Na podlagi 21. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 24/95, 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 in 74/98), 42. in 47. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), navodil za izračun komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 4/99) in statuta Občine Loški Potok (Uradni list RS, št. 117/00) je Občinski svet občine Loški Potok na 15. seji dne 29. 3. 2001 sprejel

Ta odlok določa način in pogoje gospodarjenja s stavbnimi zemljišči v Občini Loški Potok (v nadaljevanju: občina).

(1) Občina gospodari s stavbnimi zemljišči v javno korist.
(2) Sredstva za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči v javno korist se vsako leto zagotavljajo v občinskem proračunu.

Gospodarjenje s stavbnimi zemljišči izvaja občinska strokovna služba za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči (služba se določi s sklepom po 56. členu statuta) in obsega:
– promet s stavbnimi zemljišči (pridobivanje, menjava, prodaja in oddajanje zemljišč);
– graditev javne infrastrukture, s katero se zagotavlja uporabnost zemljišč glede na njihov namen (opremljanje stavbnih zemljišč).

Odločitev o nakupu, menjavi, prodaji ali oddaji v zakup stavbnih zemljišč sprejme skladno z zakonom in statutom Občinski svet občine Loški Potok (v nadaljevanju: občinski svet) na predlog župana.

Občina proda ali odda stavbna zemljišča v svoji lasti na podlagi predhodno izvedenega javnega razpisa ali brez javnega razpisa.

(1) Občina lahko proda ali odda stavbno zemljišče brez javnega razpisa v skladu z 48. členom zakona o stavbnih zemljiščih:
– za gradnjo objektov za potrebe obrambe,
– za gradnjo objektov javne infrastrukture,
– za gradnjo objektov za potrebe zdravstva, socialnega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave,
– za gradnjo socialnih in neprofitnih ter zadružnih stanovanj in stanovanjskih hiš,
– za gradnjo nadomestnih objektov,
– za gradnjo na zemljišču, ki je s prostorskim izvedbenim načrtom predviden za določenega investitorja,
– za zemljišča, ki so potrebna za smotrno izkoriščanje ali zaokrožitev stavbnega zemljišča,
– za zemljišča, za katera je bil javni razpis dvakrat neuspešen,
– za gradnjo objektov za potrebe pravosodja.
(2) Občina lahko zamenja nepremičnino za drugo enakovredno nepremičnino brez javnega razpisa. Vrednost zamenjanih nepremičnin se določi na podlagi cenitve sodno zapriseženega cenilca gradbene stroke. Če nepremičnini nista enakovredni, mora lastnik nižje ocenjene nepremičnine doplačati razliko v sporazumno dogovorjeni obliki.
(3) Na območjih, ki se urejajo z občinskih programom opremljanja stavbnih zemljišč, občina proda ali odda za gradnjo le stavbna zemljišča, ki so urejena skladno s programom opremljanja stavbnih zemljišč.
(4) Stavbna zemljišča, ki ne leže na navedenih območjih, se lahko oddajo neurejena, če investitor sprejme obveznost, da jih bo uredil.

(1) Postopek javnega razpisa prodaje ali oddaje stavbnega zemljišča se izvede z javnim zbiranjem ponudb ali javno dražbo.
(2) Postopek javnega razpisa vodi občinska uprava.
(3) Javno zbiranje ponudb se izvede z zbiranjem pismenih ponudb, v primeru javne dražbe pa le-to izvede in vodi za ta namen usposobljena organizacija ali samostojni podjetnik.
(4) Javni razpis prodaje ali oddaje stavbnega zemljišča se objavi na krajevno običajen način.

(1) Objava javnega razpisa ali javne dražbe mora vsebovati:
– naziv in sedež občine,
– katastrske podatke o stavbnem zemljišču,
– informativna oziroma izklicna cena stavbnega zemljišča,
– podatke o stopnji komunalne urejenosti stavbnega zemljišča,
– višino komunalnega prispevka v SIT/m2 stavbnega zemljišča, če se prodaja ali oddaja opremljeno stavbno zemljišče,
– rok in način plačila cene stavbnega zemljišča in komunalnega prispevka,
– merila za izbor najugodnejšega ponudnika,
– naslov in rok za oddajo pismenih ponudb,
– rok za sklenitev pogodbe,
– podatke o namembnosti objektov, ki jih bo dovoljeno graditi na stavbnem zemljišču skladno s prostorskim izvedbenim aktom ali prostorsko ureditvenimi pogoji; oziroma podatke o možni postavitvi začasnih objektov ali za časovno omejeno rabo zemljišča,
– višino varščine, ki so jo dolžni plačati ponudniki v primeru javne dražbe in ki ne sme biti nižja od 10% od izklicne cene stavbnega zemljišča,
– druge morebitne podatke, pogoje in zahteve, ki jih morajo izpolnjevati interesenti.

Vloge, ki prispejo na javno zbiranje ponudb in druge vloge, ki jih dajo interesenti za pridobitev občinskih zemljišč, obravnava komisija za oddajo stavbnih zemljišč, ki jo imenuje župan.

(1) O pregledu vlog, prispelih na javni razpis, komisija vodi zapisnik, v katerega vpiše predvsem naslednje podatke:
– kraj, datum in čas seje,
– imena prisotnih članov,
– navedbo javnega razpisa, na katerega so prispele vloge,
– navedbo števila pravočasno prispelih vlog,
– navedbo števila prepozno prispelih vlog,
– ugotovitve o popolnosti posameznih vlog,
– druge relevantne podatke, ki zadevajo posamezno vlogo.
(2) Kot merila za izbor najugodnejšega ponudnika se upoštevajo predvsem:
– ponudbena cena in plačilni pogoji,
– mnenje pristojne urbanistične službe,
– predvideni program dejavnosti in njegova skladnost s programi dejavnosti sosednjih oziroma bližnjih uporabnikov zemljišč ter vpliv na socialnoekonomsko stanje v občini,
– rok začetka in končanje gradnje ter
– druga merila, navedena v razpisnih pogojih.
(3) Komisija izdela predlog sklepa prodaje ali drugega pravnega posla in ga pošlje v potrditev županu.
(4) Najugodnejšega ponudnika izbere s sklepom občinski svet na predlog župana.

Komisija za oddajo stavbnih zemljišč pismeno obvesti vse ponudnike, ki so se prijavili, o izboru najugodnejšega ponudnika.

(1) Zoper sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika je možna pritožba v roku osem dni, ki se vloži pri županu občine.
(2) O pritožbi odloča župan občine.

(1) Pri obravnavi posamičnih vlog interesenta za pridobitev občinskega zemljišča občinska uprava izvede predvsem naslednji postopek:
– ugotovi možnost reševanja vloge v skladu s 6. členom odloka,
– ugotovi interes občine do zemljišča, za katerega je vloga prispela (če je potrebno, pridobi tudi mnenje krajevne skupnosti, v kateri se zemljišče nahaja),
– ugotovi ali je mogoče in smotrno zemljišče samo ali skupaj s sosednjim zemljiščem obravnavati kot samostojno lokacijo,
– v skladu z merili 2. točke 10. člena odloka izdela predlog sklepa prodaje oziroma drugega ustreznega pravnega posla in ga pošlje v potrditev županu (v predlogu sklepa navede tudi vrednost zemljišča, ki se oblikuje v skladu z 16. in 17. členom odloka) oziroma predlog, da se posamezni vlogi ne ugodi.
(2) Sklep o pravnem poslu ali zavrnitvi vloge sprejme občinski svet ali župan v skladu s statutom.

(1) Interesenti lahko pridobijo v najem občinsko zemljišče, če predložijo vlogo na javnem razpisu ali če podajo vlogo za najem drugega občinskega zemljišča.
(2) Vloge obravnava občinska uprava s smiselno uporabo določb 13. člena.
(3) V predlogu za sklenitev najemnega razmerja pa mora biti za vsak primer še posebej navedeno:
– vrednost najema na leto, ki znaša 15% tržne vrednosti zemljišča,
– dolžina najemnega razmerja v letih oziroma mesecih,
– ali obstaja možnost podaljšanja najemnega razmerja,
– ali obstaja možnost odkupa po končanem najemnem razmerju,
– morebitni drugi pogoji v zvezi z dejavnostjo, ki se bo opravljala na predmetnem zemljišču.

Občina pridobiva zemljišča za svoje potrebe, za potrebe javnih zavodov in podjetij v lasti občine na podlagi odločitve o nakupu, ki jo pripravi občinska strokovna služba za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči ter sprejme občinski svet na predlog župana.

Vrednost stavbnega zemljišča, ki je predmet nakupa, prodaje, zakupa ali oddaje, se za zemljišča, zajeta v prostorsko izvedbenih načrtih (PIN), določi skladno s programom opremljanja stavbnih zemljišč; za področja, ki niso zajeta v PIN, pa na podlagi cenitve (ne starejše od 30 dni) sodno zapriseženega cenilca gradbene stroke, upoštevajoč tržne razmere pri prometu z zemljišči na območju občine.

(1) Občinski svet za tekoče leto na predlog župana s sklepom določi povprečno gradbeno ceno za kvadratni meter stanovanjske površine v družbeni gradnji, povprečne stroške komunalnega opremljanja in odstotek od povprečne gradbene cene za posamezna območja občine kot osnovo za določanje cen stavbnega zemljišča.
(2) Gornje cene se tekom leta valorizirajo z indeksom podražitev, ki ga objavlja GZS – Združenje za gradbeništvo in IGM za skupino “Stanovanjska gradnja”.

(1) Gradnja objektov v Občini Loški Potok je dovoljena samo na opremljenih stavbnih zemljiščih.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je gradnja objektov dovoljena na zemljišču, ki ni opremljeno, kadar posamezni priključki glede na naravo objekta niso potrebni oziroma če investitor sprejme obveznost, da jih bo uredil (o tem odloča občinska uprava, na podlagi vloge zainteresiranega investitorja).
(3) Opremljanje stavbnih zemljišč zagotavlja občina.
(4) Opremljanje stavbnih zemljišč se izvaja za kompleksno gradnjo na podlagi programa opremljanja stavbnih zemljišč, ki ga sprejme občinski svet.
(5) Občina lahko sklene z enim ali več investitorji pogodbo o komunalnem opremljanju stavbnih zemljišč za kompleksno gradnjo, ki obsega eno ali več zaokroženih območij v skladu s prostorskim izvedbenim aktom.

Če s prostorskimi akti ni drugače določeno, velja za opremljeno stavbno zemljišče, za katerega so zagotovljeni priključki na naslednjo javno infrastrukturo:
– javno vodovodno omrežje,
– javno kanalizacijsko omrežje, če ni dovoljena gradnja greznic s prostorsko izvedbenim aktom,
– javno elektroenergetsko omrežje,
– dovoz na javno cesto.

(1) Komunalni prispevek je plačilo sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča in pripada občini.
(2) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je investitor, ki namerava:
– zgraditi nov objekt, za katerega je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje ali enotno dovoljenje za gradnjo,
– prizidati, nadzidati, rekonstruirati, zgraditi nadomestni objekt ali spremeniti namembnost obstoječega objekta, če je za to treba povečati priključke oziroma če se s tem vpliva na zmogljivosti obstoječe komunalne opreme ter je za poseg potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje.
(3) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je tudi lastnik že zgrajenega objekta na delno opremljenem stavbnem zemljišču, če se to zemljišče komunalno opremlja tako, da se komunalna oskrba izboljša ali na novo uredi.

(1) Komunalni prispevek na območjih kompleksne gradnje, ki se urejajo s prostorsko izvedbenimi akti, se izračuna na podlagi predhodno izdelanega programa opremljanja s komunalnimi napravami za posamezno območje, ki ga potrdi občinski svet. Osnovo za izračun predstavlja površina stavbnega zemljišča zavezanca in mogoči priključki na javno infrastrukturo.
(2) Do izdelave oziroma uveljavitve programa opremljanja stavbnih zemljišč na območjih kompleksne gradnje in na vseh drugih območjih se komunalni prispevek izračuna tako, da se kot podlaga za izračun upoštevajo povprečni stroški izgradnje oziroma prenove komunalne opreme in njenega priključevanja na ustrezna omrežja oskrbovalnih sistemov (v nadaljnjem besedilu: povprečni stroški komunalne opreme).
(3) Povprečni stroški komunalne opreme se določijo kot povprečje stroškov opremljanja na kvadratni meter stavbnih parcel v občini in jih vsako leto s sklepom potrdi občinski svet na predlog župana.
(4) Komunalni prispevek za posameznega zavezanca se izračuna z upoštevanjem:
– površine stavbnega zemljišča,
– možnosti priključitve na posamezne vode javne infrastrukture,
– zmogljivosti javne infrastrukture, ki zajema predvsem naslednje korekcijske faktorje,
– razmerja med koristno površino objekta po JUS in površino stavbnega zemljišča,
– namembnosti objekta (stanovanjska gradnja, poslovna gradnja, kmet. objekti ...),
– območja, v katerem se investitorjev objekt nahaja (I., II. in III. območje v skladu z odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča),
– vrsta gradnje (novogradnja ali prizidava, nadomestna gradnja, sprememba namembnosti).
(5) Zavezanci za plačilo komunalnega prispevka lahko uveljavljajo znižanje komunalnega prispevka ob predložitvi dokazil o dosedanjih vlaganjih v komunalno infrastrukturo na območju, na katerem gradijo objekt ter morebitne večje oddaljenosti stavbne parcele od obstoječih komunalnih naprav.
(6) Izračunani komunalni prispevek ne zajema stroškov izvedbe priključkov in priključnih taks za priključitev objektov na komunalne objekte in naprave.

Občinski svet vsako leto na predlog župana s posebnim sklepom določi povprečne stroške komunalne opremljenosti za m2 stavbne parcele, razrez teh stroškov glede na posamezne komunalne vode in korekcijske faktorje iz 4. točke 21. člena.

Za gradnjo javne gospodarske infrastrukture, socialnih in neprofitnih stanovanj se komunalni prispevek ne plača.

Za gradnjo javnih objektov, katerih investitor je uporabnik občinskega proračuna, predvsem:
– varovanih stanovanj za starejše občane in invalide, kjer je investitor občina oziroma Stanovanjski sklad občine,
– gasilskih domov,
– kulturnih in športnih objektov,
– otroških vrtcev in šol,
– drugih objektov posebnega družbenega interesa, kadar o tem odloči s sklepom občinski svet; se prispevek odmeri in zavezanca v skladu z investicijskim programom s sklepom občinskega sveta v celoti ali delno oprosti plačila komunalnega prispevka.

(1) Odločbo o odmeri komunalnega prispevka izda občinska uprava na zahtevo investitorja, v primeru 3. točke 20. člena pa postopek za odmero komunalnega prispevka uvede občinska uprava po uradni dolžnosti.
(2) Investitor je dolžan plačati komunalni prispevek pred izdajo gradbenega dovoljenja, razen v primeru 3. točke 20. člena, kjer rok, način in višino plačila komunalnega prispevka (oziroma višino soudeležbe pri izgradnji komunalnih vodov) določi občinski svet na predlog župana.

Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o gospodarjenju s stavbnimi zemljišči v Občini Loški Potok (Uradni list RS, št. 55/99) in vsi predpisi, ki so v Občini Loški Potok urejali odmero komunalnega prispevka.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.