TEKSTUALNI DEL SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA IN
SREDNJEROČNEGA PLANA MESTNE OBČINE NOVO MESTO ZA OBMOČJE OBČINE MIRNA PEČ -
prečiščeno besedilo


1. CILJI IN NAČELA UREJANJA PROSTORA IN VARSTVA OKOLJA

Osnovni cilj prostorskega planiranja je zagotovitev skladnega prostorskega
razvoja in varstva okolja.

Osnovni ukrep za doseganje tega cilja je, da pri vseh razvojnih odločitvah poleg
prostorskih razvojnih možnosti enakovredno upoštevamo prostorske omejitve ter z
le-temi pravočasno uskladimo gospodarski in socialni razvoj.

Zato bomo v našem delovanju:

- ohranjali naravno ravnovesje,

- razbremenjevali okolje,

- z največjo previdnostjo načrtovali nove posege v prostor,

- preventivi dali mesto pred kurativo,

- kvaliteti dali mesto pred kvantiteto,

- namesto kratkoročnih podpirali dolgoročne, četudi težje rešitve,

- zahtevali, da vsak povzročitelj nosi vse stroške neposredne in posredne škode,
ki jo povzroči,

- podpirali vse dejavnosti, ki manj obremenjujejo okolje, so človeku in naravi
prijazne, so v sozvočju z identiteto našega prostora ter so zdržljive z ostalimi
dejavnostmi,

- podpirali svobodno podjetništvo pod pogojem, da upošteva sodobne ekološke in
socialne kriterije,

- izvajali ukrepe na področju zemljiške politike preprečevali nekontrolirani
promet z zemljišči katerega posledica je disperzna urbanizacija,

- z načrtnim pridobivanjem in urejanjem stavbnih zemljišč usmerjali investitorje
na komunalno urejena območja, ki so v planskih aktih namenjena razvoju urbanih
dejavnosti,

- zagotovili strokovno pomoč pri prilagajanju razvoja kmetijstva novim razmeram
v evropski skupnosti, pri razvoju dopolnilnih dejavnosti na podeželju in pri
urejanju podeželskih naselij,

- dosledno skrbeli za spoštovanje pravnih norm tudi z izobraževanjem in
sankcijami.

Za uresničevanje ciljev skladnega prostorskega razvoja in varstva okolja bomo:

- ohranili porast števila prebivalstva na naravni rasti in v to smer spodbujali
razvoj stanovanjske izgradnje;

- zagotavljali stalno skrb za varovanje vode, zraka, kmetijskih zemljišč in
zelenih površin;

- podpirali zmanjševanje porabe energije in preusmerjanje na čistejšo energijo;

- vse investicije bomo preverjali tudi s stališča vplivov na okolje že v fazi
vključevanja v planske dokumente, detajlno pa v fazi priprave investicijskega
programa in prostorskega izvedbenega akta;

- usmerjali razvoj sonaravnega turizma;

- v kmetijstvu podpirali gojenje tipičnih kultur s čim manjšo uporabo pesticidov
in umetnih gnojil, ter postopoma preusmerjali kmetijstvo v biološko pridelovanje
hrane;

- vplivali na čim manjšo proizvodnjo odpadkov;

- razvili tipiki poselitve primerne sisteme kanalizacije, ki bodo zajeli kar
največ odplak v čistilne naprave;

- sodelovali bomo pri raziskavah novih virov pitne vode in izvajali predpise o
njihovem varovanju;

- sistematično bomo obnavljali in dograjevali komunalno, prometno in energetsko
infrastrukturo in tako zagotovili potrebno oskrbo vseh območij občine;

- z ureditvijo gospodarskih con v bližini priključka na avtocesto bomo
zmanjševali cestni promet v občini;

- z zasnovo prometnih ureditev bomo preusmerjali tovorni in potniški promet v
največji možni meri na avtocesto in železnico;

- s preusmeritvijo prometa na povezovalno cesto z avtocesto, ureditvijo
parkirišč na obrobju in pešaških povezav bomo zmanjšali prometno obremenitev
osrednjega dela Mirne Peči in s tem povečali prometno varnost in privlačnost
občinskega središča;

- posebno bomo varovali območja in objekte naravne in kulturne dediščine;

- pri posegih v prostor bomo ravnali skrajno varčno in racionalno, tako da bomo
posegali na nove površine ob hkratni vsebinski in gradbeni prenovi slabo
izrabljenih in degradiranih obstoječih območij naselij;

- pri razvoju dejavnosti in posameznih območij, za katera pri izdelavi teh
sprememb plana še niso bile pripravljene potrebne strokovne podlage, bomo
nadaljevali z raziskovalnim delom oziroma izdelavo potrebnih strokovnih podlag
ter na teh osnovah ustrezno dopolnjevali planske dokumente.

Naš cilj je zagotoviti kakovostno življenje sedanjim in bodočim rodovom naših
občanov. V tem duhu bomo razvijali kulturno življenje naše občine, v cilju
ohranjanja in vrednotenja vseh aktivnosti, ki bodo odražale našo identiteto.



2. KONCEPT RAZVOJA V PROSTORU

Razvoj urbanih dejavnosti bo tudi v bodoče usmerjen v širše območje centralnega
naselja Mirna Peč.

Priključek na avtocesto je velikega gospodarskega pomena za občinsko središče in
za celotno zaledje občine, neposredno in posredno pa vpliva tudi na spremembo
prostorskih ureditev v vplivnem območju.

Trasa priključne ceste oziroma povezava avtoceste in regionalne ceste RIII-651 s
podvozom pod železnico v Gor. Mirni Peči in potekom skozi Češensko hosto in
dalje med Mirno Pečjo in Češencam do križišča z RIII-651 prevzema tudi vlogo
obvoznice poselitvene aglomeracije širšega območja Mirne Peči na katero se
priključujejo obstoječa in nova urbana območja.

Temeljnega gospodarskega pomena za Občino Mirna Peč je ureditev osrednje obrtno-
proizvodne cone v Mirni Peči. V to cono se usmerja razvoj vseh pomembnejših
obratov iz območja občine, ki potrebujejo večja urejena zemljišča, dobro
navezavo na prometno omrežje (avtocesta, regionalna cesta, železnica),
kvalitetno oskrbo z energijo, odvajanje in čiščenje odpadnih vod. Ne nazadnje
velja usmerjati v osrednjo obrtno-proizvodno cono razvoj obrti, ki bi zaradi
merila objektov in tehnologije proizvodnje predstavljala moteč element in
preobrazbo vaških naselij.

Obrtno-proizvodna cona se prometno naveže na povezovalno cesto in na železniško
postajo.

Večji pomen mora pridobiti tudi železnica z ureditvijo tovorne postaje,
parkirišč, manipulacijskih površin in priročnih skladišč.

Prostorski potencial za gospodarski razvoj je tudi območje pri Dolenji vasi v
neposredni bližini priključka na avtocesto. Lokacija je primerna za ureditev
transportno-skladiščne in proizvodne cone regionalnega pomena. Območje je v
planu opredeljeno kot rezervat, naloga občine je preučitev možnosti in iskanje
investitorjev.

Razvoj obrti je potrebno omogočiti tudi v naseljih, kjer se pojavi pobuda s
predpogojem, da se predhodno vsaka pobuda pozorno preuči. V podeželskin naseljih
je smotrno razvijati dejavnosti, ki nimajo zahtevnih lokacijskih pogojev in
(glede na velikost objektov in zemljišča) ne presegajo merila naselja.

Nove stanovanjske površine v Mirni Peči morajo zadoščati za pokrivanje
stanovanjskega primanjkljaja zaradi pričakovane demografske rasti (naravna rast
in zmerno priseljevanje v Mirno Peč glede na nove zaposlitvene možnosti) in
spremenjene strukture družin. Za plansko obdobje 20 let je organizirani
stanovanjski gradnji namenjeno območje Češenska hosta. Možne so zapolnitve in
zaokrožitve sedanjega ureditvenega območja naselja in pretežno urbanih območij v
neposredni bližini Mirne Peči ter prenova gradbenega fonda.

Ostala naselja se bodo razvijala skladno s potrebami domačih prebivalcev. Ob
predpogoju (na državi in tudi regionalni ravni) sprejetih ukrepov za izboljšanje
gospodarskega razvoja bo poudarek razvoja podeželskih naselij na prenovi,
izboljšanju bivalnih pogojev in komunalnega standarda ter na ohranitvi kvalitete
okolja.

Osnovni cilj je ohranitev mladih prebivalcev v vseh naseljih, zato se tudi v
vaških naseljih zagotovijo primerne lokacije tudi za gradnje urbaniziranih
prebivalcev.

Večje širitve območij sedanjih vaških naselij niso potrebne, lokacije za nove
dejavnosti ali širitev sedanjih je treba skrbno, vsestransko preučiti na podlagi
danih pobud.

Oskrbne in storitvene dejavnosti bodo tudi v bodoče koncentrirane v občinskem
centru Mirna Peč, ki že s sedanjo opremljenostjo dosega stopnjo lokalnega
središča z zaledjem do 3.000 prebivalcev. Razvojni poudarek je predvsem na
izboljšanju kakovosti oskrbe in ponudbe. Prostorski razvoj oskrbnih in
storitvenih dejavnosti se usmerja v staro jedro naselja (prenova in novogradnja
na obrobju), prostorske možnosti so tudi na območju novih urbanih območij
Češenska hosta in Obrtna cona.

Kot mikrolokalno središče za prostorsko zaključeno območje je smotrno razvijati
Gorenji Globodol (obnova nekdanje šole nudi idealno možnost ureditve prostora za
nove dejavnosti).

V vseh ostalih naseljih, kjer se pojavi potreba in iniciativa za ureditev
lokalne oskrbe je potrebno omogočiti ureditev na primerni lokaciji.

Razvoj podeželja bo tudi v bodoče vezan na kmetijstvo in gozdarstvo z
dopolnilnimi dejavnostmi, turizmom in obrtjo. Ohranitev naravnih virov ter
izboljšanje kvalitete naravnega in grajenega prostora in okolja je tudi
predpogoj za celoviti razvoj podeželja. Enako kot gospodarjenje s prostorom je
za bodoči razvoj nujen predpogoj boljša organiziranost in povezava gospodarskih
panog in skupna promocija.

Pri razvoju in urejanju prostora bomo upoštevali velik pomen dobre ohranjenosti
naravnega okolja velike ekosistemske vrednosti. Poleg zavarovanih območij
naravne in kulturne dediščine bomo pri bodočemu urejanju prostora (za urbane
namene in pri gospodarjenju z naravnimi viri) enako pozornost posvetili
ohranjanju krajinske podobe in tradicionalne kulturne krajine, značilnosti
pozidave in tradicionalnih vzorcev umeščanja objektov v krajino. Osrednjega
pomena so območja: globodolska dolina, obvodna krajina ob Temenici, kulturna
krajina pri Malem Vrhu.

Svoboden trg zemljišč predstavlja veliko nevarnost za nesmotrno probrazbo
prostora in s tem tudi nekontrolirani razvoj dejavnosti, ki ne sodijo v
podeželjsko okolje in/ali predstavljajo potencialno nevarnost njegove
preobrazbe. Nujno je pravočasno sprejetje prostorsko planske in izvedbene
regulative, ki bo nekaj let v naprej jasno določevala organizacijo dejavnosti in
rabo prostora.

Izhodišča in usmeritve za razvoj urbanega območja

Danes živi v Mirni Peči 37% vsega prebivalstva občine. Ugodna prometna in
infrastrukturna opremljenost pogojujeta nadaljnjo gospodarsko rast urbanega
območja in krepitev njegove središčne vloge. V razvojnih pogojih je tudi v
bodoče realna v preteklem obdobju izkazana demografska rast v območju Mirne
Peči, kar pomeni približno 1.200 prebivalcev leta 2.020.

Za območje občinskega središča Mirna Peč je sestavina tega plana urbanistična
zasnova z usmeritvami dolgoročnega razvoja ureditvenega območja naselja, v
katerega so vključena naselja in zaselki Mirna Peč, Gorenja Mirna Peč (Postaja),
Ivanja vas, Češence. V urbanizirano območje sodi tudi zaselek Rogovila (posebno
ureditveno območje).

Temeljna izhodišča prostorske razvojne politike v urbanem območju so:

- kvalitativna prenova in sanacija obstoječega gradbenega fonda,

- vsebinska preobrazba območij katerih dejavnost ne sodi v središče naselja,

- preobrazba kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna zemljišča mora biti
utemeljena predvsem kot smotrno zaokroževanje funkcij, ki sodijo v urbanizirani
prostor,

- razvoj kmetijstva z upoštevanjem tradicionalnih kultur in varovanja kulturne
krajine,

- razvoj turizma s poudarkom na izhodišču za izletniški turizem in prireditvah,

- razvoj osnovnega šolstva in otroškega varstva ter dopolnilnega izobraževanja
odraslih,

- razvoj upravnih, kulturnih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti s poudarkom na
racionalni izrabi obstoječih urbanih območij oziroma gradbenega fonda,

- razvoj proizvodnih dejavnosti, ki v ekološkem pogledu niso problematične,

- varovanje okolja in kulturne krajine.

Podrobnejše usmeritve za organizacijo dejavnosti v prostoru in urejanje prostora
v urbanem območju so razvidne iz urbanistične zasnove Mirne Peči (poglavje 6.
tega plana).

Izhodišča in usmeritve za razvoj podeželja

Podeželje delimo po pokrajinskih in razvojnih značilnostih na:

- mirnopeško dolino,

- gričevje,

- globodolsko dolino.

1. Mirnopeška dolina: poudarek razvoja je ohranjanje avtentičnega krajinskega
značaja (območje izjemne kulturne krajine), ki ga opredeljuje tip poselitve in
tradicionalna raba tal. Naselja se razvijajo z upoštevanjem potreb domačih
prebivalcev, racionalnega komunalnega opremljanja, tipike naselij, urbane in
krajinske dediščine; območje je pomemben kmetijski potencial.

2. Globodolska dolina: poudarek na ohranitvi naravnih kvalitet prostora, na
usklajenem razvoju bivalne in kmetijske fukcije. Omogoči se predvsem izboljšava
kvalitete gradbenega in komunalnega standarda ter manjši obseg gradnje za domače
prebivalce, kakor tudi možnost razvoja posameznih oskrbnih in storitvenih
dejavnosti ter dopolnilnih kmetijskih dejavnosti.

3. Gričevje: plansko in urejevalsko pozornost posvetiti kompleksnemu reševanju
specifične problematike razpršene poselitve; sprejeti nova urejevalska določila
s poudarkom na jasnejši členitvi območij za poselitev in trajno varovanih
kmetijskih zemljišč, kar je podlaga za komunalno sanacijo in realen program
agrarnih operacij. Območje je velik potencial za dopolnilno turistično ponudbo
(stacionarni in izletniški turizem) povezano z zasnovo turistične ponudbe je
potrebno pripraviti ukrepe za revitalizacijo historičnih vaških jeder in razvoj
demografsko ogroženega območja. V ta namen je predvidena izdelava programa
celostnega razvoja podeželja in obnove vasi.



3. ZASNOVA POSELITVE IN ORGANIZACIJE

DEJAVNOSTI V PROSTORU

3.1 ZASNOVA OMREŽJA NASELIJ

Osnovni cilj dolgoročne zasnove in hierarhije omrežja naselij je optimalna
povezava naselij z različnimi funkcijami, racionalna organizacija dejavnosti v
prostoru in raba površin.

3.1.1 PLANSKA TIPOLOGIJA NASELIJ

Izhodišče za zasnovo omrežja naselij je planska tipologija naselij, ki izhaja iz
analize stanja in razvojnih možnosti vsakega naselja. Opredelitev gravitacijskih
območij je dodatno izhodišče za določitev hierarhije centralnih naselij.

Dolgoročno bomo v občini razvijali naslednje tipe naselij:

- ruralna naselja (tip A),

- prevladujoča ruralna naselja (tipi AB, BA, B),

- urbano-ruralno naselje (tip CD): Mirna Peč.

Opis značilnosti tipov naselij je v prilogi 1 k poglavju 3.1. "Razporeditev
naselij v posamezne tipe".

3.1.2 FUNKCIJE NASELIJ V OMREŽJU NASELIJ

Novo mesto kot pomemben regionalni center ostane tudi v bodoče oskrbno in
storitveno središče za dejavnosti regionalnega pomena. Z ustvarjanjem novih
delovnih mest v občini bo postopoma izgubljal vlogo osrednega zaposlitvenega
središča za prebivalce Občine Mirna Peč.

Za zagotovitev družbeno in gospodarsko smotrne prostorske organizacije oskrbnih,
storitvenih in proizvodnih dejavnosti na lokalni ravni ter za zagotovitev
ustrezne stopnje bivalnega in družbenega standarda v vseh območjih, bomo v
Občini Mirna Peč razvijali naslednjo hierarhijo centralnih naselij:

- lokalno središče za zaledje do 3000 prebivalcev: Mirna Peč,

- mikrolokalno središče: Gorenji Globodol.

Posamezne oskrbne, storitvene in proizvodne dejavnosti je mogoče razvijati v
vseh naseljih občine na podlagi predhodno določenih prostorsko-urejevalskih
pogojev.

V prilogi 2 k poglavju 3.1 "Tipologija naselij in omrežje centralnih naselij" so
prikazane prevladujoče funkcije (oskrbne in storitvene dejavnosti, proizvodne
dejavnosti) za posamezne tipe oziroma centralna naselja.

3.2 ZASNOVA PROMETNE INFRASTRUKTURE IN ZVEZ

3.2.1 ZASNOVA CESTNEGA OMREŽJA

Državne ceste

Obvezno izhodišče Prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana RS*
(v nadaljevanju: PPRS) so naslednje državne ceste na območju Občine Mirna Peč:

- avtocesta A1 Karavanke-Obrežje,

- hitra cesta H1,

- regionalna cesta RIII-651.

Avtocesta in z njo povezane prometne povezave (priključek Mirna Peč in
povezovalna cesta z RIII-651) niso predmet te spremembe plana. Končna uskladitev
avtoceste in povezovalne ceste v prostor občine bo sprejeta v okviru spremembe
tega plana pred sprejetjem lokacijskega načrta za avtocesto.

Hitra cesta H1 bo z izgradnjo avtoceste prekategorizirana v regionalno cesto. Na
državni ravni se določi nov prometni režim in določi priključke lokalnega
cestnega omrežja na sedanjo H1.

Regionalna cesta RIII-651 se rekonstruira v območju priključka s povezovalno
cesto z avtocesto in po potrebi na drugih odsekih na podlagi programa, ki ga
sprejme država.

Lokalne ceste

Obvezno izhodišče tega plana je omrežje lokalnih cest, ki je razvidno iz priloge
1 k poglavju 3.2 tega plana. Faznost izgradnje in rekonstrukcija teh cest bo
določena na podlagi programa, ki ga sprejme Občina Mirna Peč.

Križanje lokalnega cestnega omrežja z avtocesto in povezovalno cesto ter
potrebne deviacije bodo usklajene v prostoru v postopku izdelave lokacijskega
načrta za avtocesto in s tem povezano spremembo tega plana.

Pri pripravi projektne dokumentacije za nove priključke lokalnega cestnega
omrežja na sedanjo H1 bo potrebno rekonstruirati posamezne odseke sedanjih cest,
ki bodo delno posegale tudi na nove parcele.

3.2.2 ZASNOVA ŽELEZNIŠKEGA OMREŽJA

Obvezno izhodišče PPRS* je II. glavna železniška proga Ljubljana-Novo mesto-
Metlika-Karlovac, ki poteka prek območja Občine Mirna Peč

Skladno s potrebami gospodarskega razvoja se postopoma širi sedanja železniška
postaja Mirna Peč: ureditev nakladalno-razkladalne rampe, manipulacijskih
površin, parkirišč in začasnih skladišč. Poleg intenzivnejše ureditve sedanjih
površin v območju postaje se za parkirišča nameni tudi zemljišče južno od
sedanje dovozne ceste. Za celotno območje se izdela ustrezna izvedbena
dokumentacija.

3.2.3 ZASNOVA KOLESARSKEGA IN PEŠAŠKEGA PROMETA

Na področju urejanja pešaškega in kolesarskega prometa so osrednjega pomena
naslednje organizacijske naloge:

- določitev poteka občinske kolesarske poti, ki bo povezovala turistično,
zanimiva območja občine ter se navezovala na državni sistem kolesarskih poti,

- za pohodnike se dopolni, uredi in opremi obstoječi sistem poti. Organizacijska
naloga na ravni občine je določiti in postopoma urejevati sistem poti, ki
povezuje naravne in kulturne znamenitosti, turistične točke, gostinsko ponudbo
itd.,

- sistem pešaških in kolesarskih poti v ožjem urbaniziranem območju Mirne Peči
določa urbanistična zasnova,

- sistem poti bomo urejali na podlagi sprejetih letnih občinskih programov.
Prednostnega pomena so varne povezave šole s stanovanjskimi območji oziroma
bližnjimi naselji.

3.2.4 ZASNOVA TELEKOMUNIKACIJSKEGA

PROMETA

Obstoječe stanje

Končna avtomatska telefonska postaja (KATC) je v Mirni Peči.

Planirana izgradnja omrežja

Širitev naročniškega telefonskega omrežja in preureditve na obstoječem omrežju
so usmerjene na:

- dograjevanje in razširitev naročniškega telefonskega omrežja,

- povečanje kapacitet KATC skladno s širitvijo naročniškega omrežja.

Dograditev telekomunikacijskega omrežja z izgradnjo zemeljske kabelske
kanalizacije bo navezana na obstoječe TK omrežje na podlagi določil upravljalca
sistema.

3.3 ZASNOVA KOMUNALNE INFRASTRUKTURE

3.3.1 ZASNOVA ZBIRANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VODA

Obstoječe stanje

Kanalizacijsko omrežje obstaja v širšem območju naselja Mirna peč. Odvajanje
fekalnih in meteornih voda je v ločenih sistemih.

Urejena je čistilna naprava (1000 E, možnost širitve na 1200-1300 E) na
Temenici. Na omrežje so priključena naselja in zaselki Mirna Peč, Ivanja vas,
Češence, Gornja Mirna Peč.

Sedanja obremenitev ČN je 62%.

JP Komunala Novo mesto vodi kataster obstoječega kanalizacijskega omrežja.

Ostala naselja v občini nimajo urejenega kanalizacijskega omrežje.

Planirana izgradnja kanalizacijskega omrežja

Nadaljnjo izgradnjo kanalizacijskega omrežje v območju Mirne Peči bomo izvajali
na podlagi sprejetega lokacijskega načrta.

Kanalizacijski sistem Mirna Peč ja načrtovan za širše urbanizirano območje. Na
ta sistem se priključita novi območji kompleksne gradnje Češenska hosta in
Obrtna cona ter postopoma ostali deli naselij Mirna Peč, Gornja Mirna Peč,
Češence, Biška vas in Rogovila.

Organizacijska naloga je preučiti način odvajanja odpadnih voda z območja
potencialne skladiščno-proizvodne cone pri Dolenji vasi.

Odvajanje in čiščenje odpadnih voda bo potrebno uskladiti z bodočim razvojem
naselij v okviru ekonomskih in tehničnih možnosti.

Organizacijska naloga je preučitev potreb po ureditvi kanalizacijskega sistema
vasi in zaselkov z lastnimi čistilnimi napravami v globodolski dolini in drugih
območij, kjer je treba zaščititi podtalnico, izboljšati komunalni standard
zaradi večje koncentracije prebivalcev, živali in/ali turistične ponudbe.

Na območjih redke in razložene poselitve se bo zbiranje fekalnih voda reševalo
predvsem z gradnjo dvoprekatnih neprepustnih greznic.

3.3.2 ZASNOVA OSKRBE Z VODO

Obstoječe stanje

Večji del občine je pokrit s kvalitetno vodooskrbo iz skupinskih vodovodov.

Širše območje naselja Mirna Peč je oskrbovano s pitno vodo iz mestnega vodovoda
Novo mesto (upravljalec vodovoda: JP Komunala Novo mesto).

Območje Globodola (Jordankal, Gorenji, Srednji in Dolenji Globodol) je
oskrbovano s pitno vodo iz vodovodnega sistema Trebnje (upravljalec vodovoda:
Komunala Trebnje).

Lokalne vodovode imajo naselja Poljane, Vrhpeč, Jelše, Globočdol, Šentjurij.

Brez vodovoda (kapnice) je naselje Čemše ter zaselki Golobinjek, Grč Vrh in
Dobje.

Planirana izgradnja in izboljšava vodovodnega omrežja

Regionalna vodooskrba se bo tudi v prihodnje izvajala in načrtovala na podlagi
skupnega reševanja nalog.

Temeljne in skupne naloge na področju vodooskrbe so:

1. zagotovitev potrebnih vodnih količin:

- nadaljevanje hidrogeoloških raziskav,

- vključitev novih vodnih virov in varnost vodooskrbe;

2. varovanje kvalitete pitne vode;

3. nadaljnje zmanjševanje izgub iz vodovodnega omrežja;

4. urejanje razmer na območjih, kjer je obstoječa vodooskrba motena oziroma
nezanesljiva;

5. gradnja vodovodnih omrežij in naprav skladno s sprejetimi prostorskimi
dokumenti;

6. sanacija lokalnih vodovodov oziroma povezava na obstoječe javno vodovodno
omrežje.

Lokalni vodovodi ostanejo v naseljih Vrhpeč, Jelše in Globočdol.

Organizacijska naloga je preučitev možnost izgradnje vodovoda za območja
zaselkov Golobinjek, Čemše, Grč Vrh in Dobje.

Raziskava potencialnih vodnih virov

V izdelavi je hidrogeološka raziskava potencialnih vodnih virov v območju
Poljane-Čemše.

Od rezultatov raziskave vodnih virov je odvisen sistem bodoče vodooskrbe
severnega dela občine, predvsem naselij Poljane, Čemše in Šentjurij.

Na območju Občine Mirna Peč varovanih vodnih virov skupinskih vodovodnih
sistemov (trenutno) ni. Varujejo se izviri za oskrbo lokalnih vodovodov.

3.3.3 ZASNOVA ZBIRANJA IN RAVNANJA Z ODPADKI

Odlaganje komunalnih odpadkov rešuje Občina Mirna Peč na regionalni ravni z
odvozom na odlagališče Leskovec v Mestni občini Novo mesto. Na tej lokaciji je
načrtovano tudi odlagališče posebnih odpadkov.

Občina Mirna Peč se bo vključila v pripravo regionalne študije zbiranja in
recikliranja obnovljivih odpadkov - sekundarnih surovin (organizacijska naloga).

3.3.4 ZASNOVA POKOPALIŠČ

Pokopališče pri Mirni Peči se širi na podlagi veljavnega ureditvenega načrta.
Načrtovana površina za širitev je 0,5 ha.

Ohranijo se obstoječa vaška pokopališča. Na podlagi ugotovljenih potreb se
določi tudi način njihove širitve.

3.4 ZASNOVA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE

3.4.1 ZASNOVA OSKRBE Z ELEKTRIČNO ENERGIJO

Državno omrežje

Obvezno izhodišče PPRS so koridorji elektrovodov visoke napetosti na območju
Občine Mirna Peč

- 2 x 110 kV daljnovod Hudo-Trebnje (obstoječi),

- 400 kV daljnovod RTP Hudo-Trebnje (planirani).

Koridorji daljnovodov se varujejo skladno s tehničnimi predpisi.

Lokalna oskrba z električno energijo - obstoječe stanje

Oskrba občine z električno energijo je zagotovljena prek 20 kV omrežja. Celotno
območje občine je oskrbovano z električno energijo.

Planirana izgradnja omrežja za lokalno oskrbo z električno energijo

Razvoj oskrbe z električno energijo bo potekal v okviru razvoja elektro-
energetskega sistema Slovenije.

20 kV omrežje ostane v obstoječem obsegu. Načrtovana je postopna obnova in
širitev omrežja skladno z izkazanimi potrebami.

Izgradnja in obnova nizkonapetostnega omrežja bo izvajana postopoma skladno s
potrebami in finančnimi možnostmi.

3.4.2 ZASNOVA OSKRBE S PLINOM

Državno omrežje

Obvezno izhodišče PPRS je načrtovana gradnja plinovoda Novo mesto-Trebnje
(sprejet lokacijski načrt), ki delno poteka prek območja Občine Mirna Peč.
Koridor plinovoda bo varovan skladno s tehničnimi predpisi.

Lokalna oskrba s plinom

Priključitev Občine Mirna Peč na plinovod glede na sedanje potrebe ni
načrtovana.

Organizacijska naloga je preučitev smotrnosti oskrbe s plinom iz lokalnega
rezervoarja, ki ga je mogoče v kasnejši fazi priključiti na daljinski plinovod.
Oskrbo s plinom je smotrno zagotoviti za novi urbani območji ("Obrtna cona" in
"Češenska hosta"), možno skladiščno-predelovalno cono ob priključku na avtocesto
ter tudi druga območja Mirne Peči.

Plinifikacija ostalih naselij v občini ni ekonomsko upravičena.



4. ZASNOVA NAMENSKE RABE PROSTORA

4.1 IZHODIŠČA IN USMERITVE ZA RABO PROSTORA

Večje spremembe namembnosti zemljišč bodo v širšem območju občinskega središča.

Za planirani dolgoročni razvoj poselitve je manjši del potrebnih površin mogoče
pridobiti s prenovo in racionalnejšo ureditvijo sedanjih površin naselij.
Znotraj sedanjih, pretežno gručastih, naselij ni primernih površin za bodoči
razvoj.

Pomembnejši posegi na kmetijska in gozdna zemljišča je izgradnja nove avtoceste
s priključom in povezovalno cesto z regionalno cesto RIII-651. Zaradi posega
povezovalne ceste v urbano območje Mirne Peči, ki je bilo do sedaj načrtovano za
razvoj obrti, so s tem planom določena zemljišča na novi lokaciji.

Na ostalem območju občine se razmerje med gozdnimi, kmetijskimi, stavbnimi in
nerodovitnimi površinami (glede na do sedaj veljavne planske akte) ne bo
bistveno spremenilo, poudarek bo predvsem na zaokrožitvah ureditvenih območij
naselij, izboljšanju opreme stavbnih zemljišč, sanaciji degradiranih zemljišč,
izboljšanju kvalitete kmetijskih in gozdnih zemljišč.

Pri določanju namenske rabe zemljišč moramo upoštevati naslednje omejitve, ki so
že določene ali pa bodo podrobneje določene naknadno:

- Na podlagi obveznih izhodišča PPRS je občina dolžna varovati najkvalitetnejša
kmetijska zemljišča. Vsak izjemen poseg na 1. območje kmetijskih zemljišč je
potrebno utemeljiti v okviru priprave sprememb plana.

- Občina bo z odlokom opredelila režim za varstvena območja vodnih virov, če
bodo le-ta določena na podlagi raziskav potencialnih vodnih virov, kar bo
vplivalo tako na omejitve posegov v ta prostor, kakor tudi na način primarne
rabe prostora (organizacijska naloga).

- Občina bo s sprejetjem spremembe odloka uskladila že zavarovane naravne
vrednote in kulturne spomenike z novejšimi strokovnimi podlagami. V teh območjih
(urbane, kmetijske in gozdne površine) bo potrebno upoštevati omejitve pri rabi
in preobrazbi prostora (organizacijska naloga).

- Občina bo po potrebi (na podlagi strokovnih podlag) z odloki zavarovala
območja varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom, kjer bo potrebno
upoštevati omejitve pri gospodarjenju z gozdovi (organizacijska naloga).

- Za zagotovitev gradnje in obratovanja elektroprenosnega omrežja bo občina
upoštevala omejitve pri rabi prostora v koridorjih daljnovodov.

- Za zagotovitev gradnje in obratovanja plinovoda bo občina upoštevala omejitve
pri rabi prostora v njegovem koridorju.

Za zagotovitev smotrne namenske rabe in preobrazbe prostora bo občina upoštevala
naslednje usmeritve in naloge:

- Pri urejanju in pridobivanju stavbnih zemljišč mora biti temeljno vodilo
racionalna raba površin znotraj obstoječih naselij s poudarkom na prenovi
gradbenega fonda.

- Vsi posegi morajo biti predhodno preverjeni z vidika organizacije dejavnosti v
širšem območju, da ne bi zapirali dolgoročnejših smeri razvoja naselij in
posameznih območij.

- Zaokrožitve poselitvenih površin, namenjenih za dolgoročni razvoj naselij, se
morajo določiti z upoštevanjem možnosti racionalnega komunalnega urejanja in
istočasno varovanjem sklenjenih kompleksov najkvalitetnejših kmetijskih zemljišč
in drugih varovanih območij.

- Skupna naloga nosilcev razvoja kmetijstva in gozdarstva je urejanje območij
zaraščanja skladno z razmejitvijo teh zemljišč na gozdna in kmetijska.

- Pomembna naloga pri gospodarjenju s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči je
oblikovanje ukrepov za prostorski razvoj kmečkih gospodarstev.

- Za vsa degradirana območja (kamnolom in peskokop Čemše, divji peskokopi, divja
odlagališča smeti) se izdelajo in izvajajo sanacijski programi, območja se po
zaključeni uporabi rekultivirajo v gozdne, kmetijske ali druge površine.

- Agrooperacije so možne na kmetijskih površinah na območjih za katera se
izdelajo z drugimi interesi v prostoru usklajene posebne strokovne podlage.

Komplekse, kjer so planirane agrarne operacije je potrebno pred posegi po
parcelah razmejiti površine za dolgoročni razvoj naselij in infrastrukture ter
za kmetijstvo, posege pa uskladiti z varstvom naravne in kulturne dediščine.

- Površine, ki so dolgoročno predvidene za poselitev, izgradnjo
infrastrukturnega omrežja in druge posege v prostor, se do spremembe namembnosti
koristijo kot kmetijska oziroma gozdna zemljišča; vlaganja v ta območja, ki
imajo dolgoročni učinek (nasadi, melioracije) niso dopustna. Sprememba
namembnosti bo dokončno opredeljena z razvojnimi plani in projekti.

Razmejitve namenske rabe prostora so za območje urbanistične zasnove Mirne Peči
na kartah TTN5 prikazane tako, da je mogoča dokončna razmejitev po parcelnih
mejah na ravni prostorskih izvedbenih aktov.

V kartografski dokumentaciji so prikazane razmejitve namenske rabe za vse vrste
rabe oziroma načrtovane posege, za katere je bilo mogoče na podlagi do sedaj
izdanih strokovnih podlag in usklajenih pobud razmejitve določiti na parcelno
mejo natančno.

4.2 UREDITVENA OBMOČJA NASELIJ (OBMOČJA ZA POSELITEV)

Ureditvena območja naselij (UON) ter območja namenjena urbani rabi izven naselij
so prikazana v kartografskem delu plana na kartah TK25 in TTN5, v kartografski
dokumentaciji pa na kartah DKN5.

Za območje urbanistične zasnove je prikazana členitev rabe znotraj ureditvenih
območij po pretežni namembnosti. Ureditvena območja ostalih, pretežno ruralnih
naselij se štejejo kot območja pretežno stanovanjske rabe (stanovanjski objekti
in kmečka gospodarstva ter dopolnilne dejavnosti).

Za dolgoročni razvoj poselitve so planirana stavbna zemljišča, opredeljena
znotraj ureditvenih območij naselij, določenih s tem planom.

Kot obvezno izhodišče tega plana se pri razmejitvah ureditvenih območij naselij
upošteva:

- obvezne razmejitve stavbnih zemljišč in 1. območja kmetijskih zemljišč in
drugih zavarovanih območij;

- obvezno upoštevanje planiranih stavbnih zemljišč v območjih kompleksne
graditve in prenove za razvoj določenih dejavnosti javnega pomena ali za nemoten
razvoj naselij, v katera usmerjamo poselitev;

- obvezno upoštevanje varovanih območij in objektov, določenih s tem planom.

Ostale razmejitve ureditvenih območij so določene indikativno tako, da se določi
v procesu planiranja dokončna razmejitev skladno z dejanskimi razvojnimi
potrebami. Take meje so med površinami za poselitev in 2. območjem kmetijskih
zemljišč oziroma gozdov, ki niso zaščiteni.

Posamezni posegi na kmetijska in gozdna zemljišča bodo tudi izven ureditvenih
območij naselij zaradi ureditve zemljišč za urbane dejavnosti, ki ne sodijo v
naselja (infrastruktura, rekreacija, kmetijska gospodarstva itd.).

V območjih razpršene poselitve, kjer ni mogoče določiti ureditvenih območij
naselij, so možne posamezne gradnje na podlagi meril in pogojev prostorskih
izvedbenih aktov ob upoštevanju omejitev, ki so določene s tem planom in
usmeritev za smiselno zaokroževanje posameznih zaselkov.

Zaradi pomanjkljivih evidenc so posamezne parcele stavbnih zemljišč v območjih
razpršene gradnje le okvirno označene (brez oznake dejanske velikosti stavbnega
oziroma funkcionalnega zemljišča). Stavbno zemljišče se smiselno določi v
lokacijski dokumentaciji glede na specifično situacijo in dejansko potrebno
velikost oziroma morebitna določila PIA. Navedene korekture se ne štejejo za
spremembo plana.

Organizacijska naloga je izdelava evidence stavbnih zemljišč na podlagi
predhodno oblikovanih kriterijev za določitev funkcionalnih zemljišč objektov
oziroma ohišnic kmetij. Na podlagi nove evidence se dopolni kartografska
dokumentacija tega plana.

4.3 UREDITVENA OBMOČJA ZA INFRASTRUKTURO IZVEN NASELIJ

Na podlagi sprejetega lokacijskega načrta je določeno ureditveno območje za
plinovod.

Načrtovana je gradnja avtoceste, priključka Mirna Peč in povezovalne ceste
priključka z regionalno cesto RIII-651. Ureditveno območje za prometne ureditve
se določi s spremembo tega plana na podlagi izdelanega idejnega projekta.

4.4 PRIDOBIVANJE KAMNITEGA MATERIALA

V sedanjem kamnolomu in peskokopu Čemše se nadaljuje pridobivanje kamnitega
materiala - dolomita. Na podlagi strokovnih podlag je s tem planom določeno
okvirno ureditveno območje za kamnolom Čemše.

Na podlagi detajlnih geoloških raziskav skladno z veljavnim zakonom o rudarstvu
(Uradni list RS, št. 26/94) in drugimi predpisi se določi način eksploatacije in
sanacije. Območje se ureja z določili ureditvenega načrta.

4.5 KMETIJSTVO

V tem planu so na podlagi kategorizacije kmetijskih zemljišč določene naslednje
razmejitve območij kmetijskih zemljišč:

Prvo območje kmetijskih zemljišč

Prvo območje kmetijskih zemljišč zajema najkvalitetnejša zemljišča, ki so trajno
varovana za (intenzivno) kmetijsko proizvodnjo in katerih namembnost se
spreminja le izjemoma (obvezna izhodišča PPRS).

Drugo območje kmetijskih zemljišč

Drugo območje kmetijskih zemljišč zajema druga kmetijska zemljišča, ki so manj
primerna za kmetijsko obdelavo. Zemljišče je dolgoročno namenjeno kmetijski
rabi, vendar so razmejitve manj obvezujoče kot pri prvem območju. Meje je mogoče
korigirati na podlagi izdelanih posebnih strokovnih podlag v soglasju s
pristojnimi službami.

Agrarne operacije

Planirano urejanje kmetijskih zemljišč obsega predvsem odstranjevanje kamenja in
zarasti, meliorativno gnojenje, mestoma izravnavo terena in urejanje poti.

Območja na katerih se postopno izboljšuje kakovost kmetijskih zemljišč z
agrarnimi operacijami so Globodol, Veliki Kal, Vrhpeč, Jelše, Biška vas, Mirna
Peč, Malenska vas, Mali Vrh, Jablan, Goriška vas, Dolenje Vrhovo, Gornje Vrhovo,
Dolenji Podboršt, Golobinjek.

Območja na katerih se bodo izvajale agrarne operacije bodo določena z odlokom o
uvedbi agromelioracijskega postopka.

Poleg zgoraj navedenih melioracij, je mogoče izvajati manjše melioracije, in
sicer:

- male namakalne sisteme namenjene enemu ali več uporabnikom, ki uporabljajo
sistem neodvisno drug od drugega,

- agromelioracije, ki ne pomenijo posega v prostor v smislu predpisov za
urejanje naselij in drugih posegov v prostor in pomenijo izboljšanje pogojev
rastišča in priprave zemljišča za posevke, nasade in trajne nasade,

- ureditev in izboljšanje obstoječih teras, poti, vodnih zajetij in jarkov,

- ureditev pašnikov.

Za posege v območjih naravne in kulturne dediščine, ki so določena s tem planom,
je treba pridobiti pogoje pristojne službe za varstvo dediščine.

4.6 GOZDARSTVO

V kartografskem delu plana so določena gozdna zemljišča katerih osnovna funkcija
je lesna proizvodnja.

Varovalnih gozdov in gozdov posebnega namena (trenutno) ni na območju Občine
Mirna Peč.

Režimi za gospodarjenje z gozdovi so določeni v gozdnogospodarskem načrtu.

Zemljišča so dolgoročno namenjena lesni proizvodnji. Razmejitve z ostalimi
rabami je mogoče korigirati na podlagi izdelanih posebnih strokovnih podlag v
soglasju s pristojnimi službami.

4.7 VODNO GOSPODARSTVO

V okviru osnovne vodnogospodarske dejavnosti bo občina zagotovila pogoje za
redno vzdrževanje zgrajenih vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi
ter naravnih vodotokov.

Za celotno območje občine je potrebno izdelati vodnogospodarski načrt (VGN), ki
bo opredelil vse potrebne vodnogospodarske ukrepe.

Organizacijska naloga je uskladitev vodnogospodarskih interesov in interesov
varstva naravne dediščine reke Temenice.

Občina bo podpirala hidrogeološke raziskave potencialnih vodnih virov in z
odloki zaščila na podlagi raziskav določena vodozbirna območja.



5. ZASNOVA VARSTVA OKOLJA IN UREJANJA PROSTORA

5.1 ZASNOVA VARSTVA NARAVNE DEDIŠČINE

5.1.1 USMERITVE IN POGOJI ZA VARSTVO NARAVNE DEDIŠČINE

Cilji varstva naravne dediščine so:

- trajna ohranitev in vzdrževanje naravne dediščine ter preprečevanje njene
ogroženosti;

- preprečevanje posegov s katerimi bi se spremenile lastnosti naravne dediščine;

- zagotavljanje javne dostopnosti naravne dediščine (če to ni v nasprotju s
predpisanim varstvenim režimom) ter omogočanje njenega raziskovanja in
preučevanja.

Občina Mirna Peč bo ob sodelovanju države aktivno vključevala naravno dediščino
v urejanje prostora z ukrepi, ki bodo zagotovili njeno ohranitev in vzdrževanje,
primerno rabo, ohranitev biotske raznovrstnosti ter kvalitetnega življenskega
okolja.

Pri načrtovanju posegov v prostor in urejanju prostora v (vplivnih) območjih
naravne dediščine bo občina upoštevala zakon o ohranjanju narave, Uradni list
RS, št. 56/99 (v nadaljevanju: ZON), predvsem naslednje usmeritve in pogoje;

- biotsko raznovrstnost, naravne vrednote in zavarovana območja je potrebno
aktivno vključevati v urejanje prostora, upoštevati pri določanju rabe prostora,
pri izkoriščanju naravnih dobrin in pri oblikovanju ukrepov varstva dediščine
(6. člen ZON);

- vsi posegi v prostor se morajo planirati, načrtovati in izvajati tako, da ne
okrnijo narave;

- načrtovanje posegov v prostor mora temeljiti na predhodni analizi naravnih
značilnosti prostora;

- v največji meri se varujejo naravne vrednote na mestu samem;

- v postopkih načrtovanja, rabe in izkoriščanja naravnih dobrin in urejanja
prostora mora državni ali lokalni organ izvesti tisto odločitev, ki ob približno
enakih učinkih izpolnjuje merilo najmanjšega možnega poseganja v naravo in v
primeru alternativnih tehničnih možnosti za izvedbo posega ne okrni narave;

- nosilec posega v naravo ali izvajalec dejavnosti mora delovati tako, da v čim
manjši meri posega v naravo ter po zaključku posega ali dejavnosti približa
stanje v naravi tistemu stanju, ki je bilo pred posegom oziroma dejavnostjo (96.
člen ZON);

- vsakdo, ki posega v naravo oziroma v habitat populacij rastlinskih in
živalskih vrst, mora uporabljati načine, metode in tehnične pripomočke, ki
prispevajo k ohranjanju ugodnega stanja vrste (16. člen ZON);

- posegi v naravo, ki lahko ogrozijo biotsko raznovrstnost, naravno vrednoto ali
zavarovano območje in za katere ni potrebno pridobiti dovoljenja po predpisih o
urejanju prostora in po drugih predpisih, se opravljajo na podlagi dovoljenja za
poseg v naravo (104. člen ZON); dovoljenje za poseg v prostor se izda na podlagi
naravovarstvenega soglasja;

- pri določitvi pogojev za neposredne posege v prostor je potrebno upoštevati
tudi varstvene režime za zavarovana območja, varstvene in razvojne usmeritve ter
naravovarstvene pogoje za posamezne zvrsti naravnih vrednot;

- kot poseben naravovarstveni pogoj pri vseh zvrsteh naravnih vrednot je obvezna
pridobitev naravovarstvenega soglasja oziroma ocene ogroženosti, možnost
pridobitve morebitnih novih raziskav flore in favne in morebiten predhodni
terenski ogled oziroma terenski nadzor.

5.1.2 ZASNOVA VARSTVA NARAVNE DEDIŠČINE

Zasnovo varstva naravne dediščine tvorijo že zavarovana in za zavarovanje
predvidena območja naravne dediščine.

Najpomembnejša naravna dediščina

Obvezno izhodišče PP RS za izdelavo občinskih prostorskih planskih in izvedbenih
aktov je (do sprejetja podzakonskih aktov novega zakona o ohranjanju narave)
zasnova varstva naravne dediščine iz "Inventarja najpomembnejše naravne
dediščine".

Na območju občine Mirna Peč je obvezno izhodišče:

- Zijalo pri naselju Vrhpeč: geomorfološka površinska naravna vrednota,
razglašena z odlokom (Uradni list RS,

št. 38/92).

- Reka Temenica: hidrološka naravna vrednota, razglašena z odlokom (Uradni list
RS, št. 38/92).

Varstveni režimi so določeni z odloki o zavarovanju.

Druga naravna dediščina

V prilogi 1 tega poglavja je pregled naravne dediščine (ND) na območju Občine
Mirna Peč z označenimi varstvenimi režimi.

Opis varstvenih režimov za posamezne zvrsti naravne dediščine (površinska
geomorfološka, podzemna geomorfološka, hidrološkadendrološka) je v strokovnih
podlagah za varstvo naravne dediščine (Zavod za varstvo naravne in kulturne
dediščine Novo mesto, december 1999), ki se upoštevajo kot sestavina tega plana.
Podrobnejše usmeritve ter merila in pogoje za urejanje prostora v območjih
naravne dediščine opredeli pristojna varstvena služba.

Razmejitve območij naravne dediščine

Organizacijska naloga je uskladitev veljavnega odloka o razglasitvi spomenikov
(Uradni list RS, št. 38/92) z novejšimi strokovnimi podlagami (Zavod za varstvo
naravne in kulturne dediščine Novo mesto, december 1999). Do te uskladitve se v
kartografski dokumentaciji tega plana upoštevajo razmejitve območij naravnih
vrednot, določenih s sprejetim odlokom. Podrobnejše usmeritve ter merila in
pogoje za urejanje prostora v območjih naravnih vrednot v prehodnem obdobju
opredeli pristojna varstvena služba.

5.2 ZASNOVA VARSTVA KULTURNE DEDIŠČINE

5.2.1 USMERITVE IN POGOJI ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE

Cilji varstva kulturne dediščine so:

- vzdrževanje in obnavljanje kulturne dediščine ter preprečevanje njene
ogroženosti,

- zagotavljenje materialnih in drugih pogojev za neposredno vključevanje
kulturne dediščine v prostor in aktivno življenje,

- zagotavljanje javne dostopnosti kulturne dediščine ter omogočanje njenega
raziskovanja in preučevanja,

- preprečevanje posegov s katerimi bi se spremenile lastnosti, vsebina, oblika
in s tem vrednost kulturne dediščine.

Občina Mirna Peč bo ob sodelovanju države aktivno vključevala kulturno dediščino
v urejanje prostora z ukrepi, ki bodo zagotovili ohranitev dediščine in njeno
vzdrževanje, njeno primerno rabo in ohranjanje kulturne identitete.

Vso kulturno dediščino bo obravnavala v kontekstu s celotnim prostorom in
njegovimi funkcijami s posebno obvezo za ohranitev in razvoj najkakovostnejšega
dela, ki je razglašen za kulturne spomenike.

Pri načrtovanju posegov v prostor in urejanju prostora v (vplivnih) območjih
kulturne dediščine bo Občina upoštevala določila Zakona o varstvu kulturne
dediščine, Uradni list RS 7/99 (v nadaljevanju: ZVKD), predvsem naslednje
usmeritve in pogoje:

- celostno bo varovala dediščino pri prostorskem planiranju in urbanističnem
načrtovanju,

- načrtovala bo posege v prostor na podlagi predhodne analize naravnih in
kulturnih značilnosti prostora,

- ohranjala bo kulturno raznovrstnost in kulturno identiteto prostora,

- v največji možni meri bo varovala dediščino na mestu samem,

- pri prostorski razmestitvi objektov in naprav bo varovala ustvarjene kakovosti
okolja tako, da le-te ne bodo neposredno prizadete, posredno pa v čim manjši
možni meri,

- s posegi v prostoru se bo v največji možni meri prilagajala značilnim
kulturnim prvinam.

5.2.2 ZASNOVA VARSTVA KULTURNE DEDIŠČINE

Za prostorsko planiranje in načrtovanje je relevantno varstvo nepremične
kulturne dediščine: ohranjanje vrednot oblikovanosti, materialov, izdelave,
postavljenosti v prostor in vplivnega območja.1

Pomembnejša kulturna dediščina in pomembnejša območja kulturne dediščine

Seznam pomembnejše kulturne dediščine (PKD) in pomembnejših območij kulturne
dediščine (POKD) iz zbirnega registra dediščine (ZRD) se šteje (v prehodnem
obdobju do priprave podzakonskih aktov ZVKD) kot obvezno izhodišče prostorskih
sestavin planskih aktov RS pri pripravi občinskega plana.

Pomembnejšo kulturno dediščino varujemo optimalno v njenem vplivnem območju, kar
predstavlja poleg fizične ohranitve tudi ohranitev skladne krajinske podobe v
vplivnem območju, ohranitev obstoječih funkcionalnih navezav in gospodarske
osnove ter celovitosti.

Država skrbi za nacionalno pomembno dediščino z zavarovanji in instrumenti
urejanja prostora ter z nadzorom občinskih planov.

Na območju občine Mirna Peč, je naslednja pomembnejša kulturna dediščina (PKD,
POKD) iz ZRD, ki se upošteva kot obvezno izhodišče pri posegih v prostor in
urejanju prostora:

- Globodolsko polje (EŠD 9329) - kulturna krajina;

- Gorenji Globodol (EŠd 8631) - vas, kulturni spomenik, razglašen 1992;

- Globodolsko polje (POKD 10) - pomembnejše območje kulturne dediščine.

Varstvene usmeritve in pogoji so v odloku o razglasitvi spomenika (Uradni list
RS št. 38/92) in

v strokovnih podlagah za varstvo kulturne dediščine (Zavod za varstvo naravne in
kulturne dediščine Novo mesto, december 1999), ki so sestavina tega plana.
Podrobnejše usmeritve ter merila in pogoje za urejanje prostora opredeli
pristojna varstvena služba.

Druga kulturna dediščina

Glede na pomen dediščine je odvisen režim varovanja:

- drugi kulturni spomeniki se varujejo v vplivnem območju; izjemoma (če se na
podlagi preučitve izkaže za možno) se dopusti poseg pod določenimi pogoji v
robnem delu vplivnega območja,

- druga kulturna dediščina se varuje predvsem fizično.

Kot kulturne spomenike se upošteva tisto kulturno dediščino, ki je razglašena z
odloki ali se je s strokovno valorizacijo in utemeljitvijo predloga začel
postopek za razglasitev.

Spomenike bo občina varovala z zakonsko določenimi instrumenti, z instrumenti
urejanja prostora in drugimi oblikami celostnega varstva.

V prilogi 1 tega poglavja seznam je nepremične druge kulturne dediščine (KD* -
spomenik, KD - dediščina) na območju Občine Mirna Peč.

Varstvene usmeritve in pogoji za posamezne zvrsti kulturne dediščine
(arheološka, stavbna, memorialna, naselbinska, kulturna krajina) so v strokovnih
podlagah za varstvo kulturne dediščine (Zavod za varstvo naravne in kulturne
dediščine Novo mesto, december 1999) ki so sestavina tega plana.

Razmejitve območij kulturne dediščine

Organizacijska naloga je uskladitev veljavnega odloka o razglasitvi spomenikov
(Uradni list RS, št. 38/92) z novejšimi strokovnimi podlagami (Zavod za varstvo
naravne in kulturne dediščine Novo mesto, december 1999). Do te uskladitve se v
kartografski dokumentaciji tega plana upoštevajo razmejitve območij kulturnih
spomenikov, določenih s sprejetim odlokom. Podrobnejše usmeritve ter merila in
pogoje za urejanje prostora v območjih kulturne dediščine v prehodnem obdobju
opredeli pristojna varstvena služba.

5.3 ZASNOVA VARSTVA IN IZBOLJŠANJA OKOLJA

5.3.1 GRAJENO OKOLJE

Pri posegih v prostor in pri urejanju naselij ter drugih ustvarjenih okolij je
temeljni cilj varovanje in izboljšanje kakovostno grajenih ali drugače
ustvarjenih prostorskih prvin, ki so materialnega, gospodarskega, kulturnega in
socialnega pomena.

Pomembnejše naloge so:

- vzpodbujati programe celostne prenove in razvoja za ohranitev vrednot in s tem
tudi lokalnega prebivalstva,

- ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in
morfologijo,

- na urbaniziranih območjih v čim večji meri ohranjati naravne prvine,

- varovati kulturno kakovost grajenega okolja,

- za degradirana območja izdelati in izvajati sanacijske načrte,

- sistematično in sankcionirano reševati odprte ekološke probleme,

- dosledno preverjati nove investicijske pobude za razvoj gospodarskih in drugih
dejavnosti z ekološkega vidika in preprečevanje ekološko vprašljivih investicij,

- od potencialnih onesnaževalcev okolja zahtevati izvajanje meritev in sanacijo
stanja v primeru ugotovljenih prekoračitev zakonsko dovoljenih emisij.

5.3.2 VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE KVALITETE

VODA

Pomembnejše naloge so:

- vključevanje v skupni program varovanja vodnih virov na ravni regije;

- izboljšanje kvalitete površinskih in podzemnih voda z urejanjem kanalizacije
in izvajanjem ukrepov za zmanjševanje erozije,

- poostren nadzor nad načinom hranjenja naftnih derivatov,

- poostren nadzor in ukrepi pri prenosu in pretovarjanju vseh strupenih in
okolju škodljivih snovi,

- več nadzora in izobraževanja uporabnikom pri uporabi umetnih gnojil in
škropil,

- pri urejanju prostora upoštevati in ohranjevati pojavne oblike površinskih in
podtalnih vod,

- preprečevati uničenje naravnih vodotokov in spremembe vodnega režima,

- renaturirali vodotoke v skladu z naravovarstvenimi principi.

5.3.3 VAROVANJE KVALITETE ZRAKA

Pomembnejše naloge so:

- preprečevati onesnaženje zraka z dosledno zahtevo za izdelavo poročil o
vplivih na okolje za vse načrtovane dejavnosti katerih obratovanje je lahko vir
onesnaženja,

- na podlagi strokovne ocene pričakovanih vplivov zahtevati izvajanje meritev v
času gradnje in obratovanja ter sanacijo stanja v primeru ugotovljenih
prekoračitev zakonsko predpisanih ravni,

- z ureditvijo cestnega omrežja usmerjati promet na avtocesto in železnico ter
tako zmanjševati onesnaženost zraka v naravnem in grajenem okolju.

Organizacijska naloga je preučitev možnosti plinifikacije z lokalnega
rezervoarja za obrtno cono in ostala območja Mirne Peči.

5.3.4 VARSTVO IN ZAŠČITA PRED HRUPOM

Pomembnejše naloge so:

- preprečevati obremenitev okolja s prekomernim hrupom z dosledno zahtevo za
izdelavo poročil o vplivih na okolje za vse načrtovane objekte in dejavnosti
katerih obratovanje je lahko vir prekomernega hrupa,

- na podlagi strokovne ocene pričakovanih vplivov zahtevati izvajanje meritev v
času gradnje in obratovanja ter sanacijo stanja v primeru ugotovljenih
prekoračitev zakonsko predpisanih ravni,

- z ureditvijo cestnega omrežja usmerjati promet na avtocesto in železnico ter
tako zmanjševati obremenjenost s hrupom v naravnem in grajenem okolju.

5.3.5 RAVNANJE Z ODPADKI

Pomembnejše naloge so:

- razširiti mrežo zbiranja komunalnih odpadkov,

- organizirati mrežo zbiranja sekundarnih surovin.

Odlaganja komunalnih odpadkov je rešeno na medobčinski ravni z organiziranim
odvozom odpadkov na deponijo Leskovec v MO Novo mesto.

Celovito reševanje zbiranja sekundarnih surovin in posebnih odpadkov, ki jih ni
mogoče reciklirati, se rešuje na regionalni ravni (organizacijska naloga).

Določi se lokacija odlagališča odpadnega gradbenega materiala in zemljin iz
izkopov za lokalne potrebe (organizacijska naloga).

5.3.6 VAROVANJE TAL IN RELIEFA

Pomembnejše naloge so:

- varovati kvalitetna zemljišča pred onesnaženjem in nesmotrno preobrazbo z
usmerjanjem razvoja poselitve,

- z izobraževanjem in nadzorom uporabnikov zmanjšati onesnaženje tal z
zaščitnimi sredstvi in škodljivimi gnojili,

- varovati izjemne naravno pogojene reliefne oblike tal,

- z usmerjanjem namenske rabe zagotoviti, da se vegetacijski pokrov prilagaja
podzemski geomorfološki dediščini.

Pred izvedbo planiranih agromelioracij je potrebna uskladitev interesov
varovanja krajinske podobe, naravne in kulturne dediščine ter varovanja
kvalitete voda.

Agrokarta in gozdnogospodarski načrti kot podlaga za smotrno gospodarjenje s
kmetijskimi in gozdnimi zemljišči morata vsebovati tudi elemente varstva okolja.

5.3.7 VAROVANJE ŽIVEGA SVETA

Pomembnejše naloge so:

- pri spreminjanju rabe in urejanju prostora varovati ekosisteme,

- preprečevati osuševanje, spreminjanje rabe in onesnaženje ekosistemov,

- varovati tipične, kompleksne naravno pomembne oblike rastja,

- varovati strnjena življenjska območja prostoživečih živali in migracijske poti
živali,

- ohranjati biotope ogroženih rastlinskih in živalskih vrst; v primeru velikih
posegov v prostor zahtevati od investitorja da (v primeru uničenja) uredi
nadomestni biotop.

5.4 USMERITVE ZA UREJANJE PROSTORA

Ta plan opredeljuje tako obvezna izhodišča, ki jih je potrebno upoštevati pri
posegih v prostor in pri urejanju prostora, kakor tudi usmeritve in možne
rešitve, katere je potrebno podrobneje preučiti pri pripravi prostorskih
izvedbenih aktov.

5.4.1 USMERITVE ZA URBANISTIČNO UREJANJE NASELIJ

Ureditvena območja naselij

Poselitev bomo usmerjali v ureditvena območja naselij z upoštevanjem naslednjih
usmeritev.

- Razvoj urbanih dejavnosti bomo usmerjali v širše območje občinskega središča
Mirna Peč. Za ureditveno območje Mirna Peč je kot sestavina tega plana sprejeta
urbanistična zasnova, v kateri so določena podrobnejša izhodišča za urejanje
prostora (pogl. 6).

- V ureditvenih območjih ostalih naselij se omogoči obnova in novogradnja
stanovanjskih in gospodarskih objektov za domačine skladno s prostorskimi
možnostmi. Preobrazba kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča v ureditvenih
območjih podeželskih naselij, bo potekala na podlagi izkazanih upravičenih pobud
lastnikov teh zemljišč ter uskladitve interesov v prostoru.

- Razvoj dopolnilnih dejavnosti v podeželskih naseljih se usmerja tako, da ne
ruši in načenja proizvodnih procesov v kmetijski dejavnosti ter ne slabša
bivalne kvalitete in ekoloških razmer. V tem planu so upoštevane obvezne
razmejitve zavarovanih območij, ostale razmejitve pa je mogoče dokončno določiti
na podlagi podrobnejših preveritev pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov.

- Dolgoročno bo prostorski razvoj teh naselij potrebno usmerjati predvsem na
podlagi razvojnih iniciativ prebivalcev naselij ob upoštevanju funkcij naselij,
tipov kulturne krajine in morfoloških značilnosti naselij, ki pogojujejo obliko
naselij, gospodarskih pogojev za njihovo rast ter oblikovanje krajinske in
ambientalno-naselbinske celote.

- Za naselja razloženega tipa meje ureditvenih območij niso določene. V
kartografskem delu plana so v merilu 1:5000 označena stavbišča obstoječih
objektov in stavbišča določena s tem planom.

- Za območja razpršene gradnjo meje ureditvenih območij niso določene. V
kartografskem delu plana so v merilu 1:5000 označena stavbišča obstoječih
objektov. Širitev razpršene gradnje praviloma ni dovoljena.

Urbanistično urejanje v območjih naselij

Temeljna izhodišča in predpogoj za smotrni razvoj in urejanje naselij so:

- oblikovanje dolgoročne zemljiške politike,

- smotrna uporaba obstoječih stavbnih zemljišč,

- prenavljanje in izboljšanje obstoječega stavbnega fonda,

- dolgoročni programi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč,

- usklajeni razvoj terciarnih in kvartarnih dejavnosti,

- urbanistično oblikovalska določila, ki upoštevajo ohranitev in izboljšanje
značilnega oblikovnega izraza posameznih naselij,

- dvig komunalnega in prometnega standarda v naseljih in med naselji.

Pri nadaljnjem razvoju naselij je pomembna opredelitev faznosti izgradnje.

Prednostne naloge 1. faze so:

- pridobitev in ureditev zemljišč za obrtno cono in stanovanjsko območje
Češenska hosta,

- z izdelanimi prostorskimi izvedbenimi akti in svetovanjem spodbujevati prenovo
in zapolnitve delno pozidanih območij v Mirni Peči,

- sistematično zagotovljati razvojne programe za celovit razvoj podeželskih
naselij s poudarkom na reševanju vprašanja urejanja strnjenih vaških naseljih in
prostorske razvojne problematike kmetij,

- pravočasno pridobivanje zemljišč za naslednje obdobje.

Pri obliki stanovanjske gradnje bo v urbanem območju Mirne Peči prevladovala
strnjena enodružinska zazidava.

V podeželskih naseljih bo prevladovala gradnja prostostoječih stanovanjskih hiš
in gospodarskih poslopij.

Pri načrtovanju stanovanjske gradnje se bo občina zavzemala za takšne oblike, ki
bodo racionalne in oblikovalsko primerne tipu naselja, istočasno pa bodo
vključevale tiste vrednote, ki jih prebivalci iščejo v bivalnem okolju.

Urejanje površin za oskrbne in storitvene dejavnosti je planirano predvsem z
ureditvijo in smiselno zaokrožitvijo sedanjega (centralnega) območja Mirne Peči.
Del teh dejavnosti se usmerja tudi v novi urbani območji Češenska hosta in
Obrtna cona.

Nemoteče oskrbne in storitvene dejavnosti, ki ne potrebujejo večjih površin, se
vključujejo v območja, ki so označena kot pretežno stanovanjska.

V območjih, ki so v planu določena za pretežno storitvene in/ali oskrbne
dejavnosti, je možna tudi gradnja stanovanjskih objektov na podlagi predhodne
širše presoje lokacijskih pogojev.

Za pridobivanje novih površin za te (in tudi druge) dejavnosti je potrebno v
večji meri sanirati obstoječi gradbeni fond, še posebej bi se morali posvetiti
kvalitetni arhitekturni dediščini in v ta namen podrobno proučiti njeno stanje.

Lokacije manjših lokalov se praviloma usmerja v ureditev pritličij obstoječih in
novih objektov. V primeru upravičenih potreb pa je možna postavitev kioskov ali
drugih začasnih objektov. Postavitev začasnih objektov se rešuje na podlagi
občinskega odloka oziroma s prostorskim izvedbenim aktom.

Sistematično je potrebno urejati nove površine za razvoj obrti.

Občina bo investitorje prednostno usmerjala v novo obrtno cono Mirna Peč.
Skladno s prostorskimi in okoljskimi pogoje ter zmogljivostjo komunalne
infrastrukturne bo postavljala tudi omejitve pri izboru proizvodnih dejavnosti
za obrtno cono.

Nemoteče obrtne dejavnosti, ki ne potrebujejo večjih površin in/ali zahtevnejše
infrastrukture, se lahko vključujejo v območja ostalih naselij.

Površine namenjene pretežno za šport in rekreacijo za potrebe šolskih otrok,
športnih klubov in za rekreacijo domačih prebivalcev bodo urejene kot športna
igrišča s pripadajočo infrastrukturo v Mirni Peči.

Manjša igrišča je mogoče urejati v ureditvenih območjih vseh naseljih.
Podrobnejša namenska raba bo določena ob izdelavi prostorskih izvedbenih aktov
in / ali s pridobitvijo soglasij in pogojev lastnikov zemljišč in sosedov.

V zasnovi namenske rabe površine so kot sestavni del koncepta zelenih površin
določene javne zelene površine. Javne zelene površine so opredeljene kot
nezazidljivo stavbno zemljišče. V zelenih pasovih, označenih v planu, je
dopustno urejanje manjših parkirišč, pešaških in kolesarskih poti, manjših
otroških igrišč in drugih ekstenzivnih ureditev za rekreacijo, sezonskih
provizoričnih objektov itd.

Osnovna funkcija javnih zelenih površin je izboljšava ambientalnih kakovosti,
zaščite pred vplivi onesnaženja bivalnega okolja, ločitev območij z različno
rabo, ohranitve delov značilne krajine v poseljenem območju, itd.

5.4.2 USMERITVE ZA UREJANJE OBMOČIJ SEKUNDARNIH BIVALIŠČ

Problem sekundarnih bivališč, pretežno zidanic, moramo reševati skladno z
razvojem poselitve in turizma. Pri tem bomo upoštevali naslednje usmeritve:

- Sekundarna bivališča bomo obravnavali kot stanovanjsko gradnjo z vsemi
prostorskimi in funkcionalnimi zahtevami in pogoji.

- V celotnem območju občine niso planirana nova območja za sekundarna bivališča.
Na podlagi priprave ustreznih strokovnih podlag se dopusti smiselna zaokrožitev
obstoječih območij.

- Za ureditev sekundarnih bivališč je možna sanacija, prenova ter adaptacija
obstoječih zapuščenih objektov v sklopu naselij ali samotnih domačij.

- Območja varstva naravne dediščine in kulturne krajine bomo varovali pred
novimi posegi.

- Preuči se možnost organiziranega vključevanja zasebnih počitniških hiš v
stacionarno turistično ponudbo (organizacijska naloga).

5.4.3 USMERITVE ZA UREJANJE KRAJINE

Pri vseh posegih v naseljih in v odprtem prostoru se upošteva kulturno-krajinsko
identiteto in kontinuiteto, varovanje dobrin splošnega družbenega pomena ter
varovanje in kakovostno preobrazbo naravnega in ustvarjenega okolja.

Pozornost je treba posvečali ekološko skladnim oblikam spodbujanja kmetijske in
gozdarske dejavnosti. Pri melioracijskih posegih se daje prednost naravnim
sistemom rešitev pred tehnološko usmerjenimi z visokim tehnološkim tveganjem.
Obvezna je izdelava ureditvenih načrtov v primeru načrtovanja hidromelioracij in
drugih večjih agrarnih operacij, ki lahko bistveno vplvajo na krajinsko podobo
in ekološki sistem.

Vse posege v prostor, ki imajo širše posledice na okolje in preobrazbo krajine,
je treba obvezno pravočasno podrobneje preveriti z vidika varovanja okolja
in/ali prostorskih vrednot ter identitete.

Kot posebej vredna krajinska območja bomo obravnavali območja, ki opredeljena
kot območja naravne in kulturne dediščine: globodolska dolina, območje ob
Temenici, kulturna krajina na širšem območju med Jablanom in Vrhom.



6. URBANISTIČNA ZASNOVA MIRNA PEČ

6.1. SKUPNI INTERESI IN CILJI

Z urbanistično zasnovo so za razvoj Mirne Peči določeni naslednji cilji:

- skladen in pospešen razvoj naselja kot občinskega središča,

- usmerjen razvoj dejavnosti k funkcionalni, humani in estetski zasnovi
prostora, prilagojeni potrebam človeka in obstoječih naravnih virov ter naravne
in kulturne dediščine,

- revitalizacija starega jedra naselja s poudarkom na ohranitvi identitete,
ohranitvi in razvoju kulturne dediščine,

- enotno obravnavanje prostora naselja in kulturne krajine z vzpostavitvijo
povezav med posameznimi ambienti,

- razvoj proizvodnih, servisnih in transportnih dejavnosti kot del razvojnih
potencialov širšega območja in v skladu s potrebami prebivalstva po delovnih
mestih,

- opremljenost naselja in novih območij za poselitev s komunalno, prometno in
energetsko infrastrukturo glede na potrebe prebivalstva, industrije, obrtništva
in drugih dejavnosti.

Osnovne cilje razvoja naselja bomo uresničevali z:

- zagotovitvijo zadostnih primernih površin za dejavnosti, ki sodijo v občinsko
središče in oskrbno središče za zaledje približno 3.000 prebivalcev,

- zagotovitvijo ureditve nove obrtne cone, ki se bo razvijala v osrednje
občinsko gospodarsko in zaposlitveno središče,

- zagotovitvijo površin za organizirano stanovanjsko gradnjo, za potrebe naravne
rasti naselja in pričakovanega zmernega priseljevanja,

- pravočasnim pridobivanjem stavbnih zemljišč,

- faznim opremljanjem naselja z vsemi oblikami infrastrukture skladno s
potrebami prebivalstva in dejavnosti ter glede na možnosti razvoja naselja in
občine kot celote,

- predpisovanjem izdelave poročil o vplivih na okolje za vse potencialne
onesnaževalce okolja,

- predpisovanjem urbanistično-arhitektonskih, krajinsko-urejevalskih in drugih
pogojev pri lociranju novih dejavnosti v prostor,

- spremljanjem gradnje in obratovanja objektov oziroma dejavnosti, zahtevanjem
izvajanja meritev v zvezi z vplivi na okolje in sanacijo stanja v primeru
ugotovljenih prekoračitev zakonsko predpisanih dopustnih vrednosti.

Urbanistično zasnovo razvoja naselja bomo izvajali fazno ter jo konkretizirali s
prostorsko izvedbenimi akti.

Uresničevanje urbanistične zasnove bomo spremljali z analizami izvajanja
planskih odločitev po posameznih letih.

6.2 KONCEPT RAZVOJA V PROSTORU

6.2.1 ZNAČILNOSTI DOSEDANJEGA RAZVOJA

Naselje Mirna Peč se je razvijalo na ravnini doline reke Temenice v njenem
najširšem delu med Biško vasjo in zaselkom Rogovila, ko območje prehaja v
gričevnat svet. V srednjem veku se je Mirna Peč razvila kot trgovsko, prometno
in cerkveno središče.

Njena vloga se je še okrepila po izgraditvi prometnice med Novim mestom in
Trebnjem. Dejavnost prometa je predstavljala glavni vir dohodkov za večino
prebivalstva naselja. Ob cesti so se locirale zgradbe s programi terciarnih in
kvartarnih dejavnosti.

Trg se je pospešeno razvijal vse do konca 19. stoletja, ko je bila zgrajena
železniška povezava med Trebnjem in Novim mestom z vmesno postajo v naselju.
Postaja je bila sicer prostorsko dislocirana od jedra naselja, vendar se je ob
postaji kmalu začelo oblikovati naselje (Gornja Mirna Peč), ki je osiromašilo
center.

Drugo obdobje razvoja naselja predstavlja obdobje po drugi svetovni vojni, ko je
naselje izgubljalo na pomenu, čeprav je v celotnem opazovanem obdobju izkazovalo
zmerno in enakomerno demografsko rast (približno 19% po

10-letnih obdobjih).

V Mirni Peči so se razvile vse temeljne funkcije, ki sodijo v lokalno središče
za zaledje do 3.000 prebivalcev. Problem so predvsem neprimerni prostori, na
področju terciarnih dejavnosti pa pomanjkljiva ponudba glede na velikost
gravitacijskega zaledja.

Prostorski razvoj je predstavljal zaokroževanja prvotnega naselbinskega jedra
Mirna Peč in območja ob železnici Gornja Mirna Peč. Pomembnejša nova območja
stanovanjske gradnje za urbanizirane prebivalce so se razvila ob cesti Mirna
Peč-Gornja Mirna Peč in ob regionalni cesti od središča Mirne Peči proti zahodu.
Za območja stanovanjske gradnje sta bila sprejeta zazidalna načrta, ki sta v
celoti realizirana.

Terciarne in kvartarne dejavnosti, ki so pretežno ostale koncentrirane v starem
jedru Mirne Peči, kakor tudi oba proizvodna obrata Beti in Novoles.

Za dolgoročni razvoj naselja je bilo v urbanistični zasnovi leta 1991 določeno
območje "Češenska hosta", v katero naj bi se usmerjala organizirana stanovanjska
gradnja, centralne dejavnosti ter proizvodne in servisne dejavnosti. V izdelani
projektni dokumentaciji za povezovalno cesto avtoceste in regionalne ceste
poteka le-ta čez območje Češenske hoste tako, da bo potrebna sprememba prvotno
načrtovanih ureditev.

6.2.2 IZHODIŠČA IN USMERITVE ZA DOLGOROČNI RAZVOJ

V ureditvenem območju Mirne Peči je ob popisu prebivalcev leta 1991 živelo 860
prebivalcev oziroma približno 33% prebivalcev. Po prognozi rasti prebivalstva bo
leta 2020 v občini približno 2.740 prebivalcev, od tega 1.100 do 1.200 v
ureditvenem območju Mirne Peči.

Nove stanovanjske površine v Mirni Peči morajo zadoščati za pokrivanje
stanovanjskega primanjkljaja zaradi pričakovane demografske rasti (naravna rast
in zmerno priseljevanje glede na nove zaposlitvene možnosti) in spremenjene
strukture družin.

Razvoj centralnih (terciarnih in kvartarnih) dejavnosti bo tudi v bodoče
usmerjen v staro jedro naselja Mirna Peč.

Mirna Peč je (glede na hierarhijo omrežja naselij) že dosegla stopnjo lokalnega
središča za zaledje do 3.000 prebivalcev. Glede na razvojne prognoze v
naslednjih

20 letih nima realnih možnosti razvoja v središče višje stopnje, zato mora biti
poudarek nadaljnjega razvoja predvsem na izboljšavi sedanjih pogojev na področju
kvartarnih dejavnosti (šolstvo, otroško varstvo, zdravstvo, kultura, uprava,
šport in rekreacija) in razvoju deficitarnih dejavnosti na področju oskrbe in
storitev (trgovina, obrt, gostinstvo).

Na področju zaposlovanja Mirna Peč nima pomembnejše vloge, kar se izpostavlja
kot problem predvsem v zadnjem desetletju ob ukinjanju številnih delovnih mest v
Novem mestu in ostalih bližnjih zaposlitvenih središčih. Temeljnega
gospodarskega pomena za občino in naselje Mirna Peč je zato ureditev osrednje
obrtno-proizvodne cone v Mirni Peči. V to cono se usmerja razvoj vseh
pomebnejših obratov iz območja občine, ki potrebujejo večja urejena zemljišča,
dobro navezavo na prometno omrežje (avtocesta, regionalna cesta, železnica),
kvalitetno oskrbo z energijo, odvajanje in čiščenje odpadnih vod.

V načrtovanje družbenogospodarskega in prostorskega razvoja se v največji meri
vključijo razvojne prednosti, ki jih prinaša bližina načrtovanega priključka na
avtocesto.

Skladno z razvojem naselitvenih območij se dograjuje obstoječi sistem komunalnih
vodov in naprav.

6.2.3 KONCEPT DOLGOROČNEGA RAZVOJA V

PROSTORU

Koncept dosedanje organizacije dejavnosti v prostoru se spremeni zaradi poteka
nove ceste, ki povezuje regionalno cesto RIII-651 in priključek na avtocesto.
Nova cesta vpliva na spremembo prometne ureditve v urbaniziranem območju in na
namensko rabo zemljišč oziroma organizacijo dejavnosti v prostoru.

Območje, ki se ureja na podlagi usmeritev iz urbanistične zasnove členimo na
naslednje urejevalske celote.

Staro jedro Mirna Peč

Sedanja centralna funkcija območja se ne bo spremenila, površine se ne bodo
bistveno širile. Poudarek razvoja bo na postopni vsebinski dopolnitvi in
gradbeni prenovi. Območje, namenjeno mešanim urbanim dejavnostim (oskrbne in
storitvene dejavnosti, servisi, uprava, stanovanja, kmečka gospodarstva) se
prostorsko zaokroži:

- na vzhodni strani je možna širitev območja do priključka povezovalne ceste z
regionalno cesto,

- do sedanje ceste Mirna Peč-Gornja Mirna Peč se širi območje športnih in
rekreacijskih površin,

- na zahodni strani se v območje naselja vključi zemljišče ob severnem robu
regionalne ceste do zaselka Vihre.

Stanovanjsko območje Vihre-Ivanja vas

Stanovanjsko območje ostane kot zaključena celota v sedanjem obsegu.

Češence

Naselje ohrani vaški značaj. Zaokrožitev ureditvenega območja za razvojne
potrebe domačih prebivalcev je načrtovana v smeri proti vzhodu.

Gornja Mirna Peč

S stanovanjsko gradnjo se zaključi zazidava ob cesti severno od železnice.

Južno od železnice se nameni zemljišče dolgoročnim ureditvam za potniško in
tovorno železniško postajo.

Češenska hosta

Novo območje za stanovanjsko gradnjo in gradnjo spremljajočih dejavnosti med
železniško progo in obstoječo zazidavo Gornje Mirne Peči zadostuje na podlagi
izdelanih ocen za stanovanjske potrebe naselja v planskem obdobju. Območje se
ureja fazno na podlagi zazidalnega načrta.

Območje je v prvi fazi prometno navezano na obstoječo cesto Mirna Peč-Gornja
Mirna Peč, po izgradnji povezovalne ceste z avtocesto pa bo prometno navezano
tudi na to cesto.

Območje se ureja na podlagi zazidalnega načrta.

Obrtna cona

Novo območje za proizvodno in servisno obrt ter dejavnosti se uredi v sedanjem
gozdu južno od železniške postaje. Za prvo fazo je načrtovana ureditev vzhodnega
dela s prometno priključitvijo na sedanjo cesto Mirna Peč-Gornja Mirna Peč, po
izgradnji povezovalne ceste z avtocesto pa bo prometno navezano tudi na to
cesto. Na podlagi dejanskih potreb se določi obseg širitve območja proti zahodu
do sedanje ceste Biška vas-železniška postaja. Po tej prometnici je možna
povezava obrtne cone z železniško postajo pod pogojem, da se ustrezno uredi
ožina na zahodnem robu naselja Gorenja Mirna Peč (odkup objekta).

Območje se ureja na podlagi zazidalnega načrta.

Območja kmetijskih zemljišč

V območju urbanistične zasnove Mirne Peči se nahajajo kmetijske površine, ki se
ohranijo.

Kot najpomembnejše sklenjeno kmetijsko območje se ohrani kompleks med Češensko
hosto, Češencami in Mirno Pečjo, v katerega je dopusten poseg zaradi prometnih
ureditev (povezovalna cesto s priključki na obstoječe cestno omrežje). Manjše
površine kmetijskih zemljišč, ki ostanejo med cesto in naseljenim prostorom,
niso več primerne za intenzivno kmetijsko proizvodnjo in se dolgoročno namenijo
preobrazbi za urbane namene.

Drugo sklenjeno kmetijsko območje je na južnem obrobju Mirne Peči do Temenice. V
to območje je mogoče posegati le z ureditvami pokopališča, čistilne naprave,
ureditev v koridorju daljnovodov Temenice in rekonstrukcije obstoječih cest

Kmetijstvo bo ostalo pomembna panoga v ureditvenem območju, zato je pomembno
ohraniti oziroma nadomestiti vse prekinjene povezave kmetij do pripadajočih
zemljišč.

Območja gozdnih zemljišč

V območju urbanistične zasnove Mirne Peči se ohrani gozdna površina med
železniške progo in načrtovano povezovalno cesto. V območje gozda je mogoče
posegati v primeru upravičene ureditve dejavnosti, ki sodi ob povezovalno cesto.

Ohrani se gozdna površina med Gornjo Mirno Pečjo in obrtno cono kot cezura med
območjem proizvodnih in stanovanjskih dejavnosti.

Večja sklenjena gozdna povšina se ohrani med obrtno cono in Mirno Pečjo.

6.3 ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI V PROSTORU

6.3.1 STANOVANJSKA GRADNJA

V okviru obstoječih površin naselja so možne manjše zapolnitve z novimi objekti
in obnova obstoječih. Glede na specifiko naselij sedanje gostote in zazidanosti
ni mogoče bistveno spreminjati.

V vseh obstoječih območjih naselij so perspektivne kmetije, katerim je treba
omogočiti nemoten razvoj.

V novem stanovanjskem območju Češenska hosta je načrtovana kompleksna
enodružinska gradnja, ki bo potekala skladno z izkazanimi potrebami. Z zazidalno
zasnovo se zagotovi čim čim bolj racionalno izrabo zemljišča, ki jo omogoča
konfiguracija terena.

Končna razmejitev območja in s tem tudi obseg gradnje bo mogoča na podlagi
izdelanega lokacijskega načrta za povezovalno cesto. Pri načrtovanju nove ceste
mora investitor zagotoviti, da se le-ta čim bolj približa železniški progi
oziroma ne zmanjšuje območja načrtovane stanovanjske gradnje.

6.3.2 OSKRBNE IN STORITVENE DEJAVNOSTI

Trgovina

Izboljšanje ponudbe bo občina spodbujala tudi z zagotavljanjem primernih lokacij
za razvoj trgovinske dejavnosti:

- v starem jedru Mirne Peč za osnovno oskrbo in specializirane trgovine, ki ne
potrebujejo večjih skladiščnih površin,

- v pretežno stanovanjskih območjih (južno obrobje naselja Češenska hosta in v
obstoječih območjih naselij) trgovine dnevne oskrbe (skladno z zasebnim
interesom na lokacijah ki niso moteče za bivalno okolje),

- na območju obrtne cone za prodajo proizvodov lokalnih podjetij in artiklov, ki
potrebujejo večje skladiščne površine.

Gostinstvo

Gradnjo in preurejanje objektov za novo gostinsko dejavnost se usmerja predvsem
v jedro naselja Mirna Peč, posamezne lokale pa tudi v nova območja v bližini
obrtne cone.

Upravne in poslovne dejavnosti

Površine za razvoj dejavnosti na ravni potreb zaledja občine in pričakovanega
gospodarstva so načrtovana v starem jedru Mirne Peči z rekonstrukcijo in prenovo
gradbenega fonda. Del poslovnih prostorov, vezanih na gospodarstvo je mogoče
urejati v območju obrtne cone in/ali na površinah za centralne dejavnosti na
južnem obrobju območja Češenska hosta.

Storitvena in uslužnostna obrt

Urejanje obrtnih lokalov bo občina spodbujala v vseh obstoječih in novih
območjih naselij.

6.3.3 DRUŽBENE DEJAVNOSTI

Osnovno šolstvo, otroško varstvo, zdravstvo, telesna kultura

Površine za razvoj osnovnega šolstva, otroškega varstva, zdravstva in telesne
kulture so načrtovane v okviru obstoječih lokacij v starem jedru Mirne Peči.

Nove površine za razvoj športa in rekreacije na prostem so s tem planom določene
ob obstoječih športnih igriščih pri osnovni šoli.

Kultura

Poleg adaptacij obstoječih površin, bo občina preučila možnost obnove starega
župnišča za kulturne in upravne dejavnosti.

6.3.4 PROIZVODNE DEJAVNOSTI

Proizvodne in servisne dejavnosti

Površine za razvoj proizvodnje, servisov in transportnih dejavnosti so planirane
na območju južno od železniške postaje. Na novo območje bo bčina usmerjala
dejavnosti, ki nimajo škodljivih vplivov na okolje.

Obstoječi proizvodni kompleksi v starem jedru Mirne Peči se prostorsko ne
širijo, občina bo spodbujala izboljšavo tehnologije proizvodnje in prilagoditev
novim tržnim razmeram. V primeru prestrukturiranja obstoječe proizvodnje oziroma
njene selitve ali opustitve se zemljišče nameni dejavnosti, ki sodi v središče
naselja.

6.3.5 PROMETNA UREDITEV

Trasa priključne ceste oziroma povezava avtoceste in regionalne ceste RIII-651 s
podvozom pod železnico v Gornji Mirni Peči in potekom skozi Češensko hosto in
dalje med Mirno Pečjo in Češencami do križišča z RIII-651 prevzema tudi vlogo
obvoznice poselitvene aglomeracije širšega območja Mirne Peči na katero se
priključujejo obstoječa in nova urbana območja:

- osrednja prečna povezovalna cesta poteka ob južnem robu stanovanjskega območja
Češenska hosta, križa sedanjo cesto Mirna Peč-Gornja Mirna Peč in poteka skozi
obrtno cono do železniške postaje; v primeru izgradnje

2. faze obrtne cone se podaljša do sedanje ceste Biška vas-železniška postaja;
vzhodno od povezovalne ceste se prečna cesta nadaljuje do Češenc;

- uredi se novo križišče sedanje ceste Mirna Peč-Gornja Mirna Peč s povezovalno
cesto severno od načrtovanega območja za šport in rekreacijo (pri osnovni šoli);

- uredi se novo križišče povezovalne ceste z regionalno cesto med Mirno Pečjo in
Češencami;

- zaradi navedene nove prometnice se med križiščema pri obrtni coni in pri
rekreacijskem območju opusti sedanja ceste med Mirno Pečjo in Gornjo Mirno
Pečjo; namesto ceste se v tem delu uredi pločnik in kolesarska pot;

- pri izdelavi projektne dokumentacije za povezovalno cesto se preuči tudi
možnost dodatnega priključka za Gornjo Mirno Peč južno od železniške proge;

- severno od železniške proge se z ureditvijo poteka povezovalne ceste v
pokritem vkopu omogoči ohranitev sedanjih povezav v naselju in z zaledjem.

Ostale prometne ureditve v območju urbanistične zasnove se bistveno ne
spreminjajo.

Uredijo se pločniki in kolesarske steze za povezavo posameznih območij.

Preuči se možnost primernejše prometne ureditve pri cerkvi (organizacijska
naloga).

Preuči se možnost izboljšave prometne povezave regionalne ceste z Ivanjo vasjo
(in dalje proti globodolski dolini) ob zahodnem robu obstoječega stanovanjskega
naselja (organizacijska naloga).

Preuči se možnost modernizacije železniške postaje in ureditev tovorne postaje
(organizacijska naloga). Ob sedanji železniški postaji so v ta namen v tem planu
določene površine za bodoče ureditve parkirišč, manipulativnih površin,
nakladalne rampe in priročnih skladišč.

Z izboljšanjem cestnih povezav do železniške postaje bo občina spodbujala
preusmeritev tovornega in potniškega prometa na železnico.

Na primernejšo lokacijo (v bližino povezovalne ceste z avtocesto) se premesti
tehtnica (organizacijska naloga se izvede sočasno z izdelavo lokacijskega načrta
za avtocesto in povezovalno cesto).

Določiti je treba lokacijo za bencinsko črpalko (organizacijska naloga se izvede
sočasno z izdelavo lokacijskega načrta za avtocesto in povezovalno cesto).

Pošta ostane na sedanji lokaciji.

6.3.6 KOMUNALNA UREDITEV

Celotno območje znotraj območja urbanistične zasnove se navezuje na obstoječe
komunalno omrežje (kanalizacija, vodovod, elektrika, TK omrežje), ki se širi in
obnavlja skladno z dinamiko razvoja naselja.

Vodooskrba

Oskrbo ureditvenega območja Mirne Peči z vodo je zagotovljena z navezavo
vodovodnega sistema na vodovod Novo mesto pri naselju Hudo. Vodovodno omrežje se
obnavlja in dograjuje skladno s potrebami.

Uporaba vode iz vodovodnega omrežja ni namenjena za tehnološko vodo.

Kanalizacija

Kanalizacija s čistilno napravo ob Temenici je zasnovana v ločenem sistemu. V
drugi fazi bo čistilna naprava povečana še za nadaljnjih 200 EE. Meteorna voda
se odvaja v recipient Temenice.

TK omrežje

Telekomunikacijsko omrežje s centralo v Mirni Peči se dograjuje in posodablja
skladno s potrebami. Pri tem se upošteva dolgoročni razvoj celotnega
gravitacijskega območja.

Energetsko omrežje

Prek ureditvenega območja potekata koridorja:

- 110 kV daljnovod RTP Hudo-Trebnje (obstoječi) in

- 400 kV daljnovod RTP Hudo-RTP Trebnje (planirani), ki varujeta skladno s
predpisi.

Napajanje ureditvenega območja z električno energijo je prek 20 kV daljnovodnega
sistema srednje in nizkonapetostno elektroprenosno omrežje in transformatorske
postaje se dograjujejo in posodabljajo skladno s potrebami.

V jedru naselja se prostozračni električni vodi postopoma zamenjajo z
zemeljskimi kablovodi.

Plinovodno omrežje

Prek območja urbanistične zasnove je načrtovan magistralni plinovod za Dolenjsko
in Posavje. Koridor plinovoda bomo varovali skladno s predpisi.

V primeru večjega razvoja proizvodno obrtnih dejavnosti (tudi pri priključku na
avtocesto) se preuči upravičenost priključka Mirne Peči na plinovod
(organizacijska naloga).

Preuči se možnost oskrbe dela naselja s plinom iz lokalnega rezervoarja
(organizacijska naloga).

Pokopališče

Pokopališče se širi na obstoječi lokaciji na podlagi sprejetega ureditvenega
načrta.

Komunalni odpadki

Komunalni odpadki se odvažajo na komunalno deponijo Leskovec v Mestni občini
Novo mesto.

Pri lociranju novih dejavnosti je obvezno določiti tudi končno dispozicijo
posebnih odpadkov, kolikor bodo le-ti prisotni.

6.3.7 VODNOGOSPODARSKE UREDITVE

Struge vodotokov se redno vzdržujejo, obnavljajo se objekti na njih.
Vodnogospodarske ureditve se uskladijo z režimom varovanja naravne dediščine.

Z močvirnega območja za šolo se odvede zaledna voda ter tako usposobi zelene
površine za rekreacijo.

6.3.8 UREDITEV PROSTORA ZA POTREBE OBRAMBE IN ZAŠČITE

Na podlagi ocene ogroženosti je Občina Mirna Peč sprejela odlok o ustanavljanju,
organiziranju in delovanju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v
Občini Mirna Peč, Uradni list RS, št. 63/00.

Prostorski del načrta zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah ter v
vojnem stanju je v posebnem elaboratu, ki je sestavni del tega plana.

6.4 ZASNOVA NAMENSKE RABE PROSTORA

Zasnova namenske rabe prostora na ureditvenem območju naselja je opredelitev
prostorskih usmeritev razvoja dejavnosti v naselju. Prikazana je na karti
"Zasnova namenske rabe prostora in organizacija dejavnosti v prostoru".

Določene so naslednje kategorije rabe:

Stanovanja in spremljajoče dejavnosti

Območje je pretežno namenjeno stalnemu in občasnemu bivanju (počitniška
stanovanja). Dopolnilne dejavnosti so: trgovina osnovne oskrbe, vrtec, otroško
igrišče, večnamensko igrišče, prostori društev, osebne obrtne storitve in druge
nemoteče dejavnosti. V obstoječih vaških jedrih znotraj območja urbanistične
zasnove sodijo v to območje tudi kmetijska gospodarstva.

V območje ne sodijo dejavnosti, ki so moteče za bivalno okolje (povzročajo
povečan promet, hrup, onesnaženje, nevarnost, degradacija bivalnega ambienta
itd.)

Mešane dejavnosti

Kategorija se upošteva za območje starega jedra naselja, kjer je treba
zagotoviti skladen razvoj oskrbnih in storitvenih funkcij naselja s stanovanjsko
funkcijo in kmetijskimi gospodarstvi.

V območje ne sodijo območja večjih skladišč, večjih proizvodno-servisnih
dejavnosti, večja območja za šport in rekreacijo, območja komunalnih dejavnosti
in drugih dejavnosti, ki bi moteče vplivale na bivalno okolje in kakovost
urbanistično-arhitektonskega urejanja območja.

Oskrbne in storitvene dejavnosti

Območje je pretežno namenjeno trgovini s priročnimi skladišči, gostinsko-
turistični dejavnosti, storitvam gospodinjstvom, poslovnim storitvam, javni
upravi, objektom za šport itd.

Dopolnilne dejavnosti so: stanovanja, nemoteče proizvodne in servisne dejavnosti
(pred izdajo dovoljenja preveriti možne vplive na okolje).

V območje ne sodijo dejavnosti, ki ogrožajo varnost ljudi in imetja in zahtevajo
posebne zaščitne ukrepe, dejavnosti, ki zaradi svojih dimenzij moteče vplivajo
na urbanistično oblikovanje posameznih območij itd.

Proizvodne, servisne in transportne dejavnosti

Območje je pretežno namenjeno razvoju proizvodne obrti in servisov.

Dopolnilne dejavnosti so: skladišča, skladiščno-prodajna in predelovalna
dejavnost, interni servisi (obrat prehrane, začasna bivališča za delavce),
bencinska črpalke, trgovine izdelkov obratov itd.

V območje ne sodijo dejavnosti, ki ogrožajo varnost ljudi in imetja in zahtevajo
posebne zaščitne ukrepe, stanovanja in spremljajoče dejavnosti itd.

Šport in rekreacija

Območje je pretežno namenjeno javnim površinam z urejenimi igrišči in drugimi
urejenimi površinami za rekreacijo v naravnem okolju.

Dopolnilne dejavnosti so namenjene predvsem uporabnikom območja: manjša
parkirišča, gostinstvo, oskrbni objekt itd.

V območje ne sodijo druge dejavnosti.

Urejene zelene površine

Območje je pretežno namenjeno javnim urejenim zelenicam, ki predstavljajo cezure
med posameznimi območji različne rabe, zaščitno zelenje ob prometnicah, kulturni
in naravni dediščini, pasove zelenja s sprehajalnimi potmi itd.

Dopolnilne dejavnosti so (izjemoma) manjša parkirišča za bližnje javne objekte,
začasni objekti in kioski.

Pokopališče

Območje je izključno namenjeno dolgoročnemu urejanju pokopališča.

1. in 2. območje kmetijskih zemljišč

1. območje kmetijskih zemljišč je namenjeno intenzivni kmetijski pridelavi.

Sprememba namembnosti je dovoljena le izjemoma, predvsem za urejanje prometne in
komunalne infrastrukture, ki je zaradi tehničnih pogojev ni mogoče graditi na
drugih zemljiščih.

2. območje kmetijskih zemljišč je namenjeno kmetijski pridelavi. V primeru
intenzivnejšega razvoja naselja je dopustna tudi (delna) preobrazba v stavbna
zemljišča.

Gozdovi

Gozdovi v območju urbanistične zasnove imajo prednostno zaščitno funkcijo med
območji različne rabe in oziroma med območji naselja in infrastrukturo.

V območje gozda je mogoče posegati v primeru upravičene ureditve dejavnosti, ki
smiselno dopolnjuje funkcije naselja oziroma posameznega območja naselja.

Vodotoki

Korito Temenice in njeno obrežja sta namenjena izključno urejanju in vzdrževanju
vodotoka, z upoštevanjem režima varstva naravne dediščine.

Posegi v prostor so omejeni na urejanje območja čistilne naprave.

Bilanca površin

Skupna površina zemljišč v območju urbanistične zasnove znaša 96,5 ha.

Namenska razdelitev površin je naslednja:


------------------------------------------------------------------------
Površina	               Stanje	      Planirano	         Indeks
------------------------------------------------------------------------
1. območje kmetijskih površin	22,20	21,20 - 1. faza	  0,95 - 1. faza

                	        	17,60 - 2. faza	  0,79 - 2. faza

2. območje kmetijskih površin	 5,40	 3,60 - 1. faza	  0,66 - 1. faza

		                         1.90 - 2. faza   0,37 - 2. faza

gozd	                        37,00	24,00 - 1. faza   0,65 - 1. faza

       		                        16,00 - 2. faza	  0,43 - 2. faza


površine za stanovanja 
in spremljajoče dejavnosti	25,50	32,10 - 1. faza	  1,26 - 1. faza

                                         33,50 - 2.faza	  1,31 - 2. faza

površine za mešane dejavnosti	 5,90	 7,20 - 1. faza	  1,22 - 1. faza

		                         9,20 - 2. faza	  1,56 - 2. faza

površine za proizvodne, komunalne
 in transportne dejavnosti	 1,10	  7,40 - 1.faza	  6,72 - 1. faza

		                        11,50 - 2. faza	 10,45 - 2. faza

površine za šport in rekreacijo	 0,50	 1,10 - 1. faza	  2,20 - 1. faza

		                         2,30 - 2. faza	  4,60 - 2. faza

urejene zelene površine	         0,70	 1,70 - 1. faza	  2,42 - 1. faza

		                         5,30 - 2. faza	  7,57 - 2. faza
------------------------------------------------------------------------

Skupna površina območij stavbnih zemljišč (vključno z zelenimi površinami):

- stanje:  	33,7 ha

- planirano - 1. faza: 	49,5 ha,

- planirano - 2. faza: 	61,8 ha

Površine za stanovansjsko gradnjo in spremljajoče dejavnosti rastejo sorazmerno
pričakovani rasti števila prebivalcev. Bistveno povečanje območij stavbnih
zemljišč je podlaga novih razvojnih pogojev na področju gospodarstva (obrtna
cona skupno ca. 10 ha) in s tem tudi pričakovanega višjega standarda na področju
oskrbnih in storitvenih dejavnosti (skupno ca. 4 ha).

Velik delež pri preobrazbi zemljišč pogojuje gradnja povezovalne ceste, ki
pogojuje tudi ureditev zaščitnega zelenega pasu (skupno ca. 4,60 ha).

Sprememba namembnosti zemljišč

1. faza:

- 1. območje kmetijskih zemljišč: 	1,0 ha

- 2. območje kmetijskih zemljišč: 	1,8 ha

- gozd  	13,0 ha

2. faza:

- 1. območje kmetijskih zemljišč: 	3,6 ha

- 2. območje kmetijskih zemljišč: 	1,7 ha

- gozd   	8,0 ha

6.5 OBVEZNA IZHODIŠČA

Obvezna izhodišča za pripravo prostorskih izvedbenih aktov na območju
urbanistične zasnove so:

Obvezna izhodišča prostorskih sestavin planskih aktov Republike Slovenije

- reka Temenica - hidrološka naravna vrednota 1. območje kmetijskih zemljišč,

- koridorji daljnovodov 110 in 400 kV,

- koridor magistralnega plinovoda,

- regionalna cesta RIII-651,

- železniška proga.

Obvezna izhodišča prostorskih sestavin planskih aktov Občine Mirna Peč

- Stavbna zemljišča za območje starega jedra Mirne Peči, za stanovanjsko območje
Češenska hosta, za obrtno cono in za pokopališče,

- zasnova oskrbe z vodo,

- zasnova čiščenja odpadnih voda,

- prometna zasnova,

- zasnova oskrbe z električno energijo,

- varovanje kulturnih spomenikov: cerkev Sv. Kancijana, staro župnišče Trg 33,
domačija Trg 30, grobišče padlih med NOB in varovanje kulturne
dediščine:gospodarsko poslopje in toplar na domačiji Trg 32, hiše Trg 24, Trg
29, Trg 36, domačija Trg 30, Galičeva kapelica, Kramarjeva kapelica, kapelica
Sv. Antona Padovanskega, spomenik NOB, spomeniška plošča Ivanu Kovačiču-Efenki,
domačija Postaja 32.

6.6. USMERITVE ZA URESNIČEVANJE URBANISTIČNE ZASNOVE

6.6.1 OBMOČJA KOMPLEKSNIH GRADENJ

Za območja kompleksne gradnje ali prenovo, bo občina zagotovila izdelavo
programske zasnove kot sestavne dele prostorskih sestavin planskih aktov občine.
Ta območja so:

- stanovanjsko območje Češenska hosta: programska zasnova je sestavni del tega
plana;

- območje obrtne cone Mirna Peč: programska zasnova je sestavni del tega plana;

- povezovalna cesta z avtocesto: v izdelavi je programska zasnova in osnutek
lokacijskega načrta, postopek vodi Ministrstvo za okolje in prostor;

- območje starega jedra Mirna Peč: na podlagi izdelanih posebnih strokovnih
podlag bodo določena zaključena območja prenove, za katera bodo izdelane in
sprejete programske zasnove v okviru sprememb tega plana skladno s postopnostjo
urejanja območja.

6.6.2. USMERITVE ZA NAČINE UREJANJA

PROSTORA

Območja znotraj območja urbanistične zasnove, kjer je načrtovana večja
preobrazba prostora ali večji posegi v prostor, se bodo urejala na podlagi
naslednjih prostorskih izvedbenih načrtov:

- stanovanjsko območje Češenska hosta: zazidalni načrt;

- območje obrtne cone Mirna Peč: zazidalni načrt;

- povezovalna cesta z avtocesto: lokacijski načrt (zagotovi investitor);

- magistralni plinovod: sprejet lokacijski načrt;

- daljnovod 400 kV: lokacijski načrt (zagotovi investitor);

- pokopališče: sprejet ureditveni načrt;

- območje starega jedra Mirna Peč: ureditveni načrti za manjša zaključena
območja;

- območje železniške postaje: lokacijski načrt (v sodelovanju z upravljalcem ko
bodo zagotovljeni pogoji za urejanje območja).

Za ostala območja v okviru območja urbanistične zasnove se izdelajo prostorski
ureditveni pogoji (PUP).

Za območja, ki se bodo kompleksno urejala v kasnejših fazah, bo občina sprejela
začasni PUP, ki mora določati pogoje začasnega urejanja prostora tako, da ne bo
onemogočena planirana dolgoročna namembnost.

6.7 USMERITVE URBANISTIČNEGA OBLIKOVANJA IN UREJANJA OBMOČIJ OHRANJANJE NARAVNE
IN KULTURNE DEDIŠČINE TER KRAJINSKIH VREDNOT

Staro jedro Mirna Peč

Pri posegih v jedro naselja je treba upoštevati predvsem specifičnosti
oblikovanja fasad, ki bodo oblikovale obod ulice ali trga. Upoštevati je treba
osnovno gradbeno linijo in obcestno orientacijo objektov.

Obstoječe kulturne spomenike je potrebno aktivno varovali z določitvijo primerne
namembnosti in strokovno izvedeno obnovo. Osrednja pozornost velja ureditvi
območja cerkve Sv. Kancijana, obnovitvi objekta starega župnišča ter postopni
spremembi namembnosti in gradbeni obnovi objektov v neposredni bližini.

Objekte kulturne dediščine (predvsem številne objekte etnološke dediščine) je
treba upoštevati pri prenovi s primerno vključitvijo v razvojne programe,
predvsem pa z nudenjem strokovne pomoči lastnikom, iskanjem investitorjev za
prenovo itd.

Posebno oblikovalsko pozornost je treba posvetili oblikovanju novega roba
naselja na vzhodni strani Mirne Peči, kar je potebno upoštevati že v fazi
izdelave projektne dokumentacije za priključno cesto, ki se mora v največji
možni meri prilagoditi poseljenemu prostoru. Med novo cesto in naseljem se uredi
tampon avtohtonega zelenja. Novi objekti na obrobju naselja ne smejo presegati
merila sedanjih.

Češence, Vihre-Ivanja vas, Gornja Mirna Peč

Pri zapolnitvah in oblikovanju robov naselij bomo upoštevali avtohtone
poselitvene vzorce in značilnosti kulturne krajine.

Češenska hosta

Za območje Češenska hosta je kot sestavni del tega plana izdelana programska
zasnova, v kateri so določene tudi usmeritve za urbanistično oblikovanje in
urejanje prostora.

Obrtna cona

Za območje obrtne cone je kot sestavni del tega plana izdelana programska
zasnova, v kateri so določene tudi usmeritve za urbanistično oblikovanje in
urejanje prostora.

Območja kmetijskih zemljišč

Pri gospodarjenju s kmetijskimi zemljišči se upošteva ohranjanje značilne
kulturne krajine.

Pri načrtovanju ureditve povezovalne ceste čez območje kmetijskih zemljišč je
treba upoštevati takšno preoblikovanje reliefa in rekultivacijo, da se bo nova
cesta čim bolj zlila v značilno kulturno krajino. Potek ceste izven urbanega
prostora naj se ne poudarja z drevorednimi zasaditvami, nasipi in vkopi naj
blago preidejo v raščen teren. Kmetijsko zemljišče se v največji možni meri
rekultivira.

Urejanje in gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči v vplivnem območju Temenice se
mora podrejati režimu varovanja hidrološke naravne dediščine.

Območja gozdnih zemljišč

Gospodarjenje z gozdovi znotraj območja urbanistične zasnove je prednostno
namenjeno varovalni funkciji. Z avtohtonim drevjem se dosadijo robna in
poškodovana zemljišča zlasti ob novi povezovalni cesti.

Investitorji objektov v obrtni coni so dolžni po gradnji sanirati in stalno
vzdrževati gozdni rob.

Ohrani se gozdna površina med Gornjo Mirno Pečjo in obrtno cono kot cezura med
območjem proizvodnih in stanovanjskih dejavnosti.



7. OBVEZNA IZHODIŠČA

7.1 OBVEZNA IZHODIŠČA PROSTORSKIH SESTAVIN PLANSKIH AKTOV REPUBLIKE SLOVENIJE

V planu so naslednja izhodišča, ki so jih Občina Mirna Peč in drugi uporabniki
prostora dolžni upoštevati pri pripravi razvojnih programov, dokumentacije za
posege v prostor pri urejanju in rabi prostora.

1. Prvo območje kmetijskih zemljišč - trajno varovana kmetijska zemljišča:

v obrazložitvi (priloga plana) so utemeljeni izjemni posegi na 1. območje
kmetijskih zemljišč, usklajeni v postopku sprememb plana.

2. Najpomembnejša naravna dediščina:

- Zijalo pri naselju Vrhpeč: geomorfološka površinska naravna vrednota,

- reka Temenica: hidrološka naravna vrednota.

3. Najpomembnejša kulturna dediščina:

- Globodolsko polje (EŠD 9329) - kulturna krajina,

- Gornji Globodol (eŠd 8631) - vas, kulturni spomenik, razglašen 1992,

- Globodolsko polje (POKD 10) - pomembnejše območje kulturne dediščine.

4. Zasnova državnih cest:

- avtocesta Karavanke-Obrežje,

- hitra cesta H1,

- regionalna cesta RIII-651.

5. Zasnova državnih železniških prog:

- II. glavna proga Ljubljana-Metlika (Karlovac).

6. Zasnova elektroprenosnega omrežja visoke napetosti:

- 2 x 110 kV daljnovod RTP Hudo-RTP Trebnje,

- 400 kV daljnovod Krško-Hudo-Beričevo.

7. Zasnova plinovodnega omrežja:

- magistralni plinovod M4 za Dolenjsko in Posavje.

Usmeritve, ki se vežejo na uresničevanje obveznih izhodišč in organizacijske
naloge v zvezi z dodatnimi uskladitvami, so v ustreznih poglavjih tega plana.

7.2 OBVEZNA IZHODIŠČA PROSTORSKIH SESTAVIN PLANSKIH AKTOV OBČINE MIRNA PEČ

Poleg obveznih izhodišč, določenih v poglavju 7.1, so s tem planom določena
naslednja dodatna obvezna izhodišča:

1. omrežje lokalnih središč: Mirna Peč, Gorenji Globodol;

2. ureditvena območja naselij: obvezne so razmejitve območij stavbnih zemljišč
in zavarovanih oziroma varovanih območij;

3. območja stavbnih zemljišč: obvezno je upoštevanje s planom določenih stavbnih
zemljišč za kompleksno graditev in prenovo, za razvoj dejavnosti širšega
družbenega pomena ter za urejanje in razvoj naselij kot celote;

4. zasnova oskrbe s pitno vodo: izgradnja osnovnega vodovodnega omrežja;

5. zasnova čiščenja odpadnih voda: izgradnja kanalizacijskega sistema;

6. zasnova omrežja lokalnih cest: izgradnja in rekonstrukcija;

7. zasnova oskrbe z električno energijo: postopna izgradnja električnega omrežja
srednje in nizke napetosti in transformatorskih postaj;

8. zasnova varovanja (drugih) naravnih vrednot: zavarovanje in razvoj ob
upoštevanju odlokov o razglasitvi;

9. zasnova varovanja (drugih) kulturnih spomenikov: zavarovanje in razvoj ob
upoštevanju odlokov o razglasitvi.

Usmeritve, ki se vežejo na uresničevanje obveznih izhodišč, so v ustreznih
poglavjih tega plana.



8. PROGRAMSKE ZASNOVE

8.1 PROGRAMSKA ZASNOVA ZA STANOVANJSKO OBMOČJE ČEŠENSKA HOSTA

8.1.1 OPREDELITEV OBMOČJA UREJANJA

Območje zazidalnega načrta je med obstoječo obcestno pozidavo naselja Gornja
Mirna Peč in novo cestno povezavo od priključka na avtocesto do regionalne ceste
na vzhodnem robu naselja Mirna Peč.

V okviru zazidalnega načrta se opredelijo površine za:

- stanovanja,

- površine za oskrbne in storitvene dejavnosti,

- zelene površine kot zaščitni pas med priključno cesto in stanovanjskim
območjem.

8.1.2 OBMOČJE ZAZIDALNEGA NAČRTA

Meja zazidalnega načrta poteka po robu obstoječe obcestne stanovanjske pozidave
na zahodu ter po robu trase nove priključne ceste na vzhodu do križišča oziroma
bodoče prečne ceste na južnem obrobju.

Območje zazidalnega načrta obsega približno 7,5 ha, kar omogoča postavitev
približno 40 enodružinskih hiš ter ureditev pripadajočih zelenih površin in
igrišč.

Območje za oskrbne in storitvene dejavnosti meri 0,6 ha.

Meja območja in gradbenih parcel je prikazana v kartografskem delu programske
zasnove.

Trasa nove priključne ceste in nove prečne ceste na južni strani stanovanjskega
območja še ni v celoti definirana. V tem delu se točna razmejitev določi na
podlagi izdelanega lokacijskega načrta za povezovalno cesto.

8.1.3 ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI V PROSTORU

Stanovanja

Pretežni del območja je namenjen stanovanjski gradnji, ki jo je potrebno
smiselno organizirati v več faz gradnje. Znotraj stanovanjskega območja se
uredijo manjše zelenice in otroška igrišča, v objektih je dopustna uslužnostna
obrt in druge dejavnosti, ki niso moteča za stanovanjsko okolje.

Oskrbne in storitvene dejavnosti

Ob južnem vstopu v stanovanjsko območje se uredijo zemljišča za nemoteče oskrbne
in storitvene dejavnosti z vsemi spremljajočimi površinami (dostopi, servisni
dostopi in površine, mirujoči promet, peš in parkovne površine).

Zaščitne zelene površine

Nasip načrtovane povezovalne ceste se oblikuje tako, da omogoča ureditev in
vzdrževanje pasu intenzivnega zelenja, ki ima tudi vlogo zaščite pred emisijami
prometa.

8.1.4 ORGANIZACIJA PROMETA

Območje se prometno napaja z južne strani prek nove ceste, ki povezuje sedanjo
cesto Mirna Peč-Gornja Mirna Peč z načrtovano priključno cesto. Odvisno od
urbanističnega koncepta ureditve območja je možna tudi direktna navezava
osrednjega vzhodnega dela območja na povezovalno cesto.

V primeru časovno odmaknjene gradnje priključne ceste je možna fazna gradnja s
prometno navezavo na obstoječo cesto Mirna Peč-Gornja Mirna Peč.

Prometna zasnova območja mora upoštevati možnost faznega prometnega urejanja.

8.1.5 ZASNOVA KOMUNALNEGA IN ENERGETSKEGA OMREŽJA

Obravnavano območje se bo napajalo z vodo iz obstoječega vodovodnega omrežja.

Odvajanje odpadnih vod iz območja bo v obstoječe kanalizacijsko omrežje s
čistilno napravo ob Temenici. Padavinske vode bodo speljane v ponikovalnico.

Za oskrbo z električno energijo bo potrebno zgraditi transformatorsko postajo
(TP), ki bo izboljšala oskrbo v celotnem naselju Gornja Mirna Peč.

Ukine se sedanja TP in sedanji daljnovod srednje napetosti, ki se nadomesti s
kablom.

Območje zazidalnega načrta bo priključeno na telekomunikacijsko omrežje v
centrali v Mirni Peči.

8.1.6 FAZNOST GRADNJE

Zaradi možne kasnejše gradnje priključne ceste se bo območje zazidalnega načrta
izvajalo v dveh fazah. Prva faza obsega približno 2 ha zemljišč ob obstoječi
obcestni pozidavi in omogoča gradnjo 14 do 16 enodružinskih hiš.

V drugi fazi je možno urediti približno 24 parcel za stanovanjske objekte,
zelene površine in igrišča. V drugi fazi se gradijo tudi objekti za oskrbne in
storitvene dejavnosti na južnem robu območja.

8.1.7 USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE

Urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje območja mora biti enotno in
prilagojeno značilnostim terena ter mora upoštevati poglede z juga.

Stanovanjski objekti morajo biti oblikovani v skladu s tradicionalnim
oblikovanjem (tlorisni in višinski gabariti, oblikovanje streh in fasad,
arhitekturni elementi in detajli, materiali...). Oblikovanje objektov oskrbnih
in storitvenih dejavnosti naj povzema elemente tradicionalnega oblikovanja,
gabariti objektov naj ne bodo prevladujoči v prostoru.

Preoblikovanje terena ter premoščanje višinskih razlik terena mora biti izvedeno
z blagimi in ozelenjenimi brežinami. Za zaščito in predvidenim vplivom
priključne ceste in njenimi emisijami je obvezna ohranitev gozdne bariere med
stanovanjskim območjem in priključno cesto oziroma nova zasaditev zaščitnega
zelenja.

8.1.8 UREDITEV PROSTORA ZA OBRAMBO IN

ZAŠČITO

V območju zazidalnega načrta ni potrebna gradnja zaklonišč.

8.2 PROGRAMSKA ZASNOVA ZA OBRTNO CONO MIRNA PEČ

8.2.1 OPREDELITEV OBMOČJA UREJANJA

Območje zazidalnega načrta leži v gozdnem območju med Mirno Pečjo in Gornjo
Mirno Pečjo, neposredno pod železniško postajo.

V okviru zazidalnega načrta se opredelijo površine za:

- proizvodnjo in servise,

- površine za oskrbne in storitvene dejavnosti,

- zelene površine kot zaščitni pas med cono ter sosednjimi območji.

8.2.2 OBMOČJE ZAZIDALNEGA NAČRTA

Meja zazidalnega načrta poteka po cesti na južnem robu železniške postaje, po
zahodnem robu obstoječe obcestne stanovanjske pozidave Gornje Mirne Peči do
križišča s predvideno servisno cesto ter skozi gozd južno od te ceste. Območje
zazidalnega načrta je pogojeno z obliko reliefa in traso novih servisnih ceste s
križiščem na cesti Gornja Mirna Peč-Mirna Peč, in pri železniški postaji v
Gornji Mirni Peči.

Območje zazidalnega načrta obsega približno 6 ha (1. faza) in 4 ha (2. faza).

Meja območja in gradbenih parcel je prikazana v kartografskem delu programske
zasnove.

Traso nove prečne ceste na južni strani območja je zaradi razgibanega terena
možno dokončno umestiti v prostor na podlagi posebnih strokovnih podlag za
izdelavo zazidalnega načrta. V tem delu se točna razmejitev območja določi na
podlagi izdelanega idejnega projekta prečne ceste.

8.2.3 ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI V PROSTORU

Proizvodne in servisne dejavnosti

Pri izdelavi zazidalnega načrta ne bodo znani vsi investitorji, zato mora
zazidalna zasnova omogočati prilagajanje velikosti zemljišč potrebam
investitorjev. Upošteva se poprečna velikost parcele 2000 m2. Na vzhodnem robu
območja (bližina stanovanj) se uredijo manjše parcele za dejavnosti, ki niso
moteče za stanovanjsko okolje.

V območje je možno usmerjati tudi poslovne dejavnosti, trgovino na veliko in
druge dejavnosti, ki nimajo škodljivih vplivov na okolje ter na bivalne in
delovne pogoje.

Dejavnosti, katerih tehnologija zahteva veliko porabo tehnološke vode ni mogoče
locirati v obrni coni.

Oskrbne in storitvene dejavnosti

Na vzhodnem robu območja ob cesti Mirna-Gornja Mirna Peč se uredijo zemljišča za
oskrbne in storitvene dejavnosti z vsemi spremljajočimi površinami (dostopi,
servisni dostopi in površine, mirujoči promet, peš in parkovne površine).

8.2.4 ORGANIZACIJA PROMETA

Območje obrtne cone se prometno oskrbuje z napajalno cesto, ki poteka v smeri
vzhod-zahod tako, da sledi konfiguraciji terena. Poteka od križišča na cesti
Gornja Mirna Peč-Mirna Peč do ceste, ki vodi od železniške postaje do Biške
vasi. Gradnja napajalne ceste je lahko fazna, skladno s faznostjo gradnje cone.

Prometna ureditev znotraj območja urejanja se prilagodi optimalnemu
preoblikovanju terena (glej možne variante v grafičnem delu).

8.2.5 ZASNOVA KOMUNALNEGA IN ENERGETSKEGA OMREŽJA

Območje bo navezano na obstoječe komunalno in energetsko omrežje. Odvisno od
vrste dejavnosti in končne velikosti obrtne cone bo potrebno z upravljalci
omrežja preveriti potrebe po ustreznih ojačitvah.

Obravnavano območje se bo napajalo z vodo iz obstoječega vodovodnega omrežja.

Odvajanje odpadnih vod iz območja bo v obstoječe kanalizacijsko omrežje s
čistilno napravo ob Temenici. Padavinske vode se odvajajo v ločenem sistemu.

Za oskrbo z električno energijo bo potrebno zgraditi novo transformatorsko
postajo.

Preuči se možnost oskrbe dela naselja s plinom iz lokalnega rezervoarja
(organizacijska naloga).

Območje zazidalnega načrta bo priključeno na telekomunikacijsko omrežje v
centrali v Mirni Peči.

8.2.6 FAZNOST GRADNJE

Realizacija zazidalnega načrta je predvidena v dveh fazah.

Prva faza obsega približno 6 ha zemljišč na vzhodnem delu. Na tem zemljišču je
mogoče urediti 18 do 20 parcel povprečne velikosti 2.000 m2. Ob križišču na
vstopu v območje je predvideno zemljišče velikosti 4.000 m2 za oskrbne in
storitvene dejavnosti.

V drugi fazi (zahodni del območja), ki se bo realizirala na osnovi realnih
potreb, je predvideno zemljišče v velikosti 4 ha na katerem je mogoče urediti 16
do 18 parcel povprečne velikosti 2.000 m2.

8.2.7 USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE

Urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje območja mora upoštevati
značilnosti razgibanega terena in s tem povezana velika zemeljska dela za
zagotovitev ustrezno velikih gradbenih parcel. Z velikostjo parcel se je
potrebno v čim večji meri prilagoditi oblikam terena in zagotoviti, da veliko
preoblikovanje ne bo na vidno izpostavljenih delih območja (pogledi z juga in
jugozahoda!!)

Oblikovanje objektov naj bo sodobno, gabariti objektov naj ne bodo prevladujoči
v prostoru.

Preoblikovanje terena ter premoščanje višinskih razlik terena mora biti izvedeno
z blagimi in ozelenjenimi brežinami. Sanacija in ozelenitev brežin mora smiselno
priti v gozdne površine, ki se smiselno ohranijo znotraj območja urejanja.

Potrebna je ohranitev gozdnega pasu med obrtno cono in sedanjimi objekti Gornje
Mirne Peči ter na južnem, jugozahodnem in severnem robu. Gozdni pas naj bo
urejen kot zaščitno zelenje med cono in sosednjimi območji.

Obvezna je obnova gozdnega roba na celotnem območju in njegovo vzdrževanje. Za
objekti večjih gabaritov se določi tudi primerna vidna zaščita z oblikovanjem
terena in obvezno zasaditvijo z visoko vegetacijo.

8.2.8 UREDITEV PROSTORA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO

V območju zazidalnega načrta ni potrebna gradnja zaklonišč.

  

9. URESNIČEVANJE SPREJETIH USMERITEV PROSTORSKEGA RAZVOJA

9.1 SMERI UKREPOV

Naloga Občine Mirna Peč je zagotoviti, da se bodo vsi posegi v prostor izvajali
skladno z obveznimi izhodišči in usmeritvami tega plana.

Obveznosti občine v zvezi z uresničevanjem plana so:

- ugotoviti katere sestavine sprejetih prostorskih izvedbenih aktov so v skladu
s sprejetimi spremembami plana in katere je potrebno spremeniti (odlok sprejme
občinski svet);

- zagotovitev priprave potrebnih dodatnih študij in preveritev, potrebnih za
dopolnitev planskih aktov (organizacijske naloge);

- zagotovitev priprave posebnih strokovnih podlag za prostorske izvedbene akte
katerih naročnik je občina;

- sprejeti odloke o zavarovanju objektov in območij;

- sprejeti prostorske izvedbene akte skladno s predhodno sprejetim programom
izdelave le-teh;

- zaostriti nadzor nad izvajanjem prostorskih aktov;

- zagotoviti poostreni nadzor inšpekcijskih služb za preprečevanje
razvrednotenja naravnega in grajenega okolja ter uničevanje naravnih virov.

Za uresničevanje obveznih izhodišč plana RS prevzema obveznosti priprave
ustrezne dokumentacije Republike Slovenija.

Občina Mirna Peč in ostale pristojne inštitucije oblikujejo in verificirajo
predvsem stimulativne ukrepe za uresničevanje sprejete zasnove prostorskega
razvoja, predvsem zasnove poselitve.

Prednostne naloge so oblikovanje ukrepov na področju zemljiške politike,
oblikovanje sklada stavbnih zemljišč, določitev prednostnega vrstnega reda
(strategijo) vlaganj v pogoje za razvoj, načrtno komunalno urejanje območij v
katera se usmerja poselitev itd. Po potrebi sodeluje občina s Skladom kmetijskih
in gozdnih zemljišč RS pri oblikovanju sklada nadomestnih kmetijskih zemljišč.

9.2 ZASNOVA UREJANJA PROSTORA Z VRSTAMI PROSTORSKIH IZVEDBENIH AKTOV (PIA)

Uresničevanje nalog v zvezi z urejanjem prostora zahteva uskladitev novih
prostorskih izvedbenih aktov (PIA) z določili tega plana ter sprejem novih PIA
skladno s predhodno sprejetim programom.

Vrsta prostorskega izvedbenega akta temelji na stopnji prostorske problematike
in zahtevnosti posega v prostor.

- Za vsa območja v občini, kjer so predvideni pomembnejši posegi v prostor in še
niso sprejeti ustrezni prostorski izvedbeni načrti (PIN), bodo odgovorne
občinske službe zagotovile pravočasno pripravo in sprejem ustreznih PIN.

- Zazidalni in ureditveni načrti se bodo sprejeli za posamezna območja znotraj
območja urbanistične zasnove.

- Izjemoma se bodo izdelali PIN tudi za dele oziroma posamezna območja ruralnih
in pretežno ruralnih naselij. Razmejitve območij urejanja bodo določene na
podlagi programa izdelave PIA.

- Za vse večje posege izven ureditvenih območij naselij se bodo izdelali
ureditveni in lokacijski načrti.

- Vsi melioracijski posegi se pred pripravo tehničnega načrta obvezno kompleksno
ovrednotijo s krajinskega, ekološkega in drugih vidikov; skladno z ugotovljeno
problematiko se določi vrsta prostorskega izvedbenega akta.

- V primeru manjših ureditev izven ureditvenih območij naselij (rekonstrukcije
lokalnih infrastrukturnih omrežij, ureditve za lokalne potrebe) se posegi
urejajo z lokacijsko dokumentacijo na podlagi prostorskih ureditvenih pogojev.

- Ruralna in prevladujoča ruralna območja in naselja se bodo urejala na podlagi
meril in pogojev določenih s prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP).

- Za območja občine in dele naselij za katere bodo izdelani prostorski izvedbeni
načrti v kasnejših fazah, so oziroma bodo izdelani začasni PUP.

9.3 OBMOČJA UREJANJA S PROSTORSKIMI IZVEDBENIMI AKTI

Na podlagi letnih programov izdelave PIA, ki jih sprejme Občina Mirna Peč se
podrobno opredelijo območja urejanja.

Usmeritve za izdelavo PIN v 1. fazi so določene s programskimi zasnovami, ki so
sestavni del tega plana. Za posege v prostor, za katere še niso izdelane
potrebne strokovne podlage za določitev obsega posega v prostor, se programske
zasnove sprejmejo v okviru nadaljnjih sprememb plana.

9.4 MERILA ZA UGOTAVLJANJE ODSTOPANJ OD PLANA

9.4.1 MERILA ZA UGOTAVLJANJE ODSTOPANJ OD PLANA, KI NAREKUJEJO POSTOPEK
SPREMEMBE PLANA

Odstopanje od obveznih izhodišč, ki so bistvenega pomena za uresničevanje
sprejetih ciljev in zasnove dolgoročnega razvoja, narekuje postopek spremembe
plana.

Utemeljitev sprememb in dopolnitev oziroma odstopanj od sprejetega plana lahko
predlagajo vsi nosilci razvoja v občini in državi.

Če občina ugotovi družbeno upravičenost potrebe po odstopanju od obveznih
izhodišč, bo zagotovila obravnavo in sprejem sprememb in dopolnitev tega plana
po istem postopku, ki velja za sprejem plana.

9.4.2 MERILA ZA UGOTAVLJANJE ODSTOPANJ OD PLANA, KI NE POGOJUJEJO POSTOPKA
SPREMEMBE PLANA

Vse spremembe in dopolnitve, ki pomenijo manjši odstop in odmik od sprejetega
plana obravnava in sprejme na podlagi pripravljene strokovne presoje Občinski
svet občine Mirna Peč.

Kot manjša odstopanja od plana upoštevamo:

- vse korekcije v planu sprejetih rešitev, ki so posledica podrobnejših
strokovnih preveritev (potekov tras prometne, komunalne in energetske
infrastrukture, razmejitev ureditvenih območij naselij oziroma območij stavbnih
zemljišč itd., ki ne predstavljajo spremembe sprejetega koncepta in ne posegajo
v varovana območja,

- manjše korekcije razmejitev na robovih naselij, pri rekonstrukcijah
infrastrukturnega omrežja in naprav, pri širitvi pokopališč, urejanju vodnega
režima z namenom, da se zagotovi varstvo pred škodljivim delovanjem voda,
varstvo kakovosti voda itd.,

- zaris območja stavbišča okoli razložene in razpršene poselitve je indikativen
in ne pomeni točne velikosti in oblike funkcionalnega zemljišča k objektom; le-
ta se natančno določi v lokacijski dokumentaciji v skladu z merili in pogoji za
določanje funkcionalnih zemljišč PUP, v katerem se obravnavani objekt nahaja
oziroma skladno z optimalno umestitvijo objekta in funkcionalnih ureditev v
prostor.

Pri prenosu razmejitev stavbnih zemljišč iz kart TTN v DKN (oboje v merilu
1:5000) ali pri prenosu v merila 1:2880 in 1:1000 za potrebe izdelave lokacijske
dokumentacije in prostorskih izvedbenih aktov, se lahko upoštevajo manjša
odstopanja, ki so potrebna zaradi uskladitve prikazov na različnih podlagah in
merilih, zaradi funkcionalnih razlogov ali zaradi ažuriranja dejanskega stanja.

Kolikor se pri izvajanju plana ugotovi, da so v sprejetem planu (zaradi
neažurnih podlag ali drugih razlogov) napake, je le-te potrebno dokumentirati,
ugotovljeno stanje pa mora potrditi Občinski svet občine Mirna Peč (občinskega
sveta). Po potrditvi napake na seji občinskega sveta se lokacijski postopki za
obravnavane objekte lahko izvajajo.

Pred obravnavo na seji občinskega sveta morajo odgovorne strokovne službe
zagotoviti vsestransko strokovno presojo predlaganih odstopanj od sprejetega
plana in pripraviti obrazložitev. Za vsa predlagana odstopanja, ki zadevajo
razmejitve 1. območja kmetiskih zemljišč je potrebno pridobiti mnenje kmetijske
pospeševalne službe in mnenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Za vsa navedena odstopanja, tolerance in korekcije ugotovljenih napak ni
potreben postopek spremembe plana z javno razgrnitvijo, temveč le obravnava na
OS. Vse korekture se bodo upoštevale pri dopolnitvah tekstualnega in
kartografskega dela plana pri naslednji spremembi plana.

10. PROGRAM RAZISKAV, ANALIZ, ŠTUDIJ, POTREBNIH ZA DOPOLNJEVANJE IN
URESNIČEVANJE SESTAVIN PROSTORSKEGA PLANA (organizacijske naloge)

V tem poglavju so povzete najpomembnejše naloge, ki so potrebne kot podlaga za
dopolnjevanje planskih usmeritev, za odločitev o posameznih rešitvah, za
pripravo in izvajanje izvedbene dokumentacije.

10.1 IZHODIŠČA DRUŽBENO EKONOMSKEGA RAZVOJA

Razvoj gospodarskih dejavnosti

Kot izhodišče za nadaljnje urejanje prostora bo občina na podlagi novih pogojev
gospodarjenja in novih prostorskih politik iskala potencialne investitorje ter
organizirala pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč, določala pogoje za
dejavnosti v obrtni coni itd..

Turistični razvoj

Na podlagi dograjevanja že izdelanih študij bo občina zagotovila pripravo
podrobnejših programov za konkretne akcije za razvoj turizma kot dopolnilne
dejavnosti na kmetijah, ureditev vinske ceste in drugih oblik izletniškega
turizma.

Občina bo preučila možnost organiziranega vključevanja zasebnih počitniških hiš
v stacionarno turistično ponudbo.

Razvoj podeželja

Na podlagi dograjevanja že izdelanih študij celostnega razvoja podeželja bo
občina zagotovila pripravo programov za pridobitev sredstev za razvojne programe
na podeželju s ciljem ohranitve poseljenosti in kulturne krajine.

10.2 PREGLED POMEMBNEJŠIH ORGANIZACIJSKIH NALOG ZA DOPOLNJEVANJE PLANA

Sistem državnih cest

V izdelavi je projektna dokumentacija za avtocesto, priključek in povezovalno
cesto. Naročnik naloge je Ministrstvo za okolje in prostor Občina Mirna Peč
sodeluje v postopku z usklajevanjem pri posegu v prostor in sprejme spremembe
plana.

Sprememba kategorizacije sedanje H1 po izgradnji avtoceste in sprememba
priključkov lokalnega cestnega omrežja se sprejmejo sočasno s projektom
avtoceste, naročnik naloge je MOP, Občina Mirna Peč sodeluje v postopku z
usklajevanjem pri posegu v prostor in sprejme spremembe plana.

Pridobivanje kamnitih materialov

Izdelajo se posebne strokovne podlage in ureditveni načrt za eksploatacijo in
sanacijo kamnoloma Čemše.

Skladiščno-proizvodna cona

Občina preuči upravičenost ureditve skladiščno-proizvodne cone pri priključku na
avtocesto kakor tudi možnost urejanja za potrebe gradbišča avtoceste.

10.3 UPRAVLJANJE S PROSTOROM

Kot podlago za upravljanje s prostorom bo občina:

- sprejela zemljiško politiko,

- sprejela stanovanjsko politiko,

- vodila evidence stavbnih in drugih zemljišč,

- zajemala zemljiščno rento,

- postavila sistem vodenja evidenc za potrebe urejanja prostora,

- postavila sistem plačevanja komunalnega prispevka v različnih tipih naselij,

- oblikovala sklad stavbnih zemljišč in sklad nadomestnih kmetijskih zemljišč,

- zagotovila pripravo geodetskih načrtov skladno s programom priprave
prostorskih izvedbenih aktov.

10.4 OSTALE NALOGE

Za strokovno odločanje o bodočem dolgoročnem ekonomskem, družbenem in
prostorskem razvoju bo občina zagotovila izdelavo naslednjih študij, analiz in
raziskav:

- oskrba z energijo obrtne cone Mirna Peč in ogrevanje dela naselja Mirna Peč s
plinom iz lokalnega rezervoar in možnost kasnejše priključitve na magistralni
plinovod,

- kataster komunalnih naprav in objektov z opredelitvijo njihovih zmogljivosti,

- odvajanje in očiščevanje voda iz manjših naselij,

- zajemanje nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč v sklopu financiranja
komunalnega gospodarstva,

- pridobivanje nadomestnih zemljišč za zaščitene kmetije, ki jih tangirajo večji
posegi,

- ponudba prostora za tuja in domača vlaganja v nove dejavnosti,

- dograjevanje evidenc za potrebe prostorsko informacijskega sistema,

- prenova jedra Mirne Peči in pomembnejših ruralnih naselij (predvsem Biška vas
in Jablan),

- vključevanje v reševanje reciklaže odpadkov (naloga na regijski ravni),

- sodelovanje pri raziskavah potencialnih vodnih virov,

- revitalizacija opuščenih naselij in kultiviranje zapuščenih kmetijskih
površin,

- spremljanje stopnje onesnaženosti vseh sestavin okolja s ciljem zagotoviti
sanacijo pri onesnaževalcih.



11. OBMOČJA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO

Na območju Občine Mirna Peč ni območij pomembnih za potrebe obrambe, ki so
obvezna izhodišča prostorskih sestavin dolgoročnega plana RS.

Na podlagi ocene ogroženosti je Občina Mirna Peč sprejela odlok o ustanavljanju,
organiziranju in delovanju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v
Občini Mirna Peč, Uradni list RS, št. 63/00.

Zaradi ogroženosti načrtuje Občina Mirna Peč izvajanje naslednjih zaščitnih
ukrepov:

- zaščita in reševanje ob potresih,

- zaščita in reševanje ob poplavah,

- zaščita in reševanje ob požarih,

- zaščita in reševanje ob industrijskih nesrečah,

- zaščita in reševanje ob nesrečah onesnaženja tal in zraka,

- zaščita in reševanje ob neposredni vojni nevarnosti,

- radiološka, kemijska in biološka zaščita,

- evakuacija, sprejem in oskrba prizadetega prebivalstva.

Prostorski del načrta zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah ter v
vojnem stanju je v posebnem elaboratu, ki je sestavni del tega plana.

-----------
1 Vsa evidentirana kulturna dediščina je varovana na podlagi vpisa v zbirni
register dediščine (ZRD), ki so ga občine dolžne upoštevati kot obvezno izhodišče
PPRS za pripravo prostorskih planskih in izvedbenih aktov. Skladno s pomenom
dediščine je le-ta v ZRD razdeljena na:

· pomembnejšo kulturno dediščino: država skrbi za nacionalno pomembno dediščino z
zavarovanji in instrumenti urejanja prostora ter z nadzorom občinskih planov,

· drugo kulturno dediščino: seznani država občine z izdelano evidenco v ZRD ter
varstvom v dejavnosti urejanja prostora.


* Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
družbenega plana RS (Uradni list RS, št. 72/95)