eno različico merila, ki jo določi urad. Na zahtevo urada je vložnik dolžan predložiti tudi več meril.
8. člen
Urad po pregledu zahteve za odobritev tipa in ugotovitvi, da je vloga popolna, določi izvajalca ter kraj in obseg preskusa tipa merila. Izvajalec preskusa tipa merila na podlagi svojih ugotovitev izdela poročilo o preskusu tipa merila.
Preskus tipa merila obsega pregled predložene tehnične in druge dokumentacije, preverjanje in ovrednotenje (v nadaljnjem besedilu: ovrednotenje), ali je tip merila izdelan skladno s to dokumentacijo, ter preglede in/ali preskuse, s katerimi se preveri, ali rešitve, ki jih je sprejel proizvajalec, ustrezajo predpisanim meroslovnim zahtevam.
Po izvedenem preskusu tipa merila urad pregleda poročilo o preskusu tipa merila in odloči o odobritvi oziroma zavrnitvi odobritve tipa.
9. člen
Preskus tipa merila je lahko glede na obseg in namen popoln, delen, omejen ali ponoven.
10. člen
Pri popolnem preskusu tipa merila se ovrednotijo vse meroslovne lastnosti in tehnične izvedbe, da se ugotovi, ali je tip merila skladen z zahtevami, določenimi z meroslovnimi predpisi za posamezno vrsto meril.
11. člen
Pri delnem preskusu tipa merila se ovrednoti omejeno število izbranih meroslovnih in tehničnih lastnosti, da se ugotovi, ali so skladne z meroslovnimi predpisi.
Delni preskus tipa merila se lahko opravi, če je tip merila, za katerega je urad že izdal certifikat o odobritvi tipa merila, spremenjen tako, da je mogoče utemeljeno pričakovati, da vpeljane spremembe vplivajo samo na določene lastnosti tega tipa merila.
12. člen
Pri omejenem preskusu tipa merila se ovrednotijo izbrana dokumentacija in bistvene meroslovne in tehnične lastnosti tipa merila, da se ugotovijo morebitna odstopanja od rezultatov predhodnega preskusa tipa merila.
Omejeni preskus tipa merila se lahko opravi:
– če je tip merila, za katerega je urad že izdal certifikat o odobritvi tipa merila, spremenjen tako, da je mogoče utemeljeno pričakovati vpliv izvedene spremembe na druge meroslovne lastnosti tipa merila;
– če je za ta tip merila pristojna tuja meroslovna institucija že izdala certifikat o odobritvi tipa merila, V tem primeru se omejeni preskus opravi, če vložnik priloži zahtevi iz 5. člena tega pravilnika certifikat o odobritvi tipa merila s prilogo in dodatki o spremembah, poročilo o preskusu, na podlagi katerega je bil izdan certifikat o odobritvi tipa merila, in izjavo proizvajalca merila, da je tip merila, za katerega se zahteva odobritev tipa, skladen s tipom, opisanim v priloženem certifikatu o odobritvi tipa merila.
13. člen
Delni ali omejeni preskus tipa merila se lahko opravi tudi za tip merila, za katerega je Zvezni zavod za mere in plemenite kovine nekdanje SFRJ izdal odločbo o odobritvi tipa merila. V tem primeru mora vložnik zahtevi iz 5. člena tega pravilnika priložiti odločbo o odobritvi tipa merila s prilogo in poročilom o preskusu, na podlagi katerega je bila izdana odločba o odobritvi tipa merila.
14. člen
Pri ponovnem preskusu tipa merila se ponovno pregledajo vse ali samo nekatere specifične lastnosti merila.
Ponovni preskus tipa merila lahko zahteva urad ali imetnik certifikata o odobritvi tipa merila, če je podana utemeljena domneva, da tip merila ni več skladen z meroslovnimi predpisi in da ni več primeren za uporabo.
15. člen
Poročilo o preskusu iz prvega odstavka 8. člena tega pravilnika mora vsebovati:
– poročilo o rezultatih preskusa,
– poročilo o tehničnih ugotovitvah izvajalca preskusa,
– priporočila v zvezi z odobritvijo tipa.
Poročilo o preskusu dobi vložnik zahteve za odobritev tipa samo na posebno pisno zahtevo.
16. člen
Če tip merila izpolnjuje zahteve, določene z meroslovnimi predpisi za posamezno vrsto meril, urad izda certifikat o odobritvi tipa merila s prilogo, ki mora vsebovati:
– na prvi strani: firmo in sedež vložnika; firmo in sedež proizvajalca merila; proizvajalčevo ime in oznako tipa merila; uradno oznako tipa merila; datum izdaje odobritve in veljavnosti odobritve; meroslovne predpise, s katerimi je odobreni tip merila skladen;
– v prilogi: navedbo merila (meril) in bistvenih sestavnih delov; navedbo načina označevanja z napisi in oznakami; navedbo meroslovnih predpisov, ki veljajo za zadevno merilo; navedbo pregledanih in arhiviranih dokumentov; podroben opis merila in njegovih izvedenk; navedbo osnovnih meroslovnih parametrov; navedbo dodatnih zahtev pri prvi in rednih overitvah; navedbo načina označevanja pri overitvah; navedbo dodatnih zahtev pri montaži, zaščiti nastavljivih parametrov ali justiranju; navedbo področij omejene uporabe merila; navedbo omejenega števila meril, na katerega se odobritev tipa nanaša; navedbo kraja in časa obvezne hrambe primerka merila in potrjene kopije tehnične dokumentacije.
Na podlagi delnega ali omejenega preskusa tipa merila urad izda certifikat o začasni odobritvi tipa merila, če ugotovi, da je za ugotovitev skladnosti nekaterih lastnosti merila potrebnega več časa, v katerem se da vzorec merila v uporabo in sočasno nadaljuje z ovrednotenjem in proučevanjem.
Certifikat iz prejšnjega odstavka se izda za dobo največ enega leta in se lahko izjemoma podaljša še za eno leto.
17. člen
Vložnik zahteve za odobritev tipa je dolžan hraniti certifikat o odobritvi tipa merila s prilogo in tehnično dokumentacijo o tipu merila, ki jo je potrdil urad, še 10 let po izdelavi zadnjega primerka zadevnega tipa merila.
Urad lahko zahteva, da se primerek odobrenega tipa merila hrani pri vložniku oziroma proizvajalcu še do 5 let po pridobitvi odobritve tipa.
18. člen
Certifikat o odobritvi tipa merila se izda za dobo 10 let. Na zahtevo imetnika certifikata se lahko na podlagi obstoječe in morebitne dodatno zahtevane dokumentacije veljavnost certifikata obnovi za zaporedna obdobja po 10 let.
V primeru temeljnih sprememb v načrtovanju merila, ki so na primer posledica uporabe novih tehnik, lahko urad izda certifikat z veljavnostjo 2 let. Na zahtevo imetnika certifikata se lahko veljavnost certifikata podaljša še za 3 leta.
Certifikat o odobritvi tipa merila iz prvega in drugega odstavka tega člena se obnovi oziroma podaljša z dodatkom k certifikatu.
19. člen
Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik, ki je pridobil certifikat o odobritvi tipa merila, lahko prenese pravice, ki izhajajo iz odobritve tipa, na drugega pooblaščenega zastopnika. Prenos se opravi s pisno pogodbo, ki jo je treba priložiti zahtevi za dodatek k certifikatu o odobritvi tipa merila.
20. člen
Uradna oznaka tipa merila, ki se uporablja za identifikacijo odobrenega tipa merila, je sestavljena iz:
– dvočrkovne oznake SI,
– dveh zadnjih številk koledarskega leta izdaje certifikata o odobritvi tipa merila,
– dvoštevilčne oznake skupine meril,
– tekoče zaporedne številke certifikata o odobritvi tipa merila v danem letu.
21. člen
Če urad ugotovi, da tip merila ne izpolnjuje zahtev, določenih z meroslovnimi predpisi za posamezno vrsto meril, zavrne odobritev tipa.
Odločba o zavrnitvi odobritve tipa merila mora vsebovati naslednje podatke: popis meril in bistvenih sestavnih delov; navedbo meroslovnih predpisov in pomembnejše vložnikove dokumentacije, na podlagi katerih je bil izveden preskus tipa merila; navedbo značilnosti in vrednosti parametrov, ki so bile spoznane za hibne, in ustrezne sprejemljive vrednosti ter druge neizpolnjene pogoje.
Zoper odločbo o zavrnitvi odobritve tipa merila je dopustna pritožba na ministrstvo, pristojno za meroslovje. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
22. člen
Če proizvajalec na odobrenem tipu merila uvede take spremembe, iz katerih ne izhaja nov tip merila, je imetnik certifikata dolžan vložiti zahtevo za dodatek k certifikatu o odobritvi tipa merila. Zahteva za dodatek k certifikatu o odobritvi tipa merila mora vsebovati veljavno uradno oznako tipa merila z navedbo vseh dosedanjih sprememb oziroma dopolnitev na odobrenem tipu merila ter vzrok za zahtevane spremembe.
Zahtevi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti dokumentacijo o spremembah in dopolnitvah tipa merila in primerek spremenjenega merila, ki ga določi urad.
23. člen
Proizvajalec ali imetnik certifikata o odobritvi tipa merila lahko vloži zahtevo za dodatek k certifikatu o odobritvi tipa merila tudi v primeru, da zahtevane spremembe v zvezi z odobrenim tipom merila niso nastale zaradi sprememb na odobrenem tipu merila.
III. PRVA OVERITEV MERILA
24. člen
Prva overitev merila (v nadaljnjem besedilu: prva overitev) pomeni pregled novega ali obnovljenega merila in potrditev njegove skladnosti z odobrenim tipom in/ali predpisanimi meroslovnimi zahtevami za zadevno vrsto merila. Skladnost merila se potrdi z označitvijo merila z oznako prve overitve in/ali izdajo potrdila o skladnosti s predpisi.
Prva overitev se lahko v primerih, navedenih v predpisih za posamezne vrste meril, in v skladu s sprejetimi preskusnimi postopki izvede po metodi, ki ni metoda preverjanja posameznega merila.
Prve overitve izvede urad ali pravna oseba, ki jo imenuje minister, pristojen za meroslovje (v nadaljnjem besedilu: organ za ugotavljanje skladnosti).
Veljavnost oznake prve overitve preneha zadnji dan koledarskega leta, ki sledi letu, v katerem so bila merila označena z oznako prve overitve in/ali je bilo izdano potrdilo o skladnosti s predpisi, razen če je s posebnim predpisom določeno drugače. Rok veljavnosti prve overitve za posamezno vrsto merila je enak roku veljavnosti redne overitve za to vrsto merila.
25. člen
Proizvajalec merila ali njegov pooblaščeni zastopnik mora podati zahtevo za prvo overitev, ki se praviloma vloži za vsako merilo posebej. Če se sočasno zahteva prva overitev več meril iste vrste, se lahko vloži ena zahteva, pri čemer se vsa merila navedejo v prilogi k zahtevi.
Zahteva iz prejšnjega odstavka mora vsebovati naslednje podatke:
– podatke o vložniku zahteve,
– ime firme in sedež (ime in naslov) proizvajalca merila,
– pooblastilo proizvajalca merila za zastopanje v postopku, če je vložnik zahteve pooblaščeni zastopnik proizvajalca,
– podatke o merilu (naziv merila, tip merila, uradna oznaka, če ta obstaja, serijska številka),
– dokumentacijo o merilu iz drugega odstavka 5. člena tega pravilnika, razen točk g) in j), v slovenskem jeziku, če odobritev tipa ni predpisana,
– navedbo stopnje overitve in poročilo o izvedenih pregledih, če se merilo overja v več stopnjah,
– navedbo kraja uporabe merila.
26. člen
Postopek prve overitve zajema:
1. pregled zahteve za prvo overitev,
2. identifikacijo merila, da se ugotovi, ali:
a) merilo spada v vrsto meril, za katero ni predpisana odobritev tipa merila. Če za merilo ni predpisana odobritev tipa, se ugotovi, ali merilo izpolnjuje predpisane meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve za posamezno vrsto meril,
b) je merilo pridobilo odobritev tipa in ali je merilo skladno z odobrenim tipom in predpisanimi meroslovnimi zahtevami za posamezno vrsto meril, ki so bile v veljavi na dan izdaje certifikata o odobritvi tipa merila,
3. preskus merila skladno s predpisanimi meroslovnimi zahtevami za posamezno vrsto merila, ki se nanaša zlasti na
a) meroslovne lastnosti,
b) največje dopustne pogreške,
c) konstrukcijo, ali ta zagotavlja, da se merilne lastnosti pod normalnimi pogoji uporabe ne bodo dosti poslabšale,
d) prisotnost predpisanih napisov in ploščic z žigom oziroma možnosti za označitev z oznakami prve overitve,
4. namestitev delnih ali končnih oznak prve overitve in/ali izdaja potrdila o skladnosti s predpisi, če je ugotovljena skladnost z zahtevami za prvo overitev.
Skladnost merila s predpisi se lahko namesto z oznako potrdi tudi z izdajo potrdila o skladnosti merila s predpisi, če konstrukcija merila ne omogoča namestitve oznake prve overitve. Na zahtevo vložnika zahteve se izda potrdilo o skladnosti merila s predpisi tudi, če je bilo merilo označeno z oznako.
V postopku prve overitve merila se vodi zapisnik, ki vključuje podatke o vložniku zahteve, podatke, ki so pomembni za identifikacijo merila, o vrsti in tipu merila, tehnične podatke o merilu, ki so pomembni pri prvi overitvi, o pogojih, pod katerimi je bil pregled merila opravljen, rezultate preskusa, ugotovitve in datum pregleda merila.
Če se prva overitev merila zavrne, se v zapisniku navedejo razlogi za zavrnitev. Kopijo zapisnika prejme vložnik zahteve.
27. člen
Prva overitev se lahko izvede v eni ali več stopnjah. Ponavadi se prva overitev izvede v dveh stopnjah.
Glede na predpisane meroslovne zahteve za posamezno vrsto merila se:
a) prva overitev izvede v eni stopnji na merilih, ki kot celota zapustijo proizvodnjo in jih je mogoče brez predhodnega razstavljanja prenesti na mesto namestitve,
b) prva overitev izvede v dveh ali več stopnjah na merilih, katerih pravilno delovanje je odvisno od razmer, v katerih so nameščena oziroma se uporabljajo.
V prvi stopnji postopka prve overitve se zlasti ugotavlja, ali je merilo skladno z odobrenim tipom, oziroma pri merilu, za katerega odobritev tipa ni predpisana, ali je merilo skladno s predpisanimi meroslovnimi zahtevami.
28. člen
Če v predpisu, ki določa meroslovne zahteve za posamezno vrsto merila, ni določen kraj, kjer naj se izvede prva overitev, se merila, ki se overjajo samo v eni stopnji, overijo na kraju, ki ga določi organ za ugotavljanje skladnosti.
Merila, ki se overjajo v dveh ali več stopnjah, se overijo na kraju, ki ga določi organ za ugotavljanje skladnosti, ki je izvedel prvo stopnjo overitve, ali druga pravna oseba, ki jo imenuje minister, pristojen za meroslovje.
Zadnja stopnja overitve se izvede na kraju namestitve merila.
Kadar se prva overitev izvaja izven kraja, kjer ima urad sedež, lahko urad zahteva od vložnika, da mu omogoči izvedbo overitve s tem, da mu da na voljo etalone in ustrezna sredstva v materialu ter pomožno osebje.
29. člen
Vrste in oblike oznak, s katerimi se označijo merila pri prvi overitvi, so:
– oznaka v obliki žiga,
– oznaka v obliki nalepke,
– oznaka delne prve overitve v obliki žiga,
– oznaka delne prve overitve v obliki nalepke,
– zaščitna oznaka v obliki nalepke,
– oznaka za steklena merila v obliki žiga.
Oznaka v obliki žiga ima obliko kroga s premerom 7 mm, v katerem je enakokraka tehtnica z visečima skodelicama. Nad tehtnico levo je oznaka »SI«, desno pa zadnji dve številki tekočega leta, med visečima skodelicama pa je številka organa za ugotavljanje skladnosti.
Oznaka v obliki nalepke ima obliko kroga s premerom 15 mm, v katerem je enakokraka tehtnica z visečima skodelicama. Nad tehtnico levo je oznaka »SI«, desno pa zadnji dve številki tekočega leta, med visečima skodelicama pa številka organa za ugotavljanje skladnosti. Oznaka je bele barve z modro obrobo in modrimi napisi.
Oznaka delne prve overitve v obliki žiga ima obliko enakostraničnega trikotnika z očrtanim krogom s premerom 8 mm. V zgornjem kotu je oznaka »SI«, pod njo pa številka organa za ugotavljanje skladnosti.
Oznaka delne prve overitve v obliki nalepke ima obliko enakostraničnega trikotnika z očrtanim krogom s premerom 18 mm. V zgornjem kotu je oznaka »SI«, pod njo pa številka organa za ugotavljanje skladnosti. Nalepka je rumene barve s črno obrobo trikotnika in črnimi napisi.
Z oznako v obliki nalepke se označijo tista merila, ki jih zaradi občutljive konstrukcije ni mogoče označiti z oznako v obliki žiga.
Zaščitna oznaka v obliki nalepke ima ovalno obliko z velikostjo 20 mm x 8 mm. Nalepka je oranžne barve s črnimi napisi. Na sredini je enakokraka tehtnica z visečima skodelicama. Nad tehtnico je oznaka »SI«, med visečima skodelicama pa številka organa za ugotavljanje skladnosti.
Oznaka za steklena merila v obliki žiga ima obliko ščita z višino 8 mm. Zgoraj je oznaka »SI«, spodaj pa številka organa za ugotavljanje skladnosti.
Vrste, oblika in vsebina oznak so navedene v Prilogi I., ki je sestavni del tega pravilnika.
Potrebno število oznak za potrditev skladnosti meril s predpisanimi meroslovnimi zahtevami dobijo pravne osebe, ki jih imenuje minister, pristojen za meroslovje pri uradu. Te pravne osebe, morajo uradu posredovati kopijo vsakega izdanega potrdila o skladnosti merila s predpisi.
IV. NEPOSREDNA OVERITEV POSAMIČNEGA MERILA
30. člen
Neposredna overitev posamičnega merila je postopek, v katerem urad ugotavlja skladnost posamičnega merila z meroslovnimi predpisi.
Posamično merilo je merilo, ki je načrtovano in izdelano za posebno uporabo ter ni primerek predvidene proizvodnje.
31. člen
Zahtevo za neposredno overitev posamičnega merila vloži proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik in mora vsebovati naslednje podatke:
– firmo in sedež (ime in naslov) proizvajalca merila,
– ime merila in proizvajalčevo oznako izvedbe tipa merila,
– vrsto merila in namen uporabe,
– identifikacijsko številko merila z letom izdelave,
– mesto, kjer se merilo nahaja.
32. člen
Zahtevi za neposredno overitev posamičnega merila mora biti priložena tehnična dokumentacija o merilu, ki mora vsebovati:
– splošni opis merila,
– idejne projekte, proizvodne skice in načrte elementov, podsestavov, vezij,
– način izvedbe in zaščite nastavitve parametrov s predlogom za mesto in način žigosanja; sestavno risbo; fotografijo merila idr.,
– opise in razlage, potrebne za razumevanje navedenega v zgornji alinei, vključno z opisom delovanja merila,
– opis rešitev, ki so bile sprejete, da bi bile izpolnjene predpisane meroslovne zahteve, in navedbo upoštevanih standardov,
– navodilo za uporabo merila,
– poročila o preskusih,
– certifikate o odobritvi tipa merila za posamezne sestavne dele, če obstajajo.
Pooblaščeni zastopnik proizvajalca je dolžan zahtevi priložiti tudi pooblastilo proizvajalca za zastopanje v postopku.
Na zahtevo urada mora vložnik predložiti tudi druge podatke o merilu, če so bistveni za neposredno overitev posamičnega merila.
33. člen
Preskus za neposredno overitev posamičnega merila mora vsebovati:
– pregled tehnične dokumentacije o merilu in ugotavljanje njene skladnosti z meroslovnimi zahtevami,
– identifikacijo merila,
– preskus meroslovnih lastnosti in uporabnosti merila.
34. člen
Zapisnik o preskusu posamičnega merila mora vsebovati:
– podatke o meroslovnih lastnostih in uporabnosti merila,
– identifikacijsko številko z letom izdelave,
– podatke o preskušanju z rezultati preskusa,
– način označitve merila,
– splošne ugotovitve o meroslovnih lastnostih in uporabnosti merila.
Zapisnik o preskusu dobi vložnik zahteve za preskus in odobritev tipa samo na posebno pisno zahtevo.
35. člen
Če se s preskusom posamičnega merila ugotovi, da merilo izpolnjuje predpisane meroslovne zahteve, urad merilo označi na način, ki je določen v zapisniku o preskusu posamičnega merila, s čimer je posamično merilo overjeno in s tem primerno za uporabo.
Ne glede na označitev iz prejšnjega odstavka tega člena urad izda za merilo tudi potrdilo o skladnosti merila s predpisi.
36. člen
O postopkih neposredne overitve posamičnega merila vodi urad posebno evidenco.
V. IZJAVA O SKLADNOSTI S TIPOM MERILA (ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI PROIZVODNJE)
37. člen
Izjava o skladnosti s tipom merila (v nadaljnjem besedilu: izjava o skladnosti s tipom) je del postopka ugotavljanja skladnosti, s katero proizvajalec, ki izpolnjuje obveznosti iz 38. člena tega pravilnika, izjavlja, da so zadevna merila skladna s tipom merila, opisanim v certifikatu o odobritvi tipa merila, in da izpolnjujejo predpisane meroslovne zahteve.
Proizvajalec mora voditi odobren sistem kakovosti za proizvodnjo, kontrolo končnega izdelka in preskušanje zadevnega merila, kot je določeno v 39. členu tega pravilnika, in je pod nadzorom, kot je določeno v 43. členu tega pravilnika.
38. člen
Proizvajalec vloži pri uradu zahtevo za presojo sistema kakovosti. Zahteva mora vsebovati:
a) vse ustrezne podatke o merilu, ki ga sistem kakovosti zajema,
b) dokumentacijo o sistemu kakovosti,
c) tehnično dokumentacijo o odobrenem tipu in kopijo certifikata o odobritvi tipa merila.
39. člen
Sistem kakovosti mora zagotavljati skladnost merila z odobrenim tipom in s predpisanimi meroslovnimi zahtevami za zadevno vrsto merila.
Vsi elementi, zahteve in določbe, ki jih sprejme proizvajalec, morajo biti dokumentirani sistematično in urejeno v obliki pisnih pravil, postopkov in navodil. Taka dokumentacija sistema kakovosti mora zagotavljati pravilno razumevanje programov kakovosti, načrtov, priročnikov in zapisov.
Dokumentacija sistema kakovosti mora zlasti vsebovati ustrezen opis:
a) ciljev kakovosti in organizacijske strukture, odgovornosti in pooblastil vodstva v zvezi s kakovostjo,
b) proizvodnega procesa, tehnik obvladovanja in zagotavljanja kakovosti ter sistematičnih ukrepov, ki jih bo proizvajalec uporabljal,
c) pregledov in preskusov, ki jih bo proizvajalec izvedel pred proizvodnjo, med njo in po njej, in njihove pogostnosti,
d) zapisov kakovosti, kot so poročila kontrole, preskusov, kalibracij, personalni zapisi in drugo,
e) načinov, kako bo spremljal doseganje zahtevane kakovosti izdelkov in uspešno delovanje sistema kakovosti.
40. člen
Urad pregleda in oceni sistem kakovosti, da ugotovi, ali proizvajalec izpolnjuje zahteve tega pravilnika, in sporoči svojo odločitev proizvajalcu. Obvestilo proizvajalcu mora vsebovati ugotovitve pregleda in v primeru zavrnitve obrazložitev za tako odločitev.
41. člen
Proizvajalec mora izvajati obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti, ga redno vzdrževati in zagotavljati njegovo nenehno primernost in učinkovitost.
42. člen
Proizvajalec mora obvestiti urad o vsaki nameravani dopolnitvi oziroma spremembi sistema kakovosti.
Urad oceni predlagane spremembe in odloči, ali bo dopolnjen sistem kakovosti še vedno izpolnjeval zahteve tega pravilnika, oziroma odloči o potrebi po ponovni presoji sistema kakovosti.
43. člen
Nadzor nad pravilnim izpolnjevanjem proizvajalčevih obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti, periodično izvaja urad.
Proizvajalec mora uradu za kontrolne namene omogočiti dostop do proizvodnih, kontrolnih, preskuševalnih in skladiščnih prostorov in mu mora priskrbeti vse potrebne informacije, zlasti:
a) dokumentacijo o sistemu kakovosti in
b) zapise kakovosti, kot so poročila kontrole, preskusov, kalibracij, personalne zapise in drugo.
Urad lahko izvaja tudi nenapovedane obiske pri proizvajalcu. Med takimi obiski lahko urad izvede, če je potrebno, tudi ustrezne preskuse, s katerimi ugotovi, ali sistem kakovosti deluje pravilno.
Urad proizvajalcu izda poročilo o pregledu, in kjer je ustrezno, tudi poročilo o preskusih.
44. člen
Proizvajalec mora vsako merilo označiti skladno s certifikatom o odobritvi tipa merila, izdanim za to merilo, z oznako in/ali žigom prve overitve iz 29. člena tega pravilnika, s čimer zagotavlja skladnost merila s tipom, opisanim v certifikatu o odobritvi tipa merila, in meroslovnimi zahtevami zadevne vrste meril.
45. člen
Proizvajalec mora za vsak model merila sestaviti pisno izjavo o skladnosti s tipom merila. Izjava o skladnosti mora biti dostopna uradu. Izjavo o skladnosti s tipom merila, ki mora identificirati model merila, za katerega je bila izdana, mora proizvajalec hraniti še 10 let po izdelavi zadnjega primerka merila.
Kopija izjave o skladnosti s tipom merila mora biti priložena vsakemu merilu, ki je dano v promet.
46. člen
Proizvajalec mora še 10 let po izdelavi zadnjega primerka merila hraniti kopijo dokumentacije iz 38. člena, odločitve iz 42. člena ter poročila nadzornih pregledov iz 43. člena tega pravilnika.
47. člen
V primeru tujega proizvajalca se obveznosti proizvajalca iz 38. člena, prvega odstavka 42. ter 45. in 46. člena tega pravilnika nanašajo na njegovega pooblaščenega in odgovornega predstavnika s sedežem v Republiki Sloveniji, ki prevzame vso odgovornost proizvajalca.
VI. EEC-ODOBRITEV TIPA MERILA
48. člen
EEC-odobritev tipa merila (v nadaljnjem besedilu: EEC-odobritev tipa) je podlaga za predložitev merila v EEC-prvo overitev merila (v nadaljnjem besedilu: EEC-prva overitev). Če se EEC-prva overitev ne zahteva, pomeni EEC-odobritev tipa pooblastilo za dajanje meril v promet oziroma začetek uporabe. Če posebni predpis o meroslovnih zahtevah za določeno vrsto meril določa, da za to vrsto meril EEC-odobritev tipa ni potrebna, se merila te vrste predložijo neposredno v EEC-prvo overitev.
Urad izda certifikat o EEC-odobritvi tipa merila za vsak tip merila, za katerega ima ustrezno kontrolno opremo.
Zahtevo za EEC-odobritev tipa lahko vloži samo proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Evropski uniji. Urad zavrže zahtevo za EEC-odobritev tipa, če ugotovi, da je bila za isto merilo že vložena zahteva za EEC-odobritev tipa v eni izmed držav Evropske unije.
Urad obvešča druge pristojne institucije v državah Evropske unije o vsaki spremembi ali dodatku k odobrenemu tipu merila, če take spremembe vplivajo ali bi lahko vplivale na merilne rezultate ali na predpisane pogoje za uporabo merila.
Za spremenjen tip merila se namesto dodatka k prvotnemu certifikatu o EEC-odobritvi tipa merila podeli nova EEC-odobritev tipa, če se tip merila spremeni potem, ko so se spremenile predpisane meroslovne zahteve za zadevno vrsto merila tako, da bi bilo spremenjeni tip mogoče odobriti samo v skladu s temi zahtevami.
49. člen
Če je EEC-odobritev tipa podeljena pomožni opremi, morajo biti v certifikatu o EEC-odobritvi tipa merila navedeni:
a) tipi meril, na katere je ta oprema lahko priključena ali vanj vgrajena,
b) splošni pogoji za celovito delovanje meril, za katere je EEC-odobritev tipa odobrena.
50. člen
Če je merilo uspešno opravilo pregled za EEC-odobritev tipa, urad izda certifikat o EEC-odobritvi tipa merila.
Vložnik lahko na vsako merilo, ki je skladno z odobrenim tipom, pritrdi ali da pritrditi znak EEC-odobritve tipa, ki je določen v tem certifikatu.
Če EEC-prva overitev ni predpisana, mora vložnik na vsako merilo, ki je skladno z odobrenim tipom, pritrditi ali dati pritrditi znak EEC-odobritve tipa, ki je določen v certifikatu o EEC-odobritvi tipa merila.
51. člen
Certifikat o EEC-odobritvi tipa velja 10 let in se lahko podaljša za zaporedna obdobja po 10 let. Število meril, ki se lahko izdelajo skladno z odobrenim tipom, ni omejeno, razen če v certifikatu o EEC-odobritvi tipa ni določeno drugače.
Certifikata o EEC-odobritvi tipa ni mogoče podaljšati v primeru, da se predpisane meroslovne zahteve spremenijo tako, da se taka EEC-odobritev tipa na podlagi novih predpisov ne bi mogla podeliti.
Merila, ki so bila dana v uporabo v času veljavnosti EEC-odobritve tipa, ostanejo v uporabi, čeprav je rok veljavnosti EEC-odobritve tipa potekel.
Če se uporabijo nove tehnike, ki niso določene z veljavnimi predpisi o meroslovnih zahtevah za posamezno vrsto meril, se lahko podeli EEC-odobritev tipa z omejenim učinkom.
52. člen
Certifikat o EEC-odobritvi tipa lahko vsebuje naslednje omejitve:
a) omejeno število meril, ki jih lahko odobritev zajema,
b) obveznost obveščanja urada o mestih namestitve meril,
c) omejitve uporabe,
d) posebne omejitve, ki zadevajo uporabljeno tehniko.
Certifikat o EEC-odobritvi tipa z omejitvami iz prejšnjega odstavka se podeli samo:
a) če so predpisane nove meroslovne zahteve za to vrsto meril,
b) če največji dopustni pogreški, predpisani s predpisi, ki določajo meroslovne zahteve za posamezno vrsto meril, niso bili preseženi.
Tak certifikat o EEC-odobritvi tipa se izda za dobo največ 2 let. Po preteku veljavnosti se lahko podaljša za nadaljnje obdobje največ do 3 let.
53. člen
Če se za merila, ki izpolnjujejo predpisane meroslovne zahteve za posamezno vrsto meril, ne zahteva EEC-odobritev tipa, lahko proizvajalec merila na lastno odgovornost označi tako merilo s posebnim znakom iz četrtega odstavka 57. člena tega pravilnika.
54. člen
Certifikat o EEC-odobritvi tipa merila, ki ga je podelil urad, lahko urad razveljavi, če:
a) merila, za katere je bila taka odobritev podeljena, niso skladna z odobrenim tipom ali s predpisanimi meroslovnimi zahtevami za to vrsto meril,
b) niso izpolnjene meroslovne zahteve, navedene v certifikatu o EEC-odobritvi tipa merila, ali določila drugega odstavka 51. člena,
c) urad ugotovi, da odobritev tipa ne bi smela biti podeljena oziroma je bila podeljena na nepravilen način.
Urad razveljavi certifikat o EEC-odobritvi tipa merila tudi, če se pri merilih, konstruiranih skladno z odobrenim tipom, med uporabo odkrije hiba splošne narave, zaradi katere so merila neprimerna za predvideno uporabo.
V primeru iz prejšnjega odstavka lahko urad do nadaljnjega prepove dajanje v promet in začetek uporabe zadevnih meril. Enako velja tudi v primerih iz prvega odstavka tega člena za merila, ki so oproščena EEC-prve overitve, če proizvajalec po ustreznem opozorilu ne uskladi meril z odobrenim tipom ali zahtevami v predpisih o meroslovnih zahtevah za posamezno vrsto meril.
Odločitve iz tega člena izreče urad z odločbo. Zoper to odločbo je dopustna pritožba na ministrstvo, pristojno za meroslovje. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
55. člen
Zahteva za EEC-odobritev tipa in z njo povezana dokumentacija, vključno s priloženimi dokumenti, morata biti v slovenskem jeziku. Obenem mora vložnik kopijo zahteve poslati vsem pristojnim organom držav članic Evropske unije.
Zahteva iz prejšnjega odstavka mora vsebovati naslednje podatke:
a) ime in naslov proizvajalca oziroma podjetja ali njegovih pooblaščenih zastopnikov,
c) predvideni namen uporabe,
d) merilne lastnosti,
e) morebitno blagovno znamko ali tip.
Zahtevi se v dvojniku priloži dokumentacija, potrebna za njeno ovrednotenje, zlasti pa:
1. opis:
a) konstrukcije in delovanja merila,
b) zaščitnih ukrepov, ki zagotavljajo pravilno delovanje merila,
c) naprav za reguliranje in naravnavanje,
d) predvidenih mest za znake overitve in plombe (če so potrebne),
2. risbe splošne razporeditve in po potrebi podrobne risbe pomembnejših sestavnih delov,
3. shemo, ki ilustrira principe delovanja, in po potrebi fotografijo,
4. zahtevi je treba priložiti tudi dokumentacijo, ki se nanaša na že podeljene odobritve tipa merila iz II. točke tega pravilnika.
56. člen
Pregled za EEC-odobritev tipa zajema:
1. preučitev dokumentacije in pregled merilnih lastnosti tipa. Merilne lastnosti se ugotavljajo v laboratorijih urada ali na kraju izdelave, dobave oziroma montaže merila,
2. samo pregled predložene dokumentacije, če so merilne lastnosti poznane do podrobnosti,
3. celovito delovanje merila pod normalnimi pogoji uporabe, pod katerimi mora merilo ohranjati zahtevane merilne lastnosti.
Urad lahko od vložnika zahteva, da mu za izvedbo odobritvenih preskusov da na voljo etalone in ustrezna sredstva v materialu ter pomožno osebje.
57. člen
V certifikatu o EEC-odobritvi tipa merila se podajo rezultati pregleda tipa in določene druge zahteve, ki jim mora merilo ustrezati. Certifikatu se priložijo opisi, risbe in sheme, ki so potrebne za prepoznavanje tipa in razlago njegovega delovanja.
Znak EEC-odobritve tipa iz drugega odstavka 50. člena tega pravilnika je stilizirana črka ε, ki vsebuje:
– v zgornjem delu razločno veliki tiskani črki SI in zadnji dve številki letnice odobritve,
– v spodnjem delu oznako (identifikacijsko številko), ki jo določi urad.
Pri omejeni EEC-odobritvi tipa se pred stilizirano črko ε postavi črka P, ki je enako velika kot ε.
Merila iz 53. člena tega pravilnika se označijo s posebnim znakom, ki je enak znaku EEC-odobritve tipa, s to razliko, da je stilizirana črka ε simetrično zasukana okrog navpične osi in nima nobene druge oznake, razen če ni s predpisom, ki določa meroslovne zahteve za posamezno merilo, določeno drugače.
Merila iz 62. člena tega pravilnika se označijo z znakom, ki je enak znaku EEC-odobritve in se nahaja v šesterokotniku.
Znaki iz tega člena, ki jih proizvajalec pritrdi skladno z določili tega pravilnika, morajo biti pritrjeni na vidnem mestu na vsakem merilu ter na vsej pomožni opremi, ki je predložena v overitev. Znaki morajo biti čitljivi ter neizbrisni. Če pritrditev takih znakov predstavlja tehnične težave, se lahko v dogovoru z uradom naredijo oziroma sprejmejo izjeme.
Vrste, oblike in vsebina oznak so navedene v Prilogi II., ki je sestavni del tega pravilnika.
58. člen
Urad lahko zahteva deponiranje vzorca merila, za katerega je bila podeljena EEC odobritev tipa. Namesto takega vzorčnega merila lahko urad dovoli deponiranje delov merila, modelov skale ali risb in to navede v certifikatu o EEC-odobritvi tipa merila.
Urad pošlje kopije certifikata o EEC-odobritvi tipa merila hkrati z obvestilom vložniku zahteve Komisiji Evropske unije in pristojnim organom za izdajo certifikata o EEC-odobritvi tipa v posameznih državah članicah Evropske unije.
Razveljavitev certifikata o EEC-odobritvi tipa merila in drugo obveščanje v zvezi z obsegom in veljavnostjo EEC-odobritve tipa je prav tako predmet postopka objave iz prejšnjega odstavka.
VII. EEC-PRVA OVERITEV
59. člen
EEC-prva overitev pomeni pregled novega ali obnovljenega merila in potrditev njegove skladnosti z odobrenim tipom in/ali meroslovnimi zahtevami glede merilnih lastnosti, tehnične konstrukcije in delovanja. Skladnost merila se potrdi z označitvijo merila z znakom EEC-prve overitve.
EEC-prva overitev se lahko v primerih, navedenih v predpisih za posamezne vrste meril, in skladno s sprejetimi preskusnimi postopki izvede po metodi, ki ni metoda preverjanja posameznega merila.
Če ima organ za ugotavljanje skladnosti potrebno opremo, sam izvede EEC-prvo overitev za merila, ki so bila predložena v overitev.
Veljavnost EEC-prve overitve traja do konca leta, ki sledi letu, v katerem so bila merila označena z znakom prve overitve, razen če je s posebnim predpisom o meroslovnih zahtevah za posamezno vrsto merila določeno drugače.
60. člen
Ko je merilo predloženo v EEC-prvo overitev, organ za ugotavljanje skladnosti ugotovi, ali:
a) merilo spada v vrsto, ki je oproščena EEC-odobritve tipa. V tem primeru ugotavlja, ali merilo izpolnjuje tehnične, konstrukcijske in funkcionalne zahteve, ki so predpisane za to vrsto merila,
b) ima merilo EEC-odobritev tipa. V tem primeru ugotavlja, ali je merilo skladno z odobrenim tipom in s predpisanimi meroslovnimi zahtevami, ki so bile v veljavi na dan izdaje certifikata o EEC-odobritvi tipa merila.
Pregled ob EEC-prvi overitvi se skladno s predpisanimi meroslovnimi zahtevami nanaša zlasti na:
a) merilne lastnosti,
b) največje dopustne pogreške,
c) konstrukcijo, če le-ta zagotavlja, da se merilne lastnosti pod normalnimi pogoji uporabe ne bodo dosti poslabšale,
d) prisotnost predpisanih napisov in ploščic z žigom oziroma možnosti za označitev z oznakami EEC-prve overitve.
61. člen
Po opravljenem pregledu in če je bila ugotovljena skladnost merila z zahtevami za EEC-prvo overitev, organ za ugotavljanje skladnosti na merilo pritrdi delni ali končni znak EEC-prve overitve iz 65. člena tega pravilnika.
62. člen
Če EEC-prva overitev za merila, ki izpolnjujejo meroslovne zahteve za posamezno vrsto meril, ni potrebna, mora proizvajalec tako merilo na lastno odgovornost označiti z oznako iz petega odstavka 57. člena tega pravilnika.
63. člen
EEC-prva overitev se glede na predpisane meroslovne zahteve lahko izvede v eni ali več stopnjah. Ponavadi se EEC-prva overitev izvede v dveh stopnjah.
EEC-prva overitev se izvede:
a) v eni stopnji na merilih, ki kot cela zapustijo proizvodnjo in jih je mogoče brez predhodnega razstavljanja prenesti na mesto namestitve,
b) v dveh ali več stopnjah na merilih, katerih pravilno delovanje je odvisno od razmer, v katerih so nameščena oziroma se uporabljajo.
V prvi stopnji postopka prve overitve se zlasti ugotavlja, ali je merilo skladno z odobrenim tipom, oziroma pri merilu, za katerega EEC-odobritev tipa ni predpisana, ali je merilo skladno s predpisanimi meroslovnimi zahtevami.
64. člen
Če v predpisu, ki določa meroslovne zahteve za posamezno vrsto merila, ni določen kraj, kjer naj se izvede EEC-prva overitev, se merila, ki se overjajo samo v eni stopnji, overijo na kraju, ki ga določi organ za ugotavljanje skladnosti.
Merila, ki se overjajo v dveh ali več stopnjah, se praviloma overijo na kraju, ki ga določi organ za ugotavljanje skladnosti, ki je izvedel prvo stopnjo overitve, ali druga pravna oseba, ki jo imenuje minister, pristojen za meroslovje.
Zadnja stopnja overitve se izvede na kraju namestitve merila.
Kadar se prva overitev izvaja izven kraja, kjer ima urad sedež, lahko urad zahteva od vložnika, da mu omogoči izvedbo overitve s tem, da mu da na voljo:
a) etalone in ustrezna sredstva v materialu ter pomožno osebje,
b) kopijo certifikata o EEC-odobritvi tipa merila.
65. člen
Glede na predpisane meroslovne zahteve za posamezno vrsto meril so znaki EEC-prve overitve naslednji:
Končni znak EEC-prve overitve, ki ga sestavljata dva žiga:
a) prvi žig predstavlja črka “e”, ki vsebuje:
– v zgornjem delu razločni veliki tiskani črki SI,
– v spodnjem delu identifikacijsko številko organa za ugotavljanje skladnosti,
b) drugi žig sestavljata zadnji dve številki letnice overitve v šesterokotniku.
Končni znak EEC-prve overitve se pritrdi na dodeljeno mesto na merilu, ki je popolnoma overjeno in je bila ugotovljena skladnost s predpisanimi meroslovnimi zahtevami.
Znak delne EEC-prve overitve sestavlja samo prvi žig. Žig služi tudi kot plomba.
Mere, podane na risbah v Prilogi III., ki je sestavni del tega pravilnika, so relativne in so odvisne od premera kroga, ki je opisan okrog majhne črke “e” in okrog polja šesterokotnika. Dejanski premeri krogov, opisanih okrog znakov, so 1,6 mm, 3,2 mm, 6,3 mm in 12,5 mm.
Znak delne EEC-prve overitve se pritrdi:
a) na mesto, na katerem je odtisnjen datum, ali na katerokoli drugo mesto, ki je določeno v predpisih, ki določajo meroslovne zahteve za posamezno vrsto merila, če se overitev izvaja v več stopnjah na merilu ali delu merila, ki izpolnjuje pogoje in predpisana dejanja, ki se ne izvajajo na kraju namestitve,
b) v vseh primerih kot plomba na mestih, določenih s predpisi, ki določajo meroslovne zahteve za posamezno vrsto merila.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
66. člen
Certifikati oziroma odločbe o odobritvi tipa merila, izdane pred uveljavitvijo tega pravilnika, veljajo še naprej.
67. člen
Urad razveljavi odločbo o odobritvi tipa merila, ki jo je izdal Zvezni zavod za mere in plemenite kovine nekdanje SFRJ, v primeru, da urad ali stranka ne razpolagata z dokumentacijo, na podlagi katere je bila izdana odločba.
Urad objavi odločbo, s katero razveljavi odločbo iz prejšnjega odstavka, v Uradnem listu Republike Slovenije.
68. člen
Določbe pete in šeste alinee prvega odstavka 2. člena in določbe VI. in VII. poglavja tega pravilnika se začnejo uporabljati z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji.
69. člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, prenehata veljati navodilo o postopku odobritve tipa merila (Uradni list RS, št. 65/97) in navodilo o postopku neposredne overitve posamičnega merila (Uradni list RS, št. 65/97).
70. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 009-17/01-6
Ljubljana, dne 3. septembra 2001.
Ministrica
za šolstvo, znanost in šport
dr. Lucija Čok l. r.
* Ta pravilnik smiselno povzema vsebino direktive EGS o približevanju zakonov držav članic, ki se nanašajo na skupne določbe za merilne instrumente in metode meroslovnega nadzora (71/316/EGS), kot je dopolnjena z direktivami 72/427/EGS, 83/575/EGS, 87/354/EGS, 87/355/EGS in 88/665/EGS.