Uradni list

Številka 58
Uradni list RS, št. 58/2001 z dne 13. 7. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 58/2001 z dne 13. 7. 2001

Kazalo

3072. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije, stran 5954.

V skladu s 112. in 114. členom zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) sklepajo pogodbene stranke:
– Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje agroživilstva
– Združenje delodajalcev Slovenije
– Zadružna zveza Slovenije
kot predstavniki delodajalcev ter
– Sindikat kmetijstva in živilske industrije Slovenije
– Konfederacija Sindikatov 90, Sindikat agroživilstva
kot predstavniki delojemalcev
K O L E K T I V N O P O G O D B O
za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Krajevna veljavnost kolektivne pogodbe
Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.
2. člen
Stvarna veljavnost kolektivne pogodbe
Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, ki opravljajo naslednje v uredbi o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/94; 3/95; 33/95 in 15/96) navedene dejavnosti:
A/01.1         Pridelava poljščin, vrtnin in okrasnih rastlin,
A/01.1         Živinoreja,
A/01.3         Poljedelstvo povezano z živinorejo-mešano kmetijstvo,
A/01.4         Storitve za rastlinsko predelavo in živinorejo z
               veterinarskimi storitvami,
B/05.0         Ribištvo, ribogojstvo, ribiške storitve,
DA/15          Proizvodnja hrane in pijač,
DA/16          Proizvodnja tobačnih izdelkov.
3. člen
Osebna veljavnost
1. Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz 2. člena te pogodbe. Za zaposlene delavce se štejejo vsi delavci, ki so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas s polnim ali krajšim delovnim časom.
2. Za poslovodne in vodilne delavce ne veljajo določbe tarifne priloge in tiste določbe, katerih uporaba je izrecno izključena s pogodbo o zaposlitvi.
3. Kolektivna pogodba velja tudi za učence in študente na praksi v organizacijah agroživilstva.
4. člen
Časovna veljavnost
1. Ta pogodba začne veljati z dnevom sklenitve, uporabljati pa se začne prvi dan v mesecu po sklenitvi.
2. Velja do 30. 6. 2003.
3. Tarifna priloga je sestavni del te pogodbe in se sprejme vsako leto najkasneje do 30. 11. za naslednje leto. Če se ne sprejme v tem roku, se veljavnost tarifne priloge podaljša za naslednje leto.
4. Če ob izteku časa, za katerega je sklenjena ta pogodba, stranki ne odpovesta pogodbe, se njena veljavnost podaljša za dve koledarski leti.
5. člen
Pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi
1. Izraz “delodajalec” pomeni vsako tujo ali domačo fizično in pravno osebo, ki zaposluje delavce.
2. Izraz “delavec” pomeni delavca oziroma delavko, ki je sklenil(a) delovno razmerje za določen ali nedoločen čas.
3. Izraz “poslovodni organ” pomeni osebo oziroma osebe, ki vodijo poslovanje pri delodajalcu in so kot takšne vpisane v ustrezni register.
4. Izraz “poslovodni delavec” pomeni delavca, ki opravlja naloge poslovodnega organa.
5. Izraz “delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi” pomeni delavca, ki ga delodajalec določi z aktom oziroma pogodbo o ustanovitvi družbe, zadružnimi pravili ali statutom (v nadaljnjem besedilu: vodilni delavec).
6. Izraz “splošni akt” pomeni akt delodajalca, ki na splošen način ureja posamezna vprašanja iz te pogodbe.
7. Izraz “gospodarska dejavnost” je skupni pojem predvsem za naslednja področja iz standardne klasifikacije dejavnosti:
a) tržni proizvajalec blaga:
A – kmetijstvo, lov, gozdarstvo,
B – ribištvo.
Gospodarsko dejavnost opravljajo tudi gospodarske družbe in samostojni podjetniki, ki opravljajo dejavnosti iz drugih področij standardne klasifikacije, če opravljajo dejavnost na pridobiten način.
8. “Sistemizacija delovnih mest” je splošni akt (ali sestavni del drugega splošnega akta) delodajalca, ki določa delovna mesta in posebne pogoje za zasedbo delovnih mest.
9. Izraz “sindikalni zaupnik” pomeni sindikalnega poverjenika po zakonu o delovnih razmerjih.
10. Pomen drugih izrazov, ki se nanašajo na plače in druge osebne prejemke, je naveden v poglavju o plačah.
6. člen
Enotni minimalni standardi
Določila in zneski iz te pogodbe in tarifne priloge so obvezni enotni minimalni standardi v kolektivnih pogodbah pri delodajalcih, če te kolektivne pogodbe teh standardov ne urejajo.
II. PRAVICE IN OBVEZNOSTI ORGANIZACIJE OZIROMA DELODAJALCA IN DELAVCEV
7. člen
Razvrstitev del
1. Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevano izobrazbo, določeno v aktu o sistematizaciji delovnih mest, in sicer:
I. tarifni razred: (enostavna dela)
Delovna mesta, za katera se ne zahteva priučevanje in za katera zadostuje nedokončana osnovna šola.
II. tarifni razred: (manj zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahtevajo poleg osnovnošolske izobrazbe še krajši eno ali večmesečni tečaji.
III. tarifni razred: (srednje zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva do 2 leti javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.
IV. tarifni razred: (zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva najmanj 2 leti in pol javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.
V. tarifni razred: (bolj zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahtevajo 3 leta javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit
ali
delovna mesta, za katera se zahteva 4 ali 5 let javno priznanega strokovnega izobraževanja.
VI. tarifni razred: (zelo zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva višja (univerzitetna) strokovna izobrazba.
VII. tarifni razred: (visoko zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva visoka (univerzitetna) strokovna izobrazba.
VIII. tarifni razred: (najbolj zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem visokem univerzitetnem izobraževanju.
IX. tarifni razred: (izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva doktorat znanosti.
2. Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede opravi delodajalec ali poslovodni organ v skladu z aktom o sistematizaciji delovnih mest. V primeru dvoma pri razvrščanju delovnih mest v tarifne razrede se uporabi veljavni šifrant poklicev.
3. Tipična delovna mesta posameznega tarifnega razreda se lahko razvrstijo v posamezne plačilne razrede. Podlaga za razvrščanje v posamezne plačilne razrede so zahteve po dodatnih znanjih, daljših delovnih izkušnjah, večji odgovornosti, z delom povezani napori in težje delovne razmere.
4. Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o sistemizaciji delovnih mest pridobiti mnenje sindikata.
Tipična dela po posameznih tarifnih razredih so opredeljena v prilogi št. II, ki je sestavni del te pogodbe.
8. člen
Objava delovnega mesta
V objavi oziroma razpisu delovnega mesta je potrebno navesti:
– firmo in sedež delodajalca,
– čas za katerega se sklepa delovno razmerje,
– posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja,
– rok za prijavo kandidata,
– rok, v katerem mora biti kandidat obveščen o izbiri.
Kandidat, ki ni bil izbran, ima v roku, določenem za ugovor, pravico do vpogleda v podatke, ki so bili z objavo zahtevani kot pogoj in na osnovi katerih je bila opravljena izbira.
9. člen
Prenos pooblastil
Poslovodni delavec lahko prenese pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev na vodilnega delavca pri delodajalcih z več kot 50 zaposlenimi delavci v skladu s splošnim aktom.
10. člen
Pogodba o zaposlitvi
1. S pogodbo o zaposlitvi delavec in delodajalec uredita naslednja vprašanja:
– sklenitev, nastop in trajanje delovnega razmerja,
– delovno mesto, za katerega se sklepa delovno razmerje, naziv delovnega mesta, tarifni razred ter plačilni razred, če obstaja, v katerega je delovno mesto razvrščeno,
– poskusno delo, če se zahteva,
– pripravništvo, če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom,
– kraj opravljanja dela,
– delovni čas,
– letni dopust,
– ukrepe za posebno varstvo delavcev,
– izobraževanje,
– osnovno plačo in dodatke,
– način ugotavljanja delovne uspešnosti (norma, akord, premije, ocenjevanje…),
– način spremembe pogodbe,
– druge pravice in obveznosti delavca in delodajalca.
2. Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati določilo, da ima delavec možnost kadarkoli preveriti, na kakšni podlagi so mu določene posamezne pravice (dolžina letnega dopusta, posamezni elementi plače…).
3. Pogodba o zaposlitvi lahko za delavce, ki pri svojem delu pridobivajo tehnično-tehnološka znanja, poslovna znanja in vzpostavljajo poslovne zveze, vsebuje konkurenčno klavzulo ter medsebojne obveznosti delodajalca in delavca (odškodnina, odmena…).
4. Delodajalec delavcu pred podpisom pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.
5. Delodajalec mora te pogodbe in splošne akte hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.
6. Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, delodajalec pa mu tega ne sme odreči.
7. Če so pravice in obveznosti delodajalca in delavca, ki se urejajo s pogodbo o zaposlitvi, natančneje določene s kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom delodajalca, zadostuje, če se pogodba o zaposlitvi v zvezi s temi pravicami in obveznostmi sklicuje na te pogodbe oziroma akte.
8. Ostale elemente pogodbe definira podjetje glede na svojo specifičnost v podjetniški kolektivni pogodbi oziroma aktih podjetja.
11. člen
Poskusno delo
1. Poskusno delo ne sme trajati dlje, kot je določeno v objavi.
2. Če delavec po svoji volji odpove delovno razmerje v času poskusnega dela, se šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko poda pisno odpoved.
3. Trajanje poskusnega dela za posamezna dela znaša:
– za dela I. do III. skupine največ en mesec,
– za dela IV. skupine največ dva meseca,
– za dela V. skupine največ tri mesece,
– za dela VI., VII., VIII. in IX. skupine največ šest mesecev.
4. Način spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela določi delodajalec.
5. Delavec mora prejeti sklep o prenehanju delovnega razmerja na podlagi negativne ocene o poskusnem delu najkasneje zadnji dan poskusnega dela, sicer se šteje, da je uspešno opravil poskusno delo.
12. člen
Pripravništvo
1. Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače:
– za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev,
– za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev,
– za dela nad VI. stopnjo strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.
2. Pripravništvo se podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe, traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela nad VI. stopnjo najmanj 28 dni. Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.
3. Delavcu – pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja), oziroma največ šest mesecev (nad VI. stopnjo).
4. Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor. Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj.
5. V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.
6. Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša, vendar ne na manj kot polovico prvotno določenega trajanja pripravništva.
7. Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal. Komisija za pripravniški izpit šteje najmanj tri člane, ki imajo najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj. Mentor sodeluje pri delu komisije, vendar ni njen član.
8. Pripravništva ni potrebno opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju v času trajanja delovnega razmerja dosegel višjo stopnjo strokovne izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.
9. Delavcu, ki se je ob delu izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravniška doba sorazmerno skrajša.
10. Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico ponovno opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delovno razmerje preneha z dnem, ko ga ni opravil.
11. Pripravništvo ni obvezno za delavce, ki so uspešno zaključili programe poklicnega izobraževanja, prilagojene za potrebe obrti ter drobnega gospodarstva in delavce, ki so pridobili poklicno izobrazbo v dualnem sistemu poklicnega izobraževanja.
13. člen
Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela
1. Poslovodni delavec lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela le na podlagi predhodno zbrane dokumentacije, ki mora izkazovati delavčevo uspešnost pri delu za obdobje najmanj 30 dni delavčeve prisotnosti na delu.
2. Poslovodni delavec opravi z delavcem razgovor, v katerem se delavec izreče o njegovih ugotovitvah. O tem razgovoru se vodi zapisnik.
3. Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje dela na delovnem mestu, za katerega je razporejen, oziroma za postopek ugotavljanja pričakovanih delovnih rezultatov.
4. O začetku postopka mora biti obveščen tudi sindikat, katerega član je delavec.
5. Delavec ima pravico do vpogleda v dokumentacijo, na podlagi katere se je začel postopek.
V času poskusnega dela in pripravništva postopkov po tem členu ni mogoče voditi.
6. Zoper sklep, s katerim se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta in s katerim je razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim oziroma s katerim se odloči o prenehanju delovnega razmerja, lahko delavec poda ugovor na organ, ki odloča o pravicah delavcev na drugi stopnji.
14. člen
Razporejanje delavcev v izjemnih primerih
1. Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanja in zmožnosti v primeru višje sile (naravnih ali drugih nesreč, pri katerih je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje), reševanja človeških življenj in zdravja, nenadnega kvara surovin in materiala, ki povzroča popolni ali delni zastoj delovnega procesa pri delodajalcu ter v primeru nenadne krajše odsotnosti drugega delavca in v primeru okvare delovnih naprav ter obratov.
2. Delavec prejme v vseh primerih razporeditev, ko je zaradi izjemnih okoliščin razporejen na dela in naloge, ki ne ustrezajo vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, enako plačo, kot jo prejema na svojem delovnem mestu oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.
3. Razporeditev v skladu s tem členom lahko traja le toliko časa, dokler trajajo v prvem odstavku navedene okoliščine.
15. člen
Razporejanje delavcev iz kraja v kraj
1. Delavca ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:
– če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja,
– če traja pot na delo in z dela v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot tri ure, delavke matere z otrokom do treh let starosti pa, če pot traja več kot dve uri.
2. V primerih naštetih v drugi alinei prejšnjega odstavka, je delodajalec dolžan delavcu povrniti celotne stroške prevoza na delo in z dela z javnimi prevoznimi sredstvi.
3. Če razporeditev delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja dela zahteva spremembo delavčevega prebivališča, mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnosti šolanja otrok (osnovno šolstvo).
16. člen
Prevzem na delo k drugemu delodajalcu
1. Delavec je lahko prevzet na delo k drugemu delodajalcu (15. člen zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja) pod naslednjimi pogoji:
– da se pri delodajalcu ukine določena dejavnost ali organizacijska enota in iz tega razloga preneha potreba po delu vseh delavcev določene organizacijske enote oziroma določenega poklicnega profila,
– da drugi delodajalec vse prevzete delavce zaposli na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev, razen če posamezen delavec pisno soglaša, da je izvzet iz sporazuma o prevzemu,
– da se delovna doba delavca, ki je prevzet na delo k drugemu delodajalcu kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve.
2. Sporazum o prevzemu delavcev na delo skleneta pristojna organa pri obeh delodajalcih na podlagi predhodnega mnenja sindikata, katerega član je delavec. Do tega mnenja se delodajalec pisno opredeli.
3. Delodajalec je dolžan delavcem na podlagi sporazuma oziroma pogodbe o prevzemu izdati sklepe o prehodu k novemu delodajalcu. Novi delodajalec z delavci sklene pogodbe o zaposlitvi, ki morajo biti skladne z dokončnim sklepom o prehodu.
17. člen
Delo na domu
1. Pravice, obveznosti in pogoji opravljanja dela na domu med delavcem in delodajalcem se uredijo s pogodbo o zaposlitvi.
2. Delodajalec in delavec določita s pogodbo nadomestilo za uporabo delavčevih sredstev najmanj v višini amortizacije. Delodajalec je dolžan zagotavljati varne delovne razmere in varno delovno okolje ter nadzorovati varnost pri delu.
3. V času trajanja delovnega razmerja delavca brez njegove privolitve ni mogoče razporediti na delo na domu.
18. člen
Določanje presežnih delavcev
1. Pri določanju presežnih delavcev se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom.
2. Poleg primerov, ki jih določa zakon, ne more prenehati delovno razmerje brez soglasja tudi delavcu, ki je starejši od 55 let oziroma delavki, ki je starejša od 50 let in ima najmanj 15 let delovne dobe pri delodajalcu oziroma 25 let skupne delovne dobe.
3. Prvi kriterij za ohranitev zaposlitve je doseganje delovnih rezultatov. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci, ki dosegajo boljše delovne rezultate.
4. Kriterije doseganja delovnih rezultatov je mogoče uporabiti pri določanju presežnih delavcev le, če so vnaprej določena merila za ugotavljanje delovnih rezultatov in so se uporabljala najmanj zadnjih šest mesecev pred sprejemom programa razreševanja presežnih delavcev.
5. V primeru enakega doseganja delovnih rezultatov ali neizdelanih ali neuporabljenih meril za ugotavljanje delovnih rezultatov je drugi kriterij za ohranitev zaposlitve upoštevanje strokovne izobrazbe delavca oziroma usposobljenost za delo (v primeru enake delovne uspešnosti delovno mesto obdrži tisti delavec, ki ima višjo izobrazbo oziroma usposobljenost).
6. Tretji kriterij je upoštevanje delovnih izkušenj pri enakih ali sorodnih delih. Upošteva se v primeru enake delovne uspešnosti in izobrazbe delavcev. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšimi delovnimi izkušnjami (ob enaki uspešnosti in izobrazbi).
7. Četrti kriterij je upoštevanje delovne dobe pri delodajalcu, ki ugotavlja presežke. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšo delovno dobo (ob enaki uspešnosti, izobrazbi in delovnih izkušnjah).
8. Peti kriterij je upoštevanje zdravstvenega stanja delavca (ob enaki uspešnosti, izobrazbi, delovnih izkušnjah in delovni dobi). Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim zdravstvenim stanjem oziroma delavci, ki so zboleli za poklicno boleznijo, med temi pa delavci, ki so utrpeli poškodbe pri delu pri delodajalcu.
9. Šesti kriterij je upoštevanje socialnega stanja. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim socialnim stanjem; pri ugotavljanju socialnega stanja se upošteva predvsem dohodek na družinskega člana, število nepreskrbljenih otrok, zaposlenost družinskih članov, premoženjsko stanje delavcev in opravljanje pridobitne dejavnosti (kmetijstvo, obrt, podjetništvo, lastništvo oziroma večinsko lastništvo družb) delavca oziroma člana družine, če dohodek iz tega naslova presega letni znesek zajamčene plače.
10. Kriterije je mogoče uporabiti le po metodi izključevanja, razen če ni s podjetniško kolektivno pogodbo določena možnost uporabe tudi kumulativne metode. Če delodajalec uporabi za določanje presežnih delavcev kumulativni način, ima največjo težo (ponder) kriterij uspešnosti, praviloma 50%. Težo vsakega naslednjega kriterija po vrstnem redu iz tega člena je manjša praviloma za polovico. Kriterija zdravstvenega stanja in socialnega stanja sta enakovredna.
11. Delodajalec mora delavce obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežkov delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.
12. S podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom, ki je v skladu s kolektivno pogodbo, se lahko podrobneje določijo merila za uporabo posameznih kriterijev iz tega člena.
13. Presežnemu delavcu pripada za vsako dopolnjeno leto dela pri delodajalcu polovica njegove bruto plače, izračunane na podlagi zadnjega trimesečja, ko je delavec delal.
14. Odpravnine presežnim delavcem morajo biti izplačane najkasneje do izteka odpovednega roka.
15. Pisni sklep o prenehanju delovnega razmerja mora vsebovati:
– razlog za prenehanje delovnega razmerja in navedbo uporabljenih kriterijev,
– pravni pouk in navodila delavcu v zvezi z uveljavljanjem njegovih pravic po prenehanju delovnega razmerja.
19. člen
Program razreševanja trajnih presežnih delavcev
1. Program razreševanja trajnih presežnih delavcev obvezno vsebuje:
a) kriterije in način njihove uporabe za ugotavljanje presežnih delavcev,
b) ukrepe za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja,
c) seznam nepotrebnih delavcev,
d) ukrepe za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja.
2. Sindikat sodeluje pri pripravi programa iz prejšnjega odstavka s stališči, mnenji, predlogi ter nadzoruje pravilnost izvajanja postopkov.
3. Program razreševanja presežnih delavcev mora biti finančno ovrednoten.
20. člen
Pomirjanje v postopku ugotavljanja presežnih delavcev
1. Če delodajalec sprejme program razreševanja presežnih delavcev in pri tem ne upošteva stališč, mnenj in predlogov sindikata, lahko sindikat v osmih dneh od dneva, ko mu je bil vročen program razreševanja presežnih delavcev, sproži postopek pomirjanja.
2. Če sindikat v roku, določenem v prejšnjem odstavku, ne sproži postopka pomirjanja, je program dokončen.
3. Če je pomirjanje uspešno, je program dokončen in nobena stran v postopku ne more sprožiti spora pred arbitražno komisijo.
4. Pomirjanje vodi oseba, ki jo z liste kandidatov za vodenje pomirjanja določi komisija za pomirjanje soglasno.
5. Listo kandidatov skupno določijo podpisniki te kolektivne pogodbe izmed strokovnjakov, ki uživajo zaupanje vseh podpisnikov in ki se pisno zavežejo, da bodo postopke pomirjanja vodili nepristransko in strokovno.
6. Komisijo za pomirjanje sestavljata en predstavnik delodajalcev in en predstavnik sindikatov, podpisnikov te kolektivne pogodbe.
7. Listo kandidatov in komisijo za pomirjanje imenujejo podpisniki te kolektivne pogodbe v roku enega meseca po njeni sklenitvi.
21. člen
Delovni čas
1. Delovni čas pri delodajalcih traja 40 ur na teden povprečno v koledarskem letu, vključno s plačanimi polurnimi odmori v skladu z zakonom.
2. Zaradi narave organizacije dela ali potreb uporabnikov je delovni čas lahko neenakomerno razporejen, vendar v koledarskem letu povprečni delovni teden ne sme biti daljši od delovnega tedna, ki ga določa zakon in ta pogodba.
3. Razporeditev delovnega časa se v koledarskem letu opredeli s planom izrabe delovnega časa (delovni koledar), ki mora upoštevati naslednje omejitve:
– zakonsko določene odmore in počitek delavcev,
– pravico delavcev, ki imajo šoloobvezne otroke, da izkoristijo najmanj sedem dni letnega dopusta v času letnih šolskih počitnic.
4. Delavci morajo biti obveščeni o delovnem koledarju za naslednje koledarsko leto najkasneje do sprejema plana poslovanja.
5. Določbe tega člena se morajo upoštevati tudi v primeru začasne prerazporeditve delovnega časa med letom, ki ni predvidena z delovnim koledarjem. Če vkljub planski prerazporeditvi delovnih ur pride do presežka delovnih ur, lahko delavec koristi višek delovnih ur, ko njegovo delo ni potrebno. O tej prerazporeditvi morajo biti delavci obveščeni praviloma 5 dni pred uvedbo prerazporeditve.
6. Ta določba ne velja, če je vzrok prerazporeditve delovnega časa naravna ali druga nesreča, pri kateri je ogroženo premoženje, življenje ali zdravje ljudi.
22. člen
Delovni čas, krajši od polnega delovnega časa
1. Delavec, ki je sklenil delovno razmerje z delovnim časom, krajšim od polnega, ima enake soupravljalske pravice kot delavec, ki je sklenil delovno razmerje s polnim delovnim časom.
2. Če delavec dela s krajšim delovnim časom od polnega, ker to terjajo koristi otroka, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem.
3. Če eden izmed staršev z otrokom do sedemnajstega meseca starosti dela polovico delovnega časa, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem.
4. Delovni čas krajši od polnega se lahko določi v skladu z merili iz kolektivne pogodbe za dejavnost oziroma podjetniške kolektivne pogodbe.
23. člen
Delo preko polnega delovnega časa
Delavci se lahko odločijo za delo preko polnega delovnega časa izven primerov iz 48. in 49. člena zakona o delovnih razmerjih pod naslednjimi pogoji:
– da so predhodno seznanjeni s cilji dela,
– da se tako odločijo delavci preko zastopnika reprezentativnega sindikata.
24. člen
Merila za nočno delo
1. Nočno delo se lahko uvede, če so poleg pogojev, ki so določeni z zakoni in drugimi predpisi o varstvu pri delu, izpolnjeni še naslednji pogoji:
– zagotovljen obrok,
– zagotovljena prisotnost odgovornega vodje,
– da ima delavec zagotovljeno varstvo otrok do starosti treh let,
– daljši letni dopust,
– zagotovljen počitek,
– periodični zdravstveni pregledi.
2. Nočnega dela žensk kljub izpolnjenim kriterijem iz prvega odstavka ni mogoče uvesti v primerih, ki jih določa zakon ter v naslednjih primerih:
– ko gre za težja fizična dela oziroma zdravju škodljiva dela,
– ko je mogoče nočno delo opraviti z moško delovno silo,
– če proizvodne zmogljivosti v dnevnem delovnem času niso polno izkoriščene oziroma če delo ni ustrezno organizirano.
3. Sindikat ima kadarkoli pravico zahtevati vpogled v izpolnjevanje pogojev za opravljanje nočnega dela.
4. V primeru kršitev iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko sindikat zahteva od poslovodnega organa oziroma delodajalca takojšnjo ustavitev nočnega dela, če pa njegova zahteva ni upoštevana, lahko zahteva ukrepanje inšpekcije dela.
25. člen
Pravica do odsotnosti iz dela z nadomestilom in brez nadomestila plače
1. Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače največ sedem dni v koledarskem letu v naslednjih primerih:
– na osnovi predloga specialista medicine dela za
medicinsko programski oddih                             do 7 delovnih dni
– lastne poroke                                           2 delovna dneva
– poroke otroka                                             1 delovni dan
– rojstvo otroka                                            1 delovni dan
– smrti zakonca, zunajzakonskega
partnerja, otrok                                          3 delovne dneve
– smrti staršev                                           2 delovna dneva
– smrti staršev zakonca oziroma
zunajzakonskega partnerja, starih staršev,
bratov, sester,                                             1 delovni dan
– selitev družine iz kraja v kraj                         2 delovna dneva
– selitev družine v istem kraju                             1 delovni dan
– elementarnih nesreč                                   do 5 delovnih dni
– v drugih primerih                                     do 7 delovnih dni
Odsotnost po zadnjih dveh alineah presoja delodajalca.
2. Odsotnost v zgornjih primerih je treba koristiti ob nastopu dogodka. Dnevi odsotnosti zaradi selitve se ne seštevajo.
3. Odsotnost delavca iz prvega odstavka je v breme delodajalca.
4. Delavcu se mora omogočiti odsotnost zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti, odziva na vabilo sodišča ali drugega državnega organa in opravljanja funkcije v predstavniških organih republike.
5. Če v primerih odsotnosti iz prejšnjega odstavka ni predpisana možnost povrnitve nadomestila, je takšna odsotnost v breme delavca.
6. Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače v naslednjih primerih:
– neodložljivih osebnih opravkov,
– zasebnega potovanja,
– nege družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna,
– popravila hiše oziroma stanovanja,
– zdravljenja na lastne stroške.
7. Delodajalec lahko delavčevo zahtevo po neplačani odsotnosti z dela zavrne, če zahteve delovnega procesa tega ne dopuščajo.
26. člen
Razporejanje delavca – invalida in delavca z zmanjšano delovno zmožnostjo
Delodajalec mora razporediti delavca – invalida oziroma delavca z zmanjšano delovno zmožnostjo na ustrezno delovno mesto v petnajstih dneh po dokončnosti odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s katero je ugotovljena invalidnost oziroma zmanjšana delovna zmožnost delavca.
27. člen
Letni dopust
1. Delavec ima pravico do izhodiščnega letnega dopusta v trajanju najmanj 18 delovnih dni.
2. Proste sobote se neštejejo v dopust.
3. Pri določanju dolžine letnega dopusta se morajo upoštevati:
– delovni pogoji, v katerih delavec dela,
– prispevek delavca k delu,
– zahtevnost dela, h kateremu je delavec razporejen,
– delovna doba,
– zdravstveno stanje in socialne razmere, v katerih delavec živi.
4. Delavcu pripada glede na delovno dobo še naslednje število dni letnega dopusta:
– nad 1 leto do 5 let               1 dan
– nad 5 let do 10 let               2 dni
– nad 10 let do 15 let              3 dni
– nad 15 let do 20 let              4 dni
– nad 20 let do 25 let              5 dni
– nad 25 let do 30 let              6 dni
– nad 30 let                        8 dni
5. Na osnovi v aktu delodajalca opredeljenih težjih pogojev dela pripada delavcu dodatno do 2 dni letnega dopusta.
6. Če težji pogoji dela niso opredeljeni v aktu delodajalca, se za težje pogoje dela šteje delo v neugodni klimi, prahu, sevanju; delo s strupenimi snovmi, delo na prostem v neugodnih vremenskih razmerah, težko fizično delo, nočno delo ipd., če delavec dela v teh pogojih najmanj 1/3 delovnega časa na leto.
7. Direktor dodeli delavcu, ki je dosegel nadpovprečne delovne rezultate, do 3 dni letnega dopusta.
Na osnovi socialnih in zdravstvenih razmer pripada delavcu:
– materi za vsakega predšolskega otroka              1 dan
– delavki oziroma delavcu samohranilcu
  v času otrokovega obveznega šolanja                1 dan
– invalidu II. oziroma III. kategorije invalidnosti
  ter delavcu z najmanj 60% telesno okvaro           3 dni
– delavcu oziroma delavki, ki neguje ali varuje
  težje telesno ali duševno prizadeto osebo          3 dni
– delavcu oziroma delavki, ki dopolni 50 let se
  letni dopust poveča za                             5 dni
8. Mladoletnemu delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, pripada poleg letnega dopusta po osnovah in merilih iz te pogodbe še dodatno 7 dni dopusta.
9. Delavec ima pravico 3 dni letnega dopusta izrabiti tiste dneve, ki jih sam določi, če o tem obvesti nadrejenega vodjo najkasneje 2 dni pred nastopom tega dopusta in s tem ni moten delovni proces.
10. Če delodajalec delavcu ne omogoči izkoristiti letnega dopusta do roka, ki je določen z zakonom, mu je za vsak dan neizkoriščenega letnega dopusta dolžan izplačati odškodnino v višini dnevne postavke, izračunane na podlagi delavčevega povprečja plač v zadnjih treh mesecih.
28. člen
Učenci in študenti na praksi
Organizacija oziroma delodajalec zagotavljata učencem in študentom na praksi (obvezni, počitniški):
– plačilo za opravljeno delo v skladu s to pogodbo,
– seznanitev z nevarnostmi, povezanimi z delom in ustrezna zaščitna sredstva,
– zavarovanje za primer poklicne bolezni in poškodbe pri delu,
– prehrano med delom,
– povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela,
– ustrezno mentorstvo in inštruktažo.
29. člen
Oblike motivacije delavcev
O pravicah delavca, ki s svojim delom izjemno prispeva k povečanju produktivnosti ali kako drugače prispeva k povečanju dobička, odloči delodajalec.
30. člen
Disciplinski postopek
1. Disciplinsko komisijo imenuje delodajalec v skladu s svojim splošnim aktom.
2. Pri delodajalcih z manj kot 50 zaposlenimi o disciplinski odgovornosti za hujše kršitve delovne obveznosti, za katere se izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja, odloča direktor.
3. Postopek, v katerem delodajalec odloča o disciplinski odgovornosti delavca, je enak postopku pred disciplinskim organom pri delodajalcu.
4. Vloga sindikata mora biti v disciplinskem postopku upoštevana od vložitve zahtevka za začetek disciplinskega postopka pa do odločitve v delavčevem ugovoru na pristojnem organu druge stopnje.
31. člen
Organ, ki odloča o pravicah delavcev na drugi stopnji
1. O pravicah delavcev odloča na drugi stopnji organ, določen s statutom ali drugim splošnim aktom.
2. Pri delodajalcih z manj kot 50 delavci odloča na drugi stopnji isti organ kot je odločal na prvi stopnji.
32. člen
Odškodnina
1. O odškodninski odgovornosti delavca odloča organ, ki na prvi stopnji odloča o disciplinski odgovornosti za hujšo kršitev delovne obveznosti.
2. Kadar delavec pri delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo, višine škode pa ni mogoče natančno ugotoviti ali bi ugotavljanje povzročilo nesorazmerne stroške, se odškodnina lahko odmeri v pavšalnem znesku. Pavšalna odškodnina znaša dve osnovni plači delavca v mesecu, ko se odmerja.
3. Če je bilo dejanje storjeno iz hude malomarnosti, se lahko višina odškodnine zmanjša oziroma delavec oprosti plačila odškodnine, če je oprostitev primerna glede na gmotno stanje delavca in njegov odnos do dela.
33. člen
Pogodbena kazen za nezakonito prenehanje delovnega razmerja
V primeru sodno ugotovljenega nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je delodajalec delavcu dolžan izplačati najmanj 4 povprečne mesečne plače delavca v zadnjih treh mesecih dela.
34. člen
Dolžina odpovednega roka
1. Dolžina odpovednega roka znaša v primeru, da delavec pisno izjavi, da želi, da mu preneha delovno razmerje:
1. za delavce I., II., III. skupine               – en mesec
2. za delavce IV. in V. skupine                   – dva meseca
3. za delavce VI. skupine                         – tri mesece
4. za delavce VII., VIII. in IX. Skupine          – štiri mesece
2. V skladu z zakonom ima delavec pravico do odsotnosti zaradi iskanja nove zaposlitve, ki jo lahko izrabi v dogovoru z delodajalcem.
35. člen
Varnost in zdravje pri delu
1. Zaradi zagotovitve minimalnih standardov za varno delo sta delodajalec in delavec poleg pravic in obveznosti, ki so opredeljene v veljavni zakonodaji dolžna spoštovati določila te pogodbe o varnosti in zdravju pri delu.
2. Delodajalec ima predvsem naslednje obveznosti s področja varnosti in zdravja pri delu:
– prilagoditi mora delo posameznemu delavcu, posebno z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta, z izbiro sredstev za delo, z izbiro delovnih in tehnoloških postopkov ter z odpravljanjem monotonosti dela, vsiljenega ritma ter z zmanjševanjem škodljivih vplivov na zdravje delavca,
– prilagajati mora delo tehničnemu napredku in spoznanjem stroke doma in po svetu,
– zamenjati mora nevarne z nenevarnimi ali manj nevarnimi oziroma škodljivimi delovnimi (tehnološkimi) postopki, sredstvi za delo, materiali in energetskimi viri,
– razvijati mora usklajeno politiko varstva pri delu, vključno s tehnologijo, organizacijo dela, socialnimi odnosi in vplivi delovnega okolja,
– posvetovati se morajo z delavci oziroma njihovimi zastopniki o vprašanjih varnega dela pri razvoju oziroma uvajanju novih tehnologij.
3. Vsi ukrepi v zvezi z varnostjo in varovanjem zdravja delavcev pri delu so strošek delodajalca. Vsak delavec je dolžan skrbeti za lastno varnost in zdravje v skladu s svojo usposobljenostjo, pisnimi ter ustnimi navodili delodajalca.
36. člen
Izobraževanje
1. Delavci imajo pravico, da se izobražujejo v svojem lastnem interesu ali v interesu organizacije oziroma delodajalca, delodajalec pa ima pravico, da delavce napoti na izobraževanje.
2. Delavec se je dolžan izobraževati, če ga delodajalec napoti na izobraževanje.
Če je izobraževanje v interesu delodajalca organizirano med delovnim časom, se čas izobraževanja šteje v redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice, kot bi delal.
3. Če delodajalec organizira izobraževanje izven delovnega časa, o pravicah delavcev odloča delodajalec dogovorno z reprezentativnim sindikatom.
4. Za izobraževanje v interesu delodajalca se šteje izobraževanje sindikalnih zaupnikov o kolektivnem dogovarjanju in delovnopravni zakonodaji.
37. člen
Izpiti
1. Če je delavec napoten na izobraževanje, oziroma če se delavec izobražuje v interesu delodajalca, mu pripada, če je izobraževanje organizirano izven delovnega časa:
– dva dneva za vsak izpit na ravni izobraževanja do vključno V. stopnje zahtevnosti,
– trije delovni dnevi za vsak izpit na višji in visoki stopnji izobraževanja (visoki strokovni šoli ali fakulteti),
– sedem delovnih dni za maturo oziroma zaključni izpit na ravni izobraževanja do vključno V. stopnje zahtevnosti,
– deset delovnih dni za diplomo na višji ali visoki strokovni šoli oziroma fakulteti,
– pet delovnih dni za vsak izpit na podiplomskem študiju,
– petnajst delovnih dni za zaključni magistrski izpit ali magistrsko nalogo, za nalogo in izpit za pridobitev naziva magister oziroma specialist,
– dvajset delovnih dni za doktorat.
2. Poleg odsotnosti iz prejšnjega odstavka delavcu pripada odsotnost tudi na dan, ko opravlja izpit.
3. Do odsotnosti iz prejšnjih dveh odstavkov je delavec upravičen samo, ko prvič opravlja izpit.
4. Obseg delovnega časa, namenjenega za izobraževanje, se določi glede na dolžino in vrsto izobraževanja s pogodbo med delavcem in delodajalcem.
38. člen
Povračilo stroškov, povezanih z izobraževanjem
1. Delavcu, ki se izobražuje v interesu delodajalca, in delavcu, ki je na izobraževanje napoten, delodajalec krije zlasti naslednje stroške, povezane z izobraževanjem:
– prevoz,
– kotizacija, šolnina,
– stroški prehrane,
– stroški bivanja.
2. Delavcu povračilo teh stroškov ne pripada, če delodajalec sam krije stroške, povezane z izobraževanjem.
39. člen
Razporeditev in obveznosti
1. Delodajalec mora delavce, ki se izobražujejo v interesu delodajalca ali jih je napotil na izobraževanje, razporediti v skladu s pridobljeno izobrazbo v času, določenem s pogodbo.
2. Če delodajalec ne izpolni obveznosti iz pogodbe o izobraževanju, je delavec prost svojih obveznosti iz te pogodbe. Če delavec ne izpolni svojih obveznosti iz pogodbe, je dolžan delodajalcu oziroma organizaciji povrniti vse stroške izobraževanja.
40. člen
Vajenci
1. Vajencem, ki so sklenili učno pogodbo z delodajalcem, gredo najmanj pravice, določene z zakonom.
2. Delodajalec je dolžan pooblaščenemu predstavniku sindikata na podlagi vnaprejšnjega obvestila omogočiti pregled sklenjenih pogodb z vajenci ter izvajanje določb zakona o vajeniškem razmerju.
41. člen
Mentorji praktičnega pouka
Delodajalec, ki izvaja praktični pouk v dualnem sistemu poklicnega izobraževanja, zagotavlja delodajalcu – mentorju praktičnega pouka:
– dodatno strokovno in andragoško-pedagoško usposabljanje za opravljanje nalog mentorja,
– delno oprostitev delovnih obveznosti na delovnem mestu, tako da skupaj z mentorstvom njegova polna delovna obveznost ne bo presegala polnega delovnega časa.
42. člen
Učenci in študenti na praksi
Delodajalec zagotavlja učencem in študentom na praksi (obvezni, počitniški):
– plačilo za opravljeno delo v skladu z določili te kolektivne pogodbe (60. člen),
– seznanitev z nevarnostmi, povezanimi z delom, in ustrezna zaščitna sredstva,
– zavarovanje za primer poklicne bolezni in poškodbe na delu,
– ustrezno mentorstvo in uvajanje v delo,
– prehrano med delom.
43. člen
Obveščanje delavcev
1. Delodajalec je dolžan obveščati delavce:
– o letnih in večletnih planih delodajalca,
– v primeru poslabšanja poslovnih rezultatov, morebitnih motenj v poslovanju ali likvidnostnih težav,
– doseženih letnih in med letnih poslovnih rezultatih,
– osnutkih oziroma predlogih splošnih aktov in sklepov, s katerimi se v skladu s kolektivno pogodbo na splošno urejajo določena vprašanja s področja delovnih razmerij in delitve osebnih dohodkov, pa tudi druga vprašanja pomembna za delavce.
2. Dolžnosti obveščanja ni, če gre za poslovno tajnost.
44. člen
Pogoji za delovanje sindikata
1. S kolektivno pogodbo se ne posega v pravice, obveznosti in odgovornosti sindikata, da v skladu s svojo vlogo in nalogami deluje pri delodajalcu, daje pobude, predloge, stališča in zahteve pristojnim organom pri delodajalcu.
2. Delovanja sindikata ni mogoče omejiti z odločitvami organov organizacije oziroma delodajalca.
3. Delodajalec zagotavlja sindikatu, na osnovi zahteve, podatke o vseh vprašanjih, o katerih odločajo organi upravljanja in pooblaščeni delavci in ki se nanašajo na socialno ekonomski in delovni položaj ter pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev iz dela in delovnega razmerja.
4. Delodajalec omogoča sindikatom sodelovanje v vseh postopkih odločanja o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev iz delovnega razmerja.
Sindikatom se vračajo gradiva za seje organov, razen sej uprave, kadar le-ti obravnavajo vprašanja iz prvega odstavka 43. člena. O prisotnosti na sami seji se delodajalec z reprezentativnim sindikatom dogovori.
5. Delodajalec zagotavlja sindikatu, organiziranem pri delodajalcu:
– prost dostop zunanjih sindikalnih predstavnikov k delodajalcu na podlagi vnaprejšnjega obvestila;
– svobodo sindikalnega obveščanja in širjenja sindikalnega tiska.
45. člen
Materialni pogoji za sindikalno delo
1. S kolektivno pogodbo pri delodajalcu, oziroma s pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo med sindikati in delodajalcem se določijo materialni pogoji za delo sindikata.
2. Če s pogodbo iz prejšnjega odstavka ni drugače določeno, je za delo sindikatov zagotovljeno:
– ena plačana ura letno na vsakega člana sindikata pri delodajalcu, vendar ne manj kot 30 ur letno, če je do 20 zaposlenih in ne manj kot 60 ur, če je več kot 20 zaposlenih, ter pol ure za vsakega od zaposlenih delavcev, za opravljanje sindikalnih funkcij. V tako določeno število ur se ne všteva sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih sindikalnih central in v organih sindikatov dejavnosti – na višjih nivojih. O okvirnem režimu izrabe določenega števila ur za delo sindikalnih zaupnikov se dogovorijo sindikati in poslovodni organ. Pri tem upoštevajo potrebe in interese članov sindikatov in zahteve delovnega procesa,
– prostorski pogoji za delo sindikatov, njihovih organov in sindikalnih zaupnikov,
– tehnična izvedba obračuna in plačevanje članarine sindikata,
– trije plačani delovni dnevi letno za usposabljanje sindikalnih zaupnikov, vendar skupno število teh ur ne more presegati tretjine ur iz prve alinee,
– sindikalni zaupnik večinskega sindikata v podjetju prejema za svoje delo 10% dodatek, če zastopa manj kot 50 in 20% dodatek, če zastopa več kot 50 članov. Dodatek se izračuna iz izhodiščne plače za prvi tarifni razred.
3. Število sindikalnih zaupnikov v organizaciji oziroma pri delodajalcu se določi s kolektivno pogodbo podjetja oziroma s pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo med sindikati in organizacijo oziroma delodajalcem, upoštevaje organiziranost delovnega procesa, izmenskost, dislociranost in podobno.
4. S pogodbo iz prvega odstavka tega člena se lahko predvidi sklicevanje članskih sestankov največ dvakrat letno med delovnim časom.
5. Ne glede na zagotovljene materialne pogoje za delo sindikata po tem členu se delodajalec in reprezentativni sindikat pri delodajalcu lahko dogovorita, da za čas opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu zaupniku plača najmanj v višini, kot jo je prejemal pred začetkom opravljanja te funkcije.
46. člen
Imuniteta sindikalnega zaupnika
1. Sindikalni zaupnik zaradi sindikalne dejavnosti uživa delovnopravno imuniteto.
2. Odločitev pooblaščenega delavca ali organa delodajalca, s katero naj bi bil sindikalni zaupnik prerazporejen na drugo delovno mesto, k drugemu delodajalcu, uvrščen med presežke delavcev ali kako drugače postavljen v manj ugoden ali podrejen položaj, je brez pravnega učinka, če sindikat k njej ne poda pisnega soglasja. Rok, v katerem je sindikat dolžan dati soglasje, je 8 dni. Če se v tem roku ne opredeli, se šteje, da je dal soglasje. Sindikat lahko odkloni soglasje le, če oceni, da je odločitev posledica sindikalne dejavnosti sindikalnega zaupnika, delodajalec pa lahko sproži postopek pred arbitražo. Dokazno breme je na delodajalcu.
3. Zoper sindikalnega zaupnika tudi ni mogoče brez soglasja sindikata organizacije začeti disciplinskega postopka ali mu znižati njegove osnovne plače oziroma plače iz naslova učinkovitosti pod povprečje zadnjih treh mesecev. V primeru spora je dokazno breme na delodajalcu.
4. Spor pred arbitražo lahko sproži tudi sindikat, če meni, da je sindikalni zaupnik šikaniran zaradi sindikalne dejavnosti.
5. Glede sestave arbitraže in postopka pred arbitražo se smiselno uporabljajo določbe zakona o delovnih razmerjih in te kolektivne pogodbe o arbitraži, ki v primeru spora odloča o programu razreševanja presežkov delavcev v podjetju.
6. Delovnopravna imuniteta iz tega člena traja še eno leto po prenehanju funkcije sindikalnega zaupnika.
7. Za sindikalne zaupnike po tem členu se štejejo tudi funkcionarji sindikatov – sindikalnih central (predsedniki območnih in republiških odborov sindikatov, predsedniki območnih sindikatov), ki so zaposleni pri delodajalcu, svojo funkcijo pa opravljajo neprofesionalno.
III. PLAČE IN DRUGI OSEBNI PREJEMKI
47. člen
Splošne določbe o plačah in drugih osebnih prejemkih
1. Vsi zneski v tej kolektivni pogodbi, ki se nanašajo na plače in nadomestila, so v bruto zneskih. Osebni prejemki in povračila stroškov v zvezi z delom so v zneskih, od katerih se plača davek od osebnih prejemkov, če je predpisan.
2. Določila in zneski iz te kolektivne pogodbe so obvezni minimalni standardi in osnove za določanje vsebine podjetniških kolektivnih pogodb.
3. Plača delavca za poln delovni čas ne more biti nižja od zneska, ki je določen na način, ki ga določata ta pogodba in tarifna priloga k tej kolektivni pogodbi.
4. Plače in merila za izračun vseh delov plač po določilih te pogodbe so javne. Dejanska izplačila plač za posamezne delavce, plače iz uspešnosti dela in plače iz dobička so zaupne.
5. Plača delavca vsebuje:
– osnovno plačo,
– plačo iz uspešnosti dela,
– plačo iz uspešnosti poslovanja,
– plačo na osnovi dodatkov za posebne pogoje dela,
– druge elemente, določene v tej kolektivni pogodbi, podjetniških kolektivnih pogodbah oziroma splošnih aktih podjetja.
6. Delavcem morajo biti zagotovljene osnovne plače ter dodatki in nadomestila plače, in sicer najmanj v višini, ki jo določa ta pogodba.
7. Predsednik sindikata ali od njega pooblaščen zaupnik ima pravico do vpogleda v podatke o vseh izplačanih plačah po kolektivni pogodbi.
8. Pri uveljavljanju materialnih pravic na podlagi delovne dobe se v delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih je delavec prebil na delu, bodisi v delovnem razmerju doma ali v tujini, bodisi pri opravljanju samostojne dejavnosti, ki so ustrezno potrjena z vpisom v delovno knjižico, razen dokupljene, beneficirane in posebne zavarovalne dobe.
9. Pri uveljavljanju pravice na podlagi delovne dobe pri zadnjem delodajalcu se za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu šteje tudi delovna doba pri delodajalcih, ki so pravni predniki zadnjega delodajalca in pri delodajalcih, ki so kapitalsko povezani z večinskim deležem.
10. Plače se izplačujejo najmanj enkrat mesečno, in sicer najkasneje do 18. v mesecu za pretekli mesec.
11. Plače po tej kolektivni pogodbi se izplačujejo v denarni obliki.
12. Delavcem, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polnega, pripadajo povračila stroškov in regres za letni dopust v celoti, drugi osebni prejemki v zvezi z delom pa v sorazmerju s časom, prebitim na delu.
13. Če delavec dela pri več delodajalcih, uveljavlja navedene pravice pri posameznem delodajalcu v skladu z dogovorom med delodajalcema.
14. Delodajalec je dolžan pri spremembi metode za vrednotenje delovnih mest pisno seznaniti reprezentativni sindikat, ki ima o spremembi pravico podati svoje mnenje.
48. člen
Plače
1. Plačo delavca sestavlja: osnovna plača, dodatki (51. in 52. člen), del plače na podlagi doseganja delovne uspešnosti (50. člen) ter del plače iz naslova uspešnosti poslovanja (54. člen).
2. V pogodbi o zaposlitvi delavec in delodajalec določita znesek osnovne plače delavca v tolarjih in dodatno v obliki, ki omogoča preračun v vsakokratno tolarsko vrednost.
3. Osnovna plača delavca za poln delovni čas, vnaprej določene rezultate in normalne delovne pogoje, s katerimi je bil delavec seznanjen pred sklenitvijo delovnega razmerja oziroma pred razporeditvijo, ne more biti nižja od izhodiščne plače, določene v tarifni prilogi te pogodbe.
4. Za vnaprej določene (predvidene 100%) delovne rezultate se štejejo delovni rezultati, merjeni po vnaprej določenih kriterijih, individualno ali skupinsko. Norma ali drugo podobno merilo za merjenje delovnih rezultatov je ustrezna, če jo dosega vsaj 90% delavcev, ki delajo po teh kriterijih.
5. Če delavec ne doseže vnaprej določenih delovnih rezultatov iz razlogov, ki niso na strani delavca, je upravičen do 100% osnovne plače.
6. Za normalne delovne pogoje se štejejo pogoji, v katerih se delo pretežno opravlja. Ti pogoji so sestavina zahtevnosti delovnega mesta in so vključeni v osnovno plačo.
Izhodiščna plača za določen tarifni razred, kot je opredeljena v tarifni prilogi te kolektivne pogodbe, je najnižja osnovna plača, ki jo ima delavec pravico prejeti za delo v polnem delovnem času in vnaprej določene delovne rezultate ter normalne delovne pogoje.
7. Delavec, ki je začasno razporejen na delovno mesto k drugemu delodajalcu za čas do 6 mesecev, ne more prejemati nižje osnovne plače, kot jo je prejemal pred prerazporeditvijo.
49. člen
Tarifna priloga
1. Tarifna priloga kolektivne pogodbe določa zneske izhodiščnih plač, eskalacijsko lestvico, zneske povračil materialnih stroškov in znesek regresa za letni dopust.
2. Razvrščanje delovnih mest v posamezne tarifne razrede po tej pogodbi opravlja delodajalec.
3. V primeru pritožbe delavca lahko sindikat zahteva dodatno strokovno presojo ali sproži arbitražni postopek.
4. Pogoji, kdaj so osnovne plače lahko nižje od izhodiščnih plač, se opredelijo v tarifni prilogi.
5. Razlika neizplačane plače se mesečno evidentira kot terjatev delavca do delodajalca. V primeru stečaja se ta terjatev realizira kot zahtevek v stečajni masi.
6. Neizplačane plače se obrestujejo po z zakonom določeni obrestni meri za nerealizirane terjatve.
50. člen
Plače na podlagi delovne uspešnosti
1. Osnove za določanje delovne uspešnosti so količina, kvaliteta, gospodarnost dela, inventivnost in inovativnost. Delovna uspešnost se meri oziroma ocenjuje za posameznika ali skupinsko, po vnaprej določenih merilih, ki so delavcem znana pred začetkom opravljanja dela.
2. Pri določanju meril se mora upoštevati načelo, da delavec z ustrezno delovno usposobljenostjo in normalnim delovnim naprezanjem dosega osnovno plačo, določeno s pogodbo o zaposlitvi.
51. člen
Dodatki na posebne obremenitve
1. Delavcem pripadajo dodatki za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolja, nevarnosti pri delu in delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden.
2. Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
3. Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni delovni čas, oziroma ustrezna urna postavka.
4. Dodatki iz prvega odstavka tega člena se ne izkazujejo kot poseben dodatek v primerih, ko so pogoji dela, v katerih se delo opravlja, že upoštevani v vrednotenju in zajeti v plači tipičnega dela, kar se izkaže v višini osnovne plače za ustrezno delovno mesto.
5. Poleg dodatkov za težje pogoje dela pripada delavcu še dodatek za neugodno razporeditev delovnega časa najmanj v naslednjem % od osnovne plače:
– za čas dela v popoldanski izmeni, kadar 
  se delovni proces izvaja v dveh izmenah        10%
– za delo v deljenem delovnem času               10%
– za prekinitev dela eno uro in več              15%
– za prekinitev 2 uri in več                     20%
– za nočno delo v izmeni                         40%
– za stalno nočno delo                           50%
– za delo preko polnega delovnega časa           50%
– za delo na dela proste dneve po zakonu        100%
– za stalno pripravljenost na domu               10%
– za dežurstvo                                   30%
– za nedeljsko delo                              50%
6. Dodatek za dežurstvo za veterinarje znaša najmanj 30% neto ure dipl. veterinarja in efektivno delo.
7. Dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na dela proste dneve po zakonu se med seboj izključujeta.
8. Pripadajoči dodatki zaradi vplivov okolja se morajo opredeliti v podjetniški kolektivni pogodbi ali posebnem aktu podjetja:
a) dodatki za umazano delu in druga težka dela, pri katerih je delavec stalno izpostavljen negativnim vplivom okolja (npr.: dim, saje, vroč pepel, prah, vlaga, visoke temperature, posebno močan ropot ali posebno bleščeča umetna svetloba, delo v temnih prostorih ali z obremenilno barvno svetlobo),
b) dodatki za dela, pri katerih delavec v skladu s predpisi stalno uporablja zaščitna sredstva, kot so: zaščitne čelade, plinske maske, maske proti prahu, naprave za dovajanje svežega zraka ali druga sredstva.
52. člen
Dodatek za delovno dobo
1. Delavcu pripada dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5% od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe.
2. Pri uveljavljanju pravice iz prejšnjega odstavka se v delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih je delavec prebil na delu, ali v delovnem razmerju doma oziroma v tujini, ali pri opravljanju samostojne dejavnosti, ki so ustrezno potrjena z vpisom v delovno knjižico.
3. Dokupljena, beneficirana in posebne zavarovalne dobe ne štejejo kot dobe pri uveljavljanju dodatka za delovno dobo.
53. člen
Nadomestila plače
1. Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v naslednjih primerih:
– bolezni,
– poklicne bolezni in nesreče pri delu,
– letnega dopusta,
– na dela prost dan po zakonu,
– odsotnost z dela zaradi napotitve na izobraževanje oziroma izobraževanje v interesu delodajalca,
– drugih primerih, določenih z zakonom, kolektivno pogodbo ali aktom podjetja.
2. V vseh navedenih primerih, razen v primeru prve alinee, pripada delavcu nadomestilo v višini najmanj 100% osnove. V primeru iz prve alinee pripada delavcu nadomestilo v višini najmanj 80% osnove.
3. Delodajalec lahko zadrži izplačilo nadomestila delavcu:
– če opravlja v času bolniške pridobitno delo,
– če v 2 dneh po začetku odsotnosti neupravičeno ne obvesti delodajalca, da je zbolel,
– če se brez opravičenega razloga ne odzove vabilu na zdravniški pregled ali zdravniško komisijo,
– če pooblaščeni zdravnik, komisija ali nadzorni organ ugotovi, da se ne ravna po navodilu zdravnika.
4. Nadomestilo ne more presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.
5. Delodajalec ima pravico določiti način spremljanja in kontrole bolniške odsotnosti delavcev.
6. Osnova za izračun nadomestila je plača delavca v preteklem mesecu za poln delovni čas. V osnovo za izračun nadomestila se ne všteva del plače iz nadur in na podlagi uspešnosti poslovanja.
7. Delavec, ki se je kot presežni delavec dolžan prekvalificirati, ima za ta čas pravico do nadomestila plače v višini osnovne plače, povečane za dodatek na delovno dobo.
8. Delavec, ki je začasno in sporazumno razporejen na delovno mesto k drugemu delodajalcu za čas 6 mesecev, ne more prejemati nižje osnovne plače, kot jo je prejemal pred prerazporeditvijo.
9. Delavcu za čas čakanja na delo doma pripada nadomestilo plače v višini 70% osnovne plače, povečane za dodatek na delovno dobo.
10. Delavcem, katerim ni mogoče trajno zagotoviti dela pri delodajalcu, v času 6-mesečnega odpovednega roka pripada nadomestilo plače v višini 70% osnovne plače tekočega meseca, povečane za dodatek za delovno dobo.
11. Za čas stavke so delavci upravičeni do nadomestila v višini 70% plače za največ 5 delovnih dni pod naslednjimi pogoji:
– da stavkajo zaradi kršitev kolektivne pogodbe glede plač, regresa ali imunitete sindikalnih zaupnikov,
– da je stavka organizirana v skladu z zakonom in po stavkovnih pravilih dejavnosti.
12. Nadomestilo plače se izplača v breme delodajalca.
54. člen
Del plače na podlagi uspešnosti poslovanja
1. Kriterije za določitev dela plače na podlagi uspešnosti poslovanja določita delodajalec in reprezentativni sindikat pri delodajalcu ob sprejemu poslovnega načrta. Ob sprejemu odločitve o višini sredstev za izplačilo plače na tej podlagi se delodajalec in reprezentativni sindikat dogovorita tudi o tem, ali se ta del plače izplača v denarju, delnicah, in o odložitvi njenega izplačila.
2. Delavcu, ki ni delal vse leto, pripada del plače iz prejšnjega odstavka sorazmerno obračunanim plačam za efektivni delovni čas.
3. Od dobička, namenjenega za delitev delavcem, se 80% razdeli delavcem sorazmerno njihovim izplačanim plačam, 20% dobička pa po merilih, ki jih vnaprej določi delodajalec.
55. člen
Obračun plače
1. Vsakemu delavcu mora biti pri izplačilu plače vročen pisni obračun, ki vsebuje zlasti naslednje podatke:
– osnovno plačo delavca,
– dodatke po posameznih vrstah, ki izhajajo iz kolektivne pogodbe oziroma pogodbe o zaposlitvi,
– plačo iz naslova uspešnosti (stimulativni del),
– nadomestila plače po posameznih vrstah,
– bruto plačo,
– znesek davkov in prispevkov,
– neto plačo,
– druge osebne prejemke,
– odtegljaje od plače.
2. Ob obračunu plače delodajalec lahko na istem obračunskem listu obračuna tudi druge osebne prejemke, povračila stroškov v zvezi z delom in odtegljaje od plače (neto izplačilo).
3. Delodajalec mora v navzočnosti delavca opraviti pregled pisnega obračuna plač in nadomestil ter obrazložiti vse okoliščine v zvezi z izračunom, če to zahteva delavec ali sindikalni zaupnik na njegov predlog.
56. člen
Drugi osebni prejemki
1. Regres za letni dopust
Regres za letni dopust pripada delavcu enkrat letno in se izplača do konca julija tekočega leta oziroma v nelikvidnih organizacijah najkasneje do konca novembra tekočega leta. Regres se lahko izplača v dveh delih. Višina regresa se določi v tarifni prilogi te pogodbe:
a) Pravica do izplačila regresa za letni dopust je vezana na pravico do izrabe letnega dopusta.
Delavcem, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polovice polnega delovnega časa, pripada regres za letni dopust sorazmerno času, prebitem na delu.
b) Neodvisno od izrabe letnega dopusta regres za letni dopust pripada delavcem, ki ga niso mogli izrabiti iz razlogov na strani delodajalca.
2. Jubilejne nagrade
a) Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini:
– za 10 let delovne dobe, najmanj ena minimalna plača,
– za 20 let delovne dobe najmanj ena in pol minimalna plača,
– za 30 let delovne dobe najmanj dve minimalni plači,
– za 40 let delovne dobe v primeru, da se delavec ob dopolnitvi še ne more upokojiti, najmanj dve in pol minimalni plači.
Osnova za izračun je zadnji uradno objavljen podatek.
b) Delavcu za določen delovni jubilej pripada samo ena jubilejna nagrada.
Jubilejna nagrada se izplača v roku enega meseca po dopolnitvi pogojev iz te točke.
3. Odpravnina ob upokojitvi
a) Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina v višini treh povprečnih plač Republike Slovenije za pretekle tri mesece oziroma v višini treh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
b) Delavec ni upravičen do odpravnine, če je delodajalec zanj financiral dokup delovne dobe.
c) Delavec je upravičen do plačila razlike, če je znesek za dokup delovne dobe višji od zneska odpravnine.
4. Solidarnostna pomoč
a) V primeru smrti delavca ali njegovega ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, njegovim družinskim članom oziroma delavcu pripada solidarnostna pomoč. V primeru smrti delavca pripada njegovim družinskim članom 60% povprečne plače v RS za pretekle tri mesece, v primeru smrti družinskega člana pa 30% enakega poprečja.
b) Na predlog sindikata podjetja po vnaprej določenih merilih tudi:
– nastanek težje invalidnosti,
– ob daljši bolezni,
– ob elementarnih nesrečah ali požarih.
c) Ožji družinski člani so zakonec, zunajzakonski partner, otroci (zakonski in izvenzakonski) ter posvojenci, ki jih je po zakonu dolžan preživljati.
5. Božičnica
Delavcu v družbi, ki posluje brez motenj, pripada božična nagrada, ki se izplačuje pred božičnimi prazniki. O višini, načinu in obliki izplačila se delodajalec dogovori z reprezentativnim sindikatom.
57. člen
Povračila stroškov v zvezi z delom
1. Prehrana med delom
a) Delavcem se zagotovi povračilo stroškov za prehrano med delom za dneve prisotnosti na delu. Do povračila stroškov prehrane med delom so upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, pripravniki, učenci in študentje na praksi.
b) Znesek povračila stroškov prehrane med delom se določi na dan iz uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugimi prejemki, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek (Uradni list RS, št. 72/93, 43/94, 62/94, 7/95, 5/98) in se usklajuje skladno s porastom življenjskih stroškov.
2. Prevoz na delo in z dela
Delavcu se povrne stroške v zvezi s prevozom na delo in z dela v višini dejanskih stroškov, zmanjšanih za največ 30%. Delavcu se povrne stroške za prevoz na delo z lastnim prevoznim sredstvom, če ni možnosti javnega prevoznega sredstva. Povračilo znaša 30% kilometrine določene s to kolektivno pogodbo za uporabo lastnega vozila.
3. Službena potovanja
a) Za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju, se šteje dnevnica (povračilo stroškov za prehrano), povračilo stroškov za prenočišče in povračilo stroškov za prevoz.
b) Do povračila stroškov na službenem potovanju so upravičeni delavci, ki so napoteni na službeno potovanje, v skladu z zakonom o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov (Uradni list RS, št. 87/97, 9/98).
c) Delavcu se v primeru službenega potovanja v tujino povrnejo dejanski stroški v skladu z veljavnimi predpisi.
4. Terenski dodatek
Delavci so upravičeni do terenskega dodatka, če delajo izven kraja, kjer je sedež delodajalca, in izven kraja, kjer je stalno ali začasno prebivališče delavca, ter če sta na terenu organizirana prehrana in prenočišče.
5. Povračilo za ločeno življenje
a) Delavcu pripada dodatek za ločeno življenje takrat, ko ga delodajalec napoti na delo izven kraja bivanja in je posledica te napotitve trajnejša ločitev od družine.
b) Osnova za povračilo stroškov so stroški bivanja in povečani stroški prehrane. Višina je opredeljena v tarifni prilogi.
c) Terenski dodatek, povračilo stroškov na službeni poti in dodatek za ločeno življenje se med sabo izključujejo.
d) Delavcu, ki dela na terenu in je njegovo delovno mesto oddaljeno več kot 50 km od kraja bivanja, pripada terenski dodatek, če to bivanje traja več kot 30 dni zaporedoma. V nasprotnem primeru mu pripada dnevnica. Poleg terenskega dodatka pripada delavcu tudi povrnitev dejanskih stroškov prevoza do doma, in sicer enkrat mesečno v obe smeri. Višina terenskega dodatka je odvisna od okoliščin kot so: ali ima delavec zagotovljeno brezplačno prehrano, ali ima delavec zagotovljeno brezplačno stanovanje.
V teh primerih višino določi delodajalec sporazumno z delavcem.
6. Stroški, povezani z opravljanjem dela
Delavcu se povrnejo dejanski stroški, ki jih je le-ta imel v zvezi z opravljanjem dela na službeni poti, kot so: stroški mestnega prevoza, taksi službe in stroški telekomunikacijskih storitev ipd.
58. člen
Inovacije
1. Delavcu pripada za inovacije najmanj 3% letne čiste gospodarske koristi. Merila za določanje višine nadomestila za inovacije se določi s pogodbo med inovatorjem in delodajalcem.
2. Nobenemu delavcu, ne glede na dela in opravila, ki jih opravlja, in ne glede na plačilni razred ali izobrazbo, ni mogoče odrekati pravice do dajanja inovacijskih predlogov in do pravičnega nadomestila za uporabo inovacije.
3. Kot inovacijo, pri kateri je delavec upravičen do nadomestila, se smatra:
1. izum, ki je zaščiten v skladu z zakonom,
2. znak razlikovanja (model, vzorec in blagovna znamka), ki je zaščiten v skladu z zakonom,
3. tehnična izboljšava,
4. koristni predlog.
4. Koristni predlog je vsaka rešitev, ki pomeni racionalizacijo izvajanja katerekoli funkcije v podjetju, a je v skladu z zakonom ne moremo šteti za izum, znak razlikovanja ali tehnično izboljšavo.
5. Osnova za izračun nadomestila je čista gospodarska korist, ko jo podjetje ugotovi z izračunom ali oceno na osnovi razlike med stanjem pred inovacijo in po njej in se izraža kot materialna ali nematerialna korist, zlasti pa v:
– izračunljivem povečanju dohodka ali zmanjševanju izgube družbe,
– izvedbi novih izdelkov ali storitev,
– povečanju obsega proizvodnje ali storitev,
– izboljšanju kakovosti izdelkov ali storitev,
– prihranku materiala, energije, delovnega časa in vseh drugih vrst stroškov,
– boljši izrabi strojev, naprav, instalacij, orodij,
– izboljšanju varstva pri delu, pogojev dela in varstvu okolja,
– povečanju ugleda družbe.
6. Višina nadomestila, ki ne more biti nižja od 3% čiste gospodarske koristi, je lahko odvisna tudi od:
– stopnje inovativnosti (vrste inovacije),
– stopnje obdelanosti in utemeljenosti inovacijskega predloga,
– delovnega področja (del in nalog) avtorja inovacije,
– drugih meril, ki jih določi organizacija v podjetniški kolektivni pogodbi ali v splošnem aktu družbe.
7. Če zakon ne določi drugače, je delavec upravičen do nadomestila ves čas uporabe inovacij, a najdlje:
– za izum 20 let (dodatni pogoj: trajanje zakonske zaščite),
– za znak razlikovanja 7 let (dodatni pogoj: trajanje zakonske zaščite),
– za tehnično izboljšavo 5 let,
– za koristni predlog 1 leto.
8. Pri predlogih, kjer je gospodarska korist le ocenjena, je možno nadomestilo določiti v enkratnem znesku za celotno obdobje upravičenosti.
9. Podrobnejša merila za priznavanje inovacij in določanje višin nadomestila se določijo v podjetniški kolektivni pogodbi ali splošnem aktu družbe, kjer se določijo tudi druge oblike spodbujanja in nagrajevanja inovativnosti, kot so na primer:
– stimulacija prijavljenih idej,
– nagrajevanje nerealiziranih inovacijskih predlogov,
– omogočanje dodatnega izobraževanja, ekskurzij, obiskov sejmov, razstav ipd.,
– nagradni dopust inovatorjem,
– nagrade realizatorjem inovacij.
59. člen
Prejemki pripravnikov
Delavcu – pripravniku pripadajo osnovna plača v višini 70% izhodiščne plače, določene za ustrezni tarifni razred ter povračilo stroškov v zvezi z delom in drugi osebni prejemki.
60. člen
Prejemki učencev, vajencev in študentov na praksi
1. Učencem in študentom na praksi se za polni delovni čas obvezne prakse izplača plačilo najmanj v višini 15% povprečne plače v Republiki Sloveniji za pretekli mesec.
2. Učenci, vajenci in študenti na praksi imajo pravico do vseh dodatkov za opravljeno delo.
3. Vajencem pripadajo izplačila skladno z zakonom in učno pogodbo.
4. Učenci, vajenci in študentje imajo pravico do plačila tudi, če prejemajo štipendijo.
61. člen
Prejemki mentorjev
Delavcu – mentorju pripravnika, mentorju praktičnega pouka in mentorju usposabljanja brezposelnih oseb pri delodajalcu pripada dodatek za mentorstvo. Višino in pogoje izplačila določi delodajalec.
62. člen
Plače sindikalnih zaupnikov
1. Za čas opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu zaupniku plača najmanj v višini, kot jo je prejemal pred začetkom opravljanja te funkcije.
2. Plača sindikalnega zaupnika se valorizira z rastjo plač v organizaciji oziroma pri delodajalcu.
Sindikalni zaupnik ima pravico do udeležbe na dobičku v skladu s to pogodbo.
IV. PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK IN NAČIN REŠEVANJA SPOROV
63. člen
Pozitivna izvedbena dolžnost
Stranki kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.
64. člen
Negativna izvedbena dolžnost
Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.
65. člen
Sprememba, sklenitev, dopolnitev kolektivne pogodbe
1. Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na obrazloženo pisno pobudo katerekoli od pogodbenih strank najmanj tri mesece pred prenehanjem veljavnosti kolektivne pogodbe.
2. Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe.
3. Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki predlog sprememb in dopolnitev, z obrazložitvijo razlogov in ciljev.
4. Druga stranka se je dolžna do predloga opredeliti v 30 dneh.
5. Če druga stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe oziroma se do predloga ne opredeli v 30 dneh, lahko stranka – predlagateljica začne postopek pomirjanja.
6. Določbe tretjega, četrtega in petega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za sklenitev nove kolektivne pogodbe.
66. člen
Odpoved kolektivne pogodbe
1. Vsaka stranka lahko kolektivno pogodbo odpove tri mesece pred potekom roka njene veljavnosti.
2. Odpoved kolektivne pogodbe mora biti obrazložena.
3. Stranka ne more odpovedati kolektivne pogodbe če ni predhodno pričela postopka za spremembe in dopolnitve pogodbe v skladu s 65. členom te pogodbe.
4. Po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe se do sklenitve nove, vendar najdlje eno leto, uporabljajo določbe te pogodbe.
5. Po odpovedi kolektivne pogodbe lahko vsaka stranka predlaga sklenitev nove.
67. člen
Reševanje kolektivnih sporov
1. Za reševanje sporov med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, se ustanovi komisija za pomirjanje in arbitražni svet.
2. Velja, da gre za spor med strankama, če se ne sporazumeta o sklenitvi, spremembi oziroma dopolnitvi kolektivne pogodbe oziroma o drugih ukrepih za reševanje spornih primerov.
68. člen
Sestava komisije za pomirjanje
1. Stranki kolektivne pogodbe imenujeta vsaka po dva člana komisije za pomirjanje.
2. Člani komisije sporazumno imenujejo predsednika komisije kot petega člana iz vrst uglednih znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev.
69. člen
Postopek pomirjanja
1. Postopek pomirjanja se začne s predlogom najkasneje v roku 30 dni od nastanka spora, oziroma v 30 dneh, odkar je stranka zanj izvedela.
2. Predlagatelj pomirjanja v predlogu navede vsebino spornega razmerja in imenuje dva člana v komisijo za pomirjanje.
3. Druga stranka odgovori na predlog in imenuje dva člana v komisijo za pomirjanje v nadaljnjih 30 dneh.
4. V primeru, da druga stranka ne odgovori na predlog, ne imenuje članov v komisijo za pomirjanje ali v primeru, da stranki kolektivne pogodbe ne sprejmeta predloga za rešitev spora komisije za pomirjanje, se postopek ustavi.
70. člen
Pisni sporazum
Sporazum, ki je dosežen v postopku pomirjanja, mora biti v pisni obliki.
71. člen
Arbitražni postopek
1. V primeru ustavitve postopka pomirjanja lahko katerakoli stranka sproži postopek pred arbitražo, v roku 30 dni od dneva ustavitve postopka pomirjanja.
2. Arbitraža odloča v sestavi tričlanskega senata. Po enega člana ter njegovega namestnika določita pogodbeni stranki. Pogodbeni stranki sporazumno določita predsednika in njegovega namestnika iz vrst strokovnjakov s področja delovnega prava.
3. Glede rokov se v postopku pred arbitražo smiselno uporabljajo določbe o rokih, ki veljajo za postopek pomirjanja.
72. člen
Objava
Sporazum strank v postopku pomirjanja in odločitev arbitraže se sporoči organu, pristojnemu za registracijo kolektivnih pogodb in objavi.
73. člen
Komisija za razlago kolektivne pogodbe
1. Za spremljanje izvajanja in pravilno tolmačenje določb te kolektivne pogodbe imenujeta pogodbeni stranki tričlansko komisijo. Delodajalci enega člana komisije, sindikati enega člana komisije, tretjega člana komisije imenujejo sindikati in delodajalci dogovorno. Sedež organa za spremljanje in tolmačenje te kolektivne pogodbe je pri Sindikatu kmetijstva in živilske industrije Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana.
2. Komisija za razlago sprejema razlage in priporočila. Razlage stranki kolektivne pogodbe objavita na enak način, kot je bila objavljena kolektivna pogodba.
3. Razlage komisije pomenijo obvezen način uporabe določb kolektivne pogodbe za delodajalce in delavce ter obvezno podlago za odločanje v sporih o pravicah delavcev in obveznostih delodajalcev, ki izvirajo iz te pogodbe.
4. Priporočilo je strokovni predlog strankama kolektivne pogodbe za ureditev določenega vprašanja.
5. Razlage komisije za razlago te kolektivne pogodbe pomenijo obvezen način uporabe določb tudi v podjetniških kolektivnih pogodbah, kadar gre za razlago določb, ki so v podjetniških kolektivnih pogodbah enake kot določbe te kolektivne pogodbe.
74. člen
Posledice kršitve pravic in dolžnosti strank
Če ena od strank krši obveznosti, ki jih je prevzela s to kolektivno pogodbo, lahko pogodbi zvesta stranka od pogodbe odstopi.
Odstop je potrebno drugi stranki predhodno pisno napovedati v roku, ki ne sme biti krajši od treh mesecev.
75. člen
Končne določbe
Podjetja so dolžna uskladiti svoje akte z določili te pogodbe v treh mesecih od njene uveljavitve. Če svojih aktov ne uskladijo do tega roka, oziroma aktov nimajo, veljajo določila kolektivne pogodbe dejavnosti neposredno.
Ljubljana, dne 5. julija 2001.
Združenje delodajalcev
Slovenije
Pooblaščenka
Nevenka Murn l. r.
Gospodarska zbornica
Slovenije
Združenje agroživilstva
Predsednik
Janez Železnikar l. r.
Sindikat kmetijstva in živilske
industrije Slovenije
Predsednik
Srečko Čater l. r.
Konfederacija
sindikatov 90
Sindikat agroživilstva
Predsednica
Alenka Kubik l. r.
Zadružna zveza Slovenije
Predsednik
Peter Vrisk l. r.
Ta kolektivna pogodba je bila s sklepom o registraciji kolektivne pogodbe, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve vpisana v register kolektivnih pogodb z datumom 5. 7. 2001 pod zap. št. 45/2 in št. spisa 121-03-037/94-06.
TARIFNA PRILOGA                                        PRILOGA I



1. Izhodiščne plače iz 47. člena Kolektivne pogodbe za kmetijstvo
in živilsko industrijo Slovenije za julij 2001:

-----------------------------------------------------------------
Tarifni  Relativno                               Izhodiščne bruto
razredi  razmerje   Opis dela                         plače v SIT
-----------------------------------------------------------------
I.       1,00       Enostavna dela                         67.993

II.      1,10       Manj zahtevna dela                     74.792

III.     1,23       Srednje zahtevna dela                  83.631

IV.      1,37       Zahtevna dela                          93.150

V.       1,55       Bolj zahtevna dela                    105.389

VI.      1,85       Zelo zahtevna dela                    125.787

VII.     2,10       Visoko zahtevna dela                  142.785

VIII.    2,50       Najbolj zahtevna dela                 169.982

IX.      3,00       Izjemno zahtevna dela                 203.978
-----------------------------------------------------------------


2. Do 30. 11. 2001 veljavna vrednost izhodiščne plače se v skladu
s 4. členom, tretja alinea kolektivne pogodbe, poveča za 2% in
velja za obračun decembrske plače 2001 in nadalje.


3. Usklajena vrednost izhodiščne plače se po zaključnem računu za
leto 2001 (marec 2002) v uspešnih organizacijah in družbah lahko
poveča še za 2%.


4. Izhodiščne plače se usklajujejo z rastjo življenjskih stroškov
po postopku in na način kot je to določeno v Dogovoru o politiki
plač za obdobje 1999-2001 (Uradni list RS, št. 22/99, 39/99,
51/00, 33/01) oziroma v zakonu.

Na ta način se opravi usklajevanje izhodiščnih plač po
kolektivnih pogodbah in pri delodajalcu, kadar so izhodiščne
plače določene v pravilniku o plačah.


5. V primeru, da na državni ravni ni določen splošni način
usklajevanja plač, partnerji soglašajo, da se za usklajevanje
plač uporablja zadnji veljavni način usklajevanja plač, če se ne
dogovorita drugače v tarifni prilogi.


6. Regres za letni dopust znaša 70% poprečne plače v Republiki
Sloveniji. Obračun regresa za letni dopust temelji na zadnjem
znanem statističnem podatku o poprečnih plačah pred izplačilom
regresa za letni dopust.


7. Prejemki iz dela (jubilejne nagrade, odpravnine, solidarnostne
pomoči) se izračunajo in obračunavajo v skladu s Kolektivno
pogodbo za dejavnost kmetijstva in živilske industrije Slovenije.


8. Povračila stroškov v zvezi z delom in iz dela se obračunavajo
v skladu z: "Uredba Vlade RS o povračilu stroškov v zvezi z delom
in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove
priznavajo kot odhodek" (Uradni list RS, št. 72/93, 43/94, 62/94,
7/95, 82/97, 5/98), ki določa višino stroškov kot odbitne
postavke, pri ugotavljanju dobička, ali v skladu z zakonskimi
določili, kadar je to urejeno z zakonom.

Obračun stroškov temelji na zgornjih zneskih, ki jih določajo
podzakonski predpisi.

Stroški prevoza na delo in iz dela se obračunavajo za razdaljo
nad dva kilometra, v podjetju se lahko določi, da se upošteva
celotna razdalja od mesta bivališča do sedeža opravljanja dela.


9. Podpisniki kolektivne pogodbe in te tarifne priloge soglašajo,
da se v primeru aktiviranja zakona o finančnem poslovanju (Uradni
list RS, št. 54/99 in 110/99) štejejo poleg plač in dodatkov tudi
prejemki in nadomestila stroškov kot nujna izplačila za tekoče
poslovanje družbe - podjetja.


10. Tarifna priloga h Kolektivni pogodbi za kmetijstvo in
živilsko industrijo Slovenije začne veljati in se uporabljati z
dnem podpisa pogodbenih strank.


Ljubljana, dne 5. julija 2001.


Združenje delodajalcev            Sindikat kmetijstva in živilske
      Slovenije                         industrije Slovenije
    Pooblaščenka                             Predsednik
  Nevenka Murn l. r.                     Srečko Čater l. r.


Gospodarska zbornica                       Konfederacija
      Slovenije                            sindikatov 90
Združenje agroživilstva               Sindikat agroživilstva
      Predsednik                            Predsednica
Janez Železnikar l. r.                   Alenka Kubik l. r.

                    Zadružna zveza Slovenije
                           Predsednik
                        Peter Vrisk l. r.

                                                    PRILOGA II


RAZVRSTITEV POKLICEV DEJAVNOSTI AGROŽIVILSTVA PO STOPNJAH
ZAHTEVNOSTI DELA

Poklic I. stopnje zahtevnosti

- pomožni kmetijski delavec,

- pomožni živilski delavec.

Naloge in dela so sestavljena iz manjšega števila različnih in
kratkotrajnih operacij. Postopki so enostavni in se opravljajo z
enostavnimi delovnimi sredstvi.

(Čiščenje orodja, prostorov, surovin in embalaže, ročno
embaliranje, pakiranje, dostava surovin itd.).

Za delo so potrebne delovne spretnosti in navade, ki se pridobijo
s praktičnim delom, praviloma je možna zaposlitev s končano
osnovnošolsko izobrazbo.

Poklici II. stopnje zahtevnosti

- kmetijski delavec,

- kmečka gospodinja,

- delavec v rastlinski proizvodnji,

- živinorejski delavec,

- ribiški delavec,

- živilski delavec,

- tobačni delavec,

- solinarski delavec.

Naloge in delovne operacije se ponavljajo in se izvajajo ročno
ali z mehaniziranimi delovnimi sredstvi (nakladanje, razkladanje,
čiščenje živine, odlaganje izdelkov, enostavno oblikovanje
izdelkov, priprava surovin, delovnih sredstev, ročno polnjenje,
ročno etiketiranje, pakiranje itd.).

Poklici te kategorije imajo že oznako specifične dejavnosti
organizacije in delitve dela.

Potrebno je funkcionalno znanje, delovne spretnosti, navade in
sposobnosti ter znanja iz higiene dela pri proizvodnji živil, ki
so praviloma priučena. Naloge se izvajajo po ustnih in pisnih
navodilih.

Praviloma je potreben program usposabljanja do 6 mesecev po
končani osemletki.

Poklici III. stopnje zahtevnosti

- delavec za preprosta kmetijska dela,

- delavec za preprosta ribiška dela,

- delavec za preprosta lovska dela,

- solinar,

- delavec za srednje zahtevna dela v proizvodnji kruha in peciva,

- delavec za srednje zahtevna dela v proizvodnji slaščic,

- delavec za srednje zahtevna dela v proizvodnji konditorskih
izdelkov,

- delavec za srednje zahtevna dela v proizvodnji mesa in mesnih
izdelkov,

- delavec za preprosta dela v proizvodnji hrane in pijač.

Srednje zahtevna in raznovrstna dela v proizvodnji, delo z
različnimi stroji, orodjem in napravami. Za poklice te kategorije
je značilna zahteva po višji stopnji razumevanja delovnega
procesa, kjer delavec sam rešuje probleme v nepredvidenih
delovnih razmerah.

Ti poklici vsebujejo sistematično pridobljeno funkcionalno
znanje, ustrezne psihomotorične zmožnosti, delovne navade in
spretnosti ter sposobnosti hitrega prilagajanja novim delovnim
operacijam.

Poklici IV. stopnje zahtevnosti

- kmetovalec gospodinjec,

- gospodinjec v zasebnem gospodinjstvu,

- skupinovodja v kmetijstvu,

- povrtninar,

- zelenjavar,

- oskrbnik živali,

- kmetovalec,

- poljedelec,

- sadjar,

- vinogradnik,

- vinar,

- živinorejec,

- voznik traktorja,

- upravljalec premičnih kmetijskih strojev,

- mehanik kmetijskih strojev in naprav,

- skupinovodja strojnega parka v kmetijstvu,

- monter kmetijskih strojev in naprav,

- podkovski kovač,

- upravljalec premičnih gozdarskih strojev,

- čebelar,

- ribogojec - školjkar,

- ribič-navtik,

- motorist ribiške ladje,

- krmar,

- ribič osvetljevalec,

- ladijski mehanik,

- mrežar,

- ribič - kuhar,

- vrtnar,

- vrtnar povrtninar,

- semenar,

- gojitelj gob,

- drevesničar,

- cvetličar,

- parkovni vrtnar,

- mesar,

- mlekar,

- kontrolor mleka,

- maslar,

- sirar,

- pek,

- mlinar,

- testeninar,

- slaščičar,

- konditor,

- lectar - medičar,

- sladoledar,

- oljar,

- pivovar,

- predelovalec sadja,

- predelovalec zelenjave,

- predelovalec rib,

- izdelovalec industrijsko pripravljenih jedi,

- slatinar.

Naloge in dela so zahtevna, raznovrstna, ki se v proizvodnji
opravljajo z različno opremo in napravami.

Razumevanje nalog je preko pisnih, ustnih in grafičnih oblik. Za
opravljanje del in nalog v tej kategoriji zahtevnosti so potrebna
teoretska in praktična znanja z ustreznimi psihomotoričnimi
sposobnostmi, ker poteka delo v neposredni proizvodnji.

Programi izobraževanja so zasnovani na višji stopnji
posplošenosti in dobrem poznavanju posameznih del glede na
razpoložljiva delovna sredstva in organizacijo dela.

Poklici V. stopnje zahtevnosti

- tehnik za kmetijsko tehnologijo,

- delovodja v kmetijstvu,

- laboratorijski tehnik za agronomijo,

- laboratorijski tehnik za živinorejo,

- semenar,

- kontrolor mleka,

- kletar,

- svetovalec pri prodaji v kmetijstvu,

- tehnik za vrtnarsko tehnologijo,

- delovodja v vrtnarstvu,

- svetovalec pri prodaji v vrtnarstvu,

- laboratorijski tehnik za veterinarstvo,

- veterinarski asistent,

- veterinarski cepilec,

- veterinarski osemenjevalec,

- bolničar v veterinarstvu,

- deratizator,

- dezinsektor,

- higienik v veterinarstvu,

- razkuževalec,

- oskrbnik živali,

- plovbni tehnik,

- tehnik živilske tehnologije,

- delovodja živilstva,

- upravljalec strojev za predelavo mesa,

- upravljalec strojev za predelavo rib,

- upravljalec strojev za proizvodnjo mlečnih izdelkov,

- upravljalec strojev za mletje kavovin,

- upravljalec strojev za mletje začimb,

- upravljalec strojev za mletje žita,

- upravljalec strojev za mletje živinske krme,

- upravljalec strojev za proizvodnjo konditorskih izdelkov,

- upravljalec strojev za proizvodnjo kruha in peciva,

- upravljalec strojev za proizvodnjo slaščic,

- upravljalec strojev za proizvodnjo testenin,

- upravljalec strojev za predelavo rastlinskih maščob,

- upravljalec strojev za predelavo zelenjave,

- upravljalec strojev za predelavo drugih rastlin,

- upravljalec strojev za proizvodnjo sladkorja,

- upravljalec strojev za predelavo medu,

- upravljalec strojev za predelavo čaja,

- upravljalec strojev za predelavo kakava,

- upravljalec strojev za predelavo kave,

- upravljalec strojev za proizvodnjo brezalkoholnih pijač (razen
sadnih in zelenjavnih sokov),

- upravljalec strojev za proizvodnjo piva,

- upravljalec strojev za proizvodnjo vina,

- upravljalec strojev za proizvodnjo žganih pijač,

- upravljalec strojev za proizvodnjo tobaka in tobačnih izdelkov.

Za to kategorijo so značilna dela v neposredni proizvodnji, v
pripravi dela in storitvena dela, vendar ne samostojna strokovna
dela.

To so dela organiziranja, kontroliranja in vodenja na manjši
stopnji avtomatizacije ter upravljanje z visoko mehaniziranimi in
avtomatiziranimi napravami, odvisno od opremljenosti podjetij.

Za opravljanje teh del so potrebna poglobljena znanja, spretnosti
in sposobnosti glede na tehnološko opremljenost proizvodne enote.

Poklici VI. stopnje zahtevnosti

- inženir hortikulture,

- menedžer manjše družbe v kmetijstvu,

- tehnolog za hribovsko kmetovanje,

- tehnolog za ekološko kmetovanje,

- svetovalec za podeželje,

- organizator kmetijskega povezovanja,

- organizator kmetijskega podjetništva,

- referent za kmetijstvo,

- živilski tehnolog.

To so zahtevnejša in zelo zahtevna dela, ki so potrebna za
organizacijsko operativno in strokovno vodenje delovnih procesov
ter ekonomsko-administrativno vodenje enot.

Programi izobraževanja temeljijo na poglobljenih teoretično-
praktičnih osnovah za zahtevnejše organizacijske proizvodne
enote, torej je za opravljanje del in nalog potrebno zaokroženo
teoretično znanje s psihomotoričnimi sposobnostmi.

Poklici VII. stopnje zahtevnosti

- diplomirani inženir kmetijstva za rastlinsko proizvodnjo,

- diplomirani inženir kmetijstva za živinorejo,

- diplomirani inženir urejanja krajine,

- diplomirani veterinar,

- diplomirani inženir živilske tehnologije.

To so visoko zahtevna opravila pri pripravi, spremljanju,
analitičnem proučevanju in raziskovanju proizvodnje, poslovnih in
drugih podobnih procesov.

Ti poklici pokrivajo dela in naloge na področju strokovnega
vodenja delovnih procesov, kontroliranja dela in vodenja kot tudi
svetovanja na posameznih področjih in vključevanja na
raziskovalnem področju.

Za opravljanje teh del programi izobraževanja vključujejo
sistematično zaokroženo splošno in posebno teoretično znanje ter
posebno praktično znanje za izvajanje visoko zahtevnih del,
razumevanje ter posredovanje izsledkov strokovnih raziskovanj in
organiziranje koordinacij za obsežnejša strokovna in znanstvena
dela.

Poklici VIII. stopnje zahtevnosti

- poklici VII. stopnje zahtevnosti z ustrezno specializacijo.

To so najbolj zahtevna dela pri analitičnem proučevanju
proizvodnih in poslovnih procesov, znanstveno raziskovalna dela
na različnih področjih, oblikovanje novih teoretičnih in
praktičnih rešitev, spremljanje in oblikovanje ter ustrezen
prenos sistema kompleksnih informacij ter strokovno koordiniranje
pri najobsežnejših in najzahtevnejših proizvodnih delih in
procesih.

Za opravljanje teh del je potrebno splošno in posebno teoretično
znanje ter posebna poglobljena specialistična znanja.

Poklici IX. stopnje zahtevnosti

Izjemno pomembna in najbolj zahtevna dela pri analitičnem
proučevanju in raziskovanju, samostojno svetovalno in
znanstvenoraziskovalno delo v različnih znanstvenih disciplinah.


AAA Zlata odličnost