Uradni list

Številka 1
Uradni list RS, št. 1/2001 z dne 8. 1. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 1/2001 z dne 8. 1. 2001

Kazalo

62. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Šentvid pri Stični III/1, III/2 in III/3, stran 66.

Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 16. člena statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 2/99) je Občinski svet občine Ivančna Gorica na 15. seji dne 22. 12. 2000 sprejel
ODLOK
o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Šentvid pri Stični III/1, III/2 in III/3
UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto Šentvid pri Stični - III/1, III/2 in III/3 (v nadaljevanju: PUP Šentvid), ki jih je izdelal Projektivni atelje – Prostor, Ljubljana pod številko 1142/99 v juniju 2000.
2. člen
PUP Šentvid so izdelani v skladu z usmeritvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 5/98, 6/98,7/99 in 3/00) in vsebujejo:
1. tekstualni del:
– besedilo odloka,
– obrazložitev odloka,
– pogoje in soglasja pristojnih organov in organizacij,
2. grafični del:
– izsek iz dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ivančna Gorica na PKN v merilu 1:5000,
– prikaz meril in pogojev znotraj območij urejanja na združeni karti TTN + PKN v M 1:2500.
3. člen
PUP Šentvid določajo merila in pogoje za:
– vrste posegov v prostor,
– oblikovanje posegov v prostor,
– določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč,
– prometno urejanje,
– komunalno in energetsko urejanje ter urejanje sistemov zvez,
– varovanje okolja,
– varstvo naravne in kulturne dediščine.
4. člen
Krajinska ocena po tem odloku je sestavni del urbanističnega mnenja ali lokacijske dokumentacije za posege, ki imajo vpliv na krajinske značilnosti prostora. Pripravi jo strokovna služba upravnega organa ali za to področje pooblaščena organizacija.
Ocena vplivov na okolje po tem odloku se pridobi pred izdajo lokacijskega dovoljenja in je sestavni del lokacijske dokumentacije. Izdela jo strokovna služba upravnega organa ali za to področje pooblaščena organizacija.
Nadomestna gradnja po tem odloku je gradnja, ki se dovoli deloma ali v celoti na istih temeljih, pri čemer se nadomesti obstoječi objekt v celoti, na funkcionalnem zemljišču ali vsaj z eno stranico na robu funkcionalnega zemljišča objekta, ki se nadomešča. Stari objekt je potrebno porušiti, v primeru, da se nadomesti samo del obstoječega objekta se le-ta poruši ali obnovi skladno z novogradnjo.
Pomožni objekti po tem odloku so objekti navedeni v odloku o pomožnih objektih, napravah in drugih posegih v prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 5/97 in 6/99).
Dopolnilna gradnja je novogradnja objekta ali naprave v strnjeno zazidanem območju naselja na stavbnem zemljišču, na katerem je mogoče zgraditi le posamičen objekt.
Rekonstrukcija objektov je v skladu z določili zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št, 34/84, Uradni list RS, št. 40/94, 59/96 in 45/99) izvedba del:
– s katerimi se spreminjajo konstrukcijski elementi, naprave, napeljave ali oprema,
– ki lahko vplivajo na varnost objekta oziroma njegovih delov,
– ki lahko vplivajo na spremembo onesnaženja zraka, vode ali spremembo jakosti hrupa,
– s katerimi se menjajo pogoji, ob katerih je na podlagi gradbenega dovoljenja zgrajen objekt.
Za rekonstrukcijo se ne štejejo dela na elektroenergetskih, vodnogospodarskih in komunalnih napravah železniškega, cestnega in telekomunikacijskega prometa, če so ta dela v posebnih predpisih določena kot vzdrževalna dela.
Tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah so dela, s katerimi se omogoča njihova normalna uporaba tako, da se ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost ali namembnost obstoječih objektov in da se z njimi ne posega v konstrukcijske elemente objekta ali naprave.
Adaptacije, s katerimi se bistveno ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost ali namen obstoječih objektov so dela, oziroma posegi na obstoječih objektih tako, da:
– se ne spremeni vertikalni in horizontalni gabarit objekta in njegov izgled,
– se ne posega v konstrukcijske elemente objekta,
– adaptacija objekta ne zahteva novih komunalnih in drugih priključkov ali takega povečanja zmogljivosti teh priključkov, za kar bi bila potrebna soglasja pristojnih komunalnih in drugih organizacij,
– se ne spreminja osnovne namembnosti objekta.
5. člen
PUP Šentvid določajo merila in pogoje za posege v prostor v ureditvenih območjih naselij s krajevnimi imeni:
III/1 – Šentvid:
– Šentvid pri Stični,
– Petrušnja vas,
– Velike in Male Češnjice,
– Šentpavel na Dolenjskem,
– Pristavlja vas,
– Veliki in Mali Kal,
– Radohova vas,
– Grm,
– Selo pri Radohovi vasi,
– Zaboršt pri Šentvidu,
– Glogovica,
– Griže,
– Vrhpolje pri Šentvidu,
– Artiža vas,
– Velike Pece,
III/2 – Dob:
– Dob pri Šentvidu,
– Podboršt,
– Breg pri Dobu,
– Škoflje,
– Boga vas,
– Pokojnica,
– Sela pri Dobu,
– Hrastov Dol,
– Male Pece,
– Rdeči Kal,
– Sad,
– Trnovica,
– Lučarjev Kal,
III/3 – Temenica:
– Temenica,
– Šentjurje,
– Bratnice,
– Breg pri Temenici,
– Bukovica,
– Čagošče,
– Dolenja vas pri Temenici,
– Praproče pri Temenici,
– Pungert,
– Velike Dole pri Temenici,
– Pusti javor,
– Radanja vas,
– Sobrače,
– Sela pri Sobračah,
– Vrh pri Sobračah,
ter za območja:
– razpršene gradnje,
– najboljših in drugih kmetijskih zemljišč,
– gozdnih zemljišč.
6. člen
Osnovna načela za urejanja naselij so:
– varovanje kvalitetnih kmetijskih zemljišč,
– ohranjanje krajinskih značilnosti,
– varovanje naravne in kulturne dediščine,
– varovanje rezervatov komunalne infrastrukture in zajetij pitne vode,
– pozidava prostih površin znotraj meja strnjenega naselja,
– skladnost oblikovanja novogradenj s kvalitetno regionalno arhitekturo,
– prednostno izvajanje rekonstrukcij in revitalizacij obstoječih objektov.
Skupna merila in pogoji
7. člen
Skupna merila in pogoji veljajo za vsa ureditvena območja naselij, razen če v posebnih merilih in pogojih ni določeno drugače.
MERILA IN POGOJI ZA VRSTE POSEGOV V PROSTOR
Območja urejanja, namenjena poselitvi
8. člen
V območjih namenjenih poselitvi so dovoljeni naslednji posegi:
– novogradnja, dopolnilna in nadomestna gradnja stanovanjskih objektov, nadzidava in prizidava obstoječih stanovanjskih objektov,
– gradnja objektov osnovne preskrbe,
– gradnja objektov storitvene dejavnosti,
– gradnja objektov za potrebe zdravstva, kulture ter šolstva in otroškega varstva,
– gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja krajevnih skupnosti, družbenih organizacij in društev,
– gradnja objektov za drobno gospodarstvo (razen v vaseh, če skupna površina presega 500 m2),
– gradnja gospodarskih objektov in hlevov (razen v vaseh, če skupna površina presega 1000 m2),
– gradnja počitniških objektov v območjih za počitniške hiše,
– postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih hiš in kmetij,
– postavitev turističnih oznak in spominskih obeležij,
– postavitev začasnih objektov za prireditve,
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov, rušitve in nadomestne gradnje ter tekoča vzdrževalna dela ter nujne funkcionalne dopolnitve,
– spremembe namembnosti v obstoječih objektih, kolikor ne povzročajo motenj v okolju, velikost funkcionalnega zemljišča pa ustreza normativnim pogojem za novo dejavnost,
– urejanje odprtih površin kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti in ploščadi,
– gradnja komunalnih objektov in naprav ter objektov in naprav za promet in zveze,
– gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe,
– gradnja objektov za potrebe verskih dejavnosti.
Razpršena gradnja (VIII. kategorija)
9. člen
Na površinah, ki so z dolgoročnim in srednjeročnim planom Občine Ivančna Gorica določene kot območje razpršene gradnje (VIII. kategorija), se izjemoma dovolijo:
– postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih hiš in kmetij,
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov, rušitve in nadomestne gradnje ter tekoča vzdrževalna dela ter nujne funkcionalne dopolnitve.
Navedeni posegi se dovolijo le, kadar gre za funkcionalne dopolnitve ali zgostitve območij. Pogoj za vse posege je, da so bili obstoječi objekti zgrajeni z ustreznim upravnim dovoljenjem.
Sprememba namembnosti počitniških objektov v stanovanjske ni možna.
Izjemoma je v sklopu površin VIII. kategorije možna storitvena ali obrtna dejavnost, pri čemer je potrebno ohraniti ali ponovno vzpostaviti poselitveno identiteto samine. Poseg ne sme predstavljati bistvenega tveganja za onesnaževanje okolja.
Za posamične objekte, ki ne spadajo v območje VIII. kategorije, so pa evidentirani v dolgoročnem planu, je potrebno za vsak poseg zagotoviti strokovno mnenje in komisijski ogled. Na ogledu sodelujejo predstavnik upravnega organa pristojnega za urejanje prostora, predstavnik prizadete krajevne skupnosti in predstavnik strokovne organizacije.
POVRŠINE, KI NISO NAMENJENE POSELITVI
Območja kmetijskih zemljišč
10. člen
Posegi na območjih kmetijskih zemljišč morajo ohranjati značilnosti kulturno krajinskega vzorca, tako da upoštevajo:
– naravne in antropogene elemente prostora (kulturne terase, sistem parcelacije, sistem komunikacij, oblike podpiranja terena in ograjevanje prostora),
– morfologijo prostora (relief, sistem poljskih površin, strukturo vegetacije, strukturo vodotokov),
– značilne krajinske in mikroambientalne poglede,
– ekološko pestrost in ravnovesje prostora.
Osnova za posege na območjih kmetijskih zemljišč izven območij urejanja je krajinska ocena posega, za gospodarske dejavnosti pa dodatno ocena vplivov na okolje.
11. člen
Na najboljših kmetijskih zemljiščih so poleg primarne rabe dovoljeni posegi pod posebnimi pogoji, in sicer:
– gradnja nadomestnih objektov,
– gradnja nadzemnih in podzemnih komunalnih naprav in objektov ter poljskih poti. Globina polaganja posameznih vodov mora biti taka, da omogoča normalno kmetijsko obdelavo. Po končanih delih je potrebno na zemljišču vzpostaviti prvotno stanje (pred posegom).
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov, rušitve in nadomestne gradnje ter tekoča vzdrževalna dela ter nujne funkcionalne dopolnitve,
– postavitev nadstrešnic ob postajališčih javnega cestnega prometa,
– melioracije, ki se lahko izvajajo le na podlagi sprejetega ureditvenega načrta,
– postavitve spominskih obeležij in turističnih oznak,
– sanacije opuščenih kopov na podlagi sanacijskega načrta oziroma ureditvenega načrta,
– vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred vodami na podlagi ureditvenega načrta,
– vodnogospodarske ureditve za gospodarske dejavnosti,
– postavitev naprav za potrebe študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov...),
– čiščenje strug vodotokov po usmeritvah pristojne vodne uprave,
– gradnja čistilnih naprav.
12. člen
Na drugih kmetijskih zemljiščih je poleg posegov iz 11. člena tega odloka dovoljena:
– ureditev ograjenih površin za konje in divjad.
13. člen
Pri gradnji objektov na kmetijskih zemljiščih je potrebno humus odgrniti in deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje drugih kmetijskih površin.
Območja gozdnih površin
14. člen
Na območjih gozdnih površin je poleg primarne rabe prostora dovoljena:
– postavitev objektov in naprav namenjenih za gozdarsko dejavnost,
– gradnja nadomestnih objektov,
– rekonstrukcija in adaptacija obstoječih objektov, rušitve in nadomestne gradnje ter tekoča vzdrževalna dela ter nujne funkcionalne dopolnitve,
– postavitev spominskih obeležij in turističnih oznak,
– sanacija opuščenih kopov na podlagi sanacijskega načrta oziroma ureditvenega načrta,
– vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred vodami na podlagi ureditvenega načrta,
– vodnogospodarske ureditve za gospodarske dejavnosti,
– postavitev naprav za potrebe študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov...),
– čiščenje strug vodotokov po usmeritvah pristojne vodne uprave,
– gradnja čistilnih naprav,
– gradnja komunalnih naprav in objektov, gozdnih cest in ostalih transportnih poti.
Pri posegih v gozd in gozdni prostor je potrebno upoštevati tipološke značilnosti krajine in zagotoviti ohranjanje:
– ekološkega ravnovesja,
– značilnosti razporeditve gozdnih mas v prostoru,
– značilnosti obstoječega gozdnega roba.
Poseganje v območja gozdov in gozdnega prostora je dopustno, kadar ni v nasprotju s splošnimi načeli varstva okolja in naravnih vrednot, z določili zakona o gozdovih in kadar ne ovira opravljanja osnovne dejavnosti – gozdarstva ali drugih dejavnosti.
Poseganje v gozd in gozdni prostor je dopustno, kadar je to v skladu z opredelitvami iz dolgoročnega občinskega plana, z določili zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93) ter z veljavnimi gozdnogospodarskimi načrti gozdnogospodarskih enot, ki pokrivajo področje.
Za posege v gozd in gozdni prostor je potrebno dovoljenje za poseg v prostor, skladno s predpisi o urejanju prostora, k dovoljenju pa je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove. Poseganje v gozd in gozdni prostor je dopustno pod določenimi pogoji, ki jih Zavod za gozdove Slovenije opredeli v soglasju k lokaciji in h gradnji.
V varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom so posegi dovoljeni le izjemoma; vse morebitne posege in ravnanje z gozdom je potrebno uskladiti z določili in varstvenimi režimi iz odlokov o razglasitvi teh gozdov.
Ravnanje z gozdovi v območjih, ki so objekt ali del objekta naravne ali kulturne dediščine, je potrebno prilagoditi predpisanim varstvenim režimom za naravno in kulturno dediščino.
15. člen
Začasni objekti
Začasne objekte in naprave, namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, je dovoljeno postaviti na prometno dostopnem zemljišču, kjer je možno organizirati parkirne površine.
Začasni objekti sezonskega turističnega značaja morajo biti priključeni na vodovodno in kanalizacijsko omrežje oziroma na greznico.
Začasni objekti, večja reklamna znamenja, turistične oznake in spominska obeležja morajo biti postavljeni tako, da dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov.
16. člen
Prometne površine
V rezervatih cest in varovalnih pasovih obstoječih cest ni dovoljeno graditi. Na obstoječih objektih so dovoljena samo vzdrževalna dela.
V varovalnem pasu ceste je znotraj zazidljivih površin dovoljena gradnja novih objektov, prizidava in nadzidava obstoječih objektov le s soglasjem upravljalca ceste.
17. člen
Vodne površine
Vsi vodotoki, hudourniki, melioracijski jarki in njihova poplavna območja predstavljajo posebne naravne pojave in so predmet varovanja. Za posege v ta prostor je potrebno pridobiti posebne pogoje in soglasja organa, ki je pristojen za vodno gospodarstvo.
Zaradi izredno zahtevnih hidrološko-hidravličnih razmer na zakraselem območju (območja požiralnikov na Dobu pri Šentvidu in Šentvidu pri Stični) zaradi ohranjanja dosedanjih poplavnih površin in suhih strug ni dovoljena nikakršna pozidava, nasipavanje terena ali postavljanje začasnih objektov.
V območju 10 m levo in desno od struge Šentpavelščice prav tako niso dovoljeni nobeni posegi stalnega ali začasnega značaja. Prepovedano je poseganje v območja požiralnikov (Krulčeva, Gačjikova, Grabovčeva in Mežnarjeva jama pri Dobu pri Šentvidu ter en požiralnik pri Šentvidu pri Stični), enako pa tudi v območju manjših požiralnikov ali tistih, ki bi se zaradi kraškega značaja območja pokazali šele čez čas.
MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR
Urbanistično in arhitekturno oblikovanje
18. člen
Pri posegih na naravnih prvinah prostora je potrebno varovati in upoštevati:
– krajinske prvine območja in značilno podobo krajine,
– značilne poglede (silhueta posameznih objektov in panoramski razgledi),
– naravni relief (različni nivoji preraščeni s travnatimi brežinami ali izjemoma z opornimi zidovi, ki morajo biti intenzivno ozelenjeni),
– varovane robove naselij,
– sestavo stavbnih mas.
Za urejanje odprtega prostora se morajo uporabljati naravni materiali in avtohtone rastlinske vrste.
19. člen
V območjih brez izrazito enotne gradbene črte pri obstoječih objektih in brez enotnega zazidalnega sistema mora biti odmik novogradnje:
– vsaj 5 m od zunanjega roba cestišča,
– od parcelne meje toliko, da je možno vzdrževanje in redna raba objekta (vsaj 4 m),
– od objekta na sosednji parceli toliko, kot to določa svetlobno tehnična ocena.
Brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča je dovoljeno izdajati dovoljenja, kolikor so zadoščeni predhodni pogoji tega člena in znaša odmik objekta od sosednjega zemljišča vsaj 4 m.
20. člen
Oblikovanje stavbne mase
Pri posegih v prostor je potrebno zagotoviti oblikovno homogenost in identiteto območja ter se prilagoditi okoliškim objektom in ureditvam po naslednjih elementih:
– višinskih gabaritih in gradbeni črti,
– naklonu streh in smeri slemen,
– razmerju fasad in njihovi orientaciji,
– merilu in razporeditvi fasadnih elementov,
– barvi in teksturi streh in fasad.
Območja urejanja za individualno stanovanjsko gradnjo s spremljajočimi dejavnostmi in za družbene dejavnosti, ki mejijo na območja gozdnih površin, je potrebno načrtovati tako, da ostane obstoječi gozdni rob ohranjen. Pri načrtovanju lokacij novih objektov je potrebno upoštevati oddaljenost objektov od gozdnega roba najmanj za eno drevesno višino odraslega gozdnega sestoja.
21. člen
Pri določanju višine objektov je potrebno poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja oziroma zaselka tako, da novi objekti višinsko ne izstopajo.
Strehe morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom, nad sestavljenim tlorisom pa so dopustne tudi večkapnice. Strešine morajo biti v istem naklonu. Cerkve, kapelice in znamenja imajo lahko drugačen naklon strehe od predpisanega. Sleme mora potekati v smeri daljše stranice in je lahko zaključeno s čopom. Napušči morajo biti izdelani z vidnimi konstrukcijskimi elementi (legami) ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča).
Odpiranje strešnih odprtin je dopustno v obliki frčad, katerih strešine morajo imeti enak naklon kot osnovna streha (5°). Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta, strešine frčad pa ne smejo presegati višine osnovne strehe.
Pomožni objekti morajo biti skladni z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Ravne strehe niso dopustne. Pomožni objekti kot prizidki na fasadah, ki so vidne z javnih površin, morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oziroma nadaljuje preko pomožnega objekta ali se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha. Naklon strehe prizidka mora biti enak naklonu strehe osnovnega objekta.
Vetrolov ni dopustno dodajati na fasade objektov krajevno značilne arhitekture, ki so vidne z javnih površin.
Lahke montažne (plastične, pločevinaste, platnene) garaže niso dopustne.
Stolpni silosi morajo biti postavljeni pod streho hleva oziroma gospodarskega poslopja.
Odjemno mesto za odpadke naj bo urejeno v sklopu ograje pri vhodu na dvorišče.
Ograjevanje zemljišč zunaj naselij ni dopustno, razen za potrebe kmetijstva in varstva voda.
22. člen
Pri nadomestni gradnji je dopustna ohranitev dela obstoječega objekta, tako da se ohranjeni del in nov objekt povežeta v enotno oblikovano stavbno maso (nakloni strešin in kritina morajo biti enaki). Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih objektov ločeno od novih, ni dopustno.
23. člen
Gradbeni materiali
Strehe morajo biti krite s kritino sive ali opečne barve. Dopustne so le kritine z majhnimi strešniki. Pločevinasta kritina je dopustna le na cerkvah, kapelicah in znamenjih. Prosojna barvasta kritina ni dopustna.
Fasade so ometane v značilni barvi kvalitetne vaške arhitekture. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali iz umetnih snovi ter zasteklitev s steklaki niso dopustne v območjih vaških jeder, oziroma neposredno ob avtohtonih objektih.
Vrtne ute morajo biti lesene, barva zaščitnih sredstev za les mora biti enaka kot na sosednjih objektih, streha je lahko šotorasta.
24. člen
Vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave
Za vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.
Dozidave in nadzidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta. Prizidki z ravnimi strehami niso dopustni.
OBLIKOVANJE DRUGIH POSEGOV
25. člen
Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne predvsem z uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona. Obrežno vegetacijo ob vodotokih je potrebno v čim večji meri ohranjati.
26. člen
Z urejanjem kmetijskih zemljišč ter gradnjo kmetijskih in gozdnih prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ter preprečiti odtekanja visokih voda in hudournikov. Golosek na gozdnih površinah je prepovedan.
Pri urejanju kmetijskih zemljišč je potrebno ohranjati ali na novo vzpostaviti (nasaditi):
– pasove vegetacije in posamezna drevesa ali skupine dreves, kjer razmere to dopuščajo,
– gozdni rob.
27. člen
Vse peskokope in manjše kope je potrebno sanirati v skladu s sanacijskim načrtom. Izkoriščanje mineralnih surovin je možno samo na podlagi:
– potrditve zalog in perspektivnosti ležišč,
– presoje vplivov na okolje,
– ocene možnosti sanacije,
– sprejetega ureditvenega načrta,
– pridobljene koncesije za upravljanje z naravnimi viri.
28. člen
Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nakloni je treba zatraviti, utrditi z grmovnimi prepleti ali zasaditi z grmovnicami, ki dobro vežejo podlago. Na strmejših naklonih, kjer naravna zavarovanja ne zadostujejo, je treba za zavarovanje uporabljati elemente, ki omogočajo zasaditev rastlin.
Betonski oporni zidovi morajo biti obloženi z avtohtonim kamnom ali ozelenjeni.
29. člen
Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico.
30. člen
Turistične oznake, napisi, reklame
Turistične oznake, napisi in reklame morajo biti locirani tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih ljudi, da ne zastirajo značilnih pogledov ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom objekta. Na objektih naravne in kulturne dediščine reklame niso dovoljene.
Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,2 m nad pločnikom.
POGOJI ZA OBLIKOVANJE V UREDITVENIH ENOTAH
31. člen
Merila in pogoji so določeni po ureditvenih enotah, ki so razvrščene v pet tipoloških skupin:
E - enodružinska zazidava,
V - vas in vaško jedro,
K - kmetije,
W - počitniška zazidava,
D - delavnice in proizvodne hale.
Za razpršeno gradnjo veljajo enake določbe za oblikovanje kot za ureditvene enote.
Enodružinska zazidava - E
32. člen
V ureditveni enoti E - enodružinska zazidava veljajo naslednja pravila za oblikovanje:
stanovanjski objekti
– tlorisni gabarit: podolgovat, razmerje stranic min. 1:1,4,
– višinski gabarit: max. P+1+M, kolenčni zid ne sme biti višji od 60 cm,
– streha: simetrična dvokapnica naklon 35 - 40°.
objekti za centralne dejavnosti
– tlorisni gabarit: podolgovat, razmerje stranic min. 1:1,5,
– višinski gabarit: max. P+1+M, kolenčni zid ne sme biti višji od 30 cm,
– streha: simetrična dvokapnica naklon 35 - 40°,
– dostop v objekte mora biti zagotovljen tudi za funkcionalno ovirane ljudi.
prostostoječi pomožni objekti
– tlorisni gabarit: podolgovat,
– streha: simetrična dvokapnica naklon 35 - 42°.
Vas in vaško jedro - V
33. člen
Tipološko razlikujemo gručasto vas in vas v vrsti.
Gručasta vas
Potrebno je ohranjati:
– gručasto zasnovo naselja, ki jo določajo posamezne zaključene kmetije povezane v celoto,
– značilno podobo vaškega robu in vzpostaviti ekološko ravnovesje na prehodu iz pozidanih v odprte kmetijske površine,
– odprte prehode med kmetijami in prehode iz naselja v krajino,
– drobnejšo zazidavo ter merilo in velikost kmečkih objektov v sklopu obstoječih gručasto oblikovanih kmečkih dvorišč.
Vas
Potrebno je ohranjati:
– značilnosti eno ali dvostranske obzidave vaške ceste,
– gradbeno linijo objektov postavljenih pravokotno na vaško cesto,
– razporeditev kmečkega doma (kmečki dom - gospodarska poslopja - pomožni objekti),
– obstoječo ulično fasado tako v merilu kot v materialih,
– zeleni rob naselja.
34. člen
Vaško jedro
Vaško jedro predstavlja jedro naselja in ga delimo v tri tipe:
– jedro z značajem vaškega trga z znamenjem na križišču poti,
– jedro, ki ga oblikuje cerkveni objekt,
– jedro, ki ga tvori cerkev in posamezni obstoječi objekti večjega merila s centralno funkcijo.
Dovoljeni so naslednji posegi:
– nujna vzdrževalna dela,
– nadomestna gradnja,
– revitalizacija jedra pod pogoji spomeniškega varstva,
– dopolnitev z javnimi programi (manjše trgovine in lokali v obstoječih objektih, nadomestnih gradnjah in novogradnjah).
Postavljanje kioskov in prodajnih polic ni dopustno.
Pri vseh posegih v vaško jedro je potrebno upoštevati kvalitetno in že izoblikovano arhitekturo ter gradbene linije obodne zazidave. Posegi, ki spreminjajo zunanjost objekta so dopustni le takrat, kadar gre za oblikovno izboljšavo ali poenotenje zunanjega videza.
35. člen
V ureditveni enoti V - vas je potrebno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture:
Stanovanjski objekti
– tlorisni gabarit: podolgovat, razmerje stranic min. 1:1,4,
– višinski gabarit:
– max. P+1+M, pritličje pri vhodu max. 20 cm nad terenom, kolenčni zid ne sme biti višji od 30 cm ali
– VP+M, kjer kot pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok max. 100 cm,
– streha: simetrična dvokapnica naklon 38 - 42°.
Objekti za centralne dejavnosti
– tlorisni gabarit: podolgovat, razmerje stranic min. 1:1,5,
– max. P+1+M, pritličje pri vhodu max. 20 cm nad terenom, kolenčni zid ne sme biti višji od 30 cm ali
– VP+M, kjer kot pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok max. 100 cm,
– streha: simetrična dvokapnica naklon 38 - 42°,
– dostop v objekte mora biti zagotovljen tudi za funkcionalno ovirane ljudi.
Gospodarska poslopja, obrtne delavnice, prostostoječi pomožni objekti
– tlorisni gabarit: podolgovat, razmerje stranic min. 1:1,5,
– streha: simetrična dvokapnica naklon 38-42°.
Proizvodni in gospodarski objekti morajo biti praviloma postavljeni ob gospodarsko dvorišče, stanovanjski objekt pa ob ulico, oziroma cesto. V pritličju stanovanjskih objektov se dovolijo poslovne dejavnosti.
V primeru večjega obsega novih programov je le te treba razdeliti v večje število manjših objektov ali pa v ta namen na robu naselja izoblikovati nova območja za izgradnjo objektov večjih dimenzij, ki so od starega dela naselja ločeni z zelenim pasom ter kompozicijsko usklajeni s celotno podobo naselja.
Obstoječo pozidavo predimenzioniranih in arhitektonsko neprilagojenih objektov postavljenih na sredo parcele je potrebno ustrezno sanirati z zasaditvijo zelenega tampona visokodebelnih dreves. Novo pozidavo je potrebno zgoščati v kompaktnejši vzorec.
36. člen
Pomožni objekti, razen kozolcev in čebelnjakov, morajo biti postavljeni v neposredni bližini kmetij, tako da skupaj z osnovnimi objekti tvorijo zaključeno gručo poslopij.
Kmetija - K
37. člen
Kmetija se oblikuje okoli gospodarskega dvorišča, preko katerega so zagotovljeni glavni vhodi v gospodarske objekte.
Stanovanjski objekti
– tlorisni gabarit: podolgovat, razmerje stranic min. 1:1,4,
– višinski gabarit: max. P+M oziroma VP+M, kjer kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom, kolenčni zid ne sme biti višji od 100 cm,
– streha: simetrična dvokapnica naklon 38 - 42°.
Gospodarska poslopja
– tlorisni gabarit: podolgovat, razmerje stranic min. 1:1,5,
– streha: simetrična dvokapnica naklon 38 - 42°.
Nadomestne hiše in gospodarska poslopja se gradijo na lokacijah starih, arhitektonsko kvalitetnih objektov v podobnem ali enakem razmerju stranic in v skladu z 21. členom tega odloka.
Lokacijska dokumentacija mora vsebovati organizacijsko shemo bodoče ureditve celotne kmetije, z vključitvijo novega, nadomestnega ali prenovljenega objekta.
Dopustna je gradnja objektov za storitvene in obrtne dejavnosti.
Ob graditvah objektov v okviru osamelih kmetij je potrebno spoštovati značilnosti obstoječe arhitekture, način oblikovanja oziroma sestavljanja posameznih delov v skupine in nove posege kultivirati z zasaditivjo avtohtonih oziroma sadnih drevesnih vrst v krajinsko značilnem vzorcu. Pri potrebni graditvi objektov večjih dimenzij je potrebno le-te ozeleniti in kompozicijsko uskladiti z obstoječo krajinsko sliko.
Počitniške hišice - W
38. člen
Pogoji oblikovanja:
– tlorisni gabarit: podolgovat, razmerje stranic min. 1:1,4,
– višinski gabarit: max. P+M, kjer je pritličje pri vhodu max. od 30 cm nad terenom, kolenčni zid ne sme biti višji od 60 cm,
– streha: simetrična dvokapnica naklon 38 - 45°.
Počitniški objekti so lahko tlorisne površine do 60 m2 in visoki 6 m do slemena.
Rekonstrukcije ali spremembe namembnosti starih kmečkih hiš in gospodarskih poslopij v počitniške objekte je investitor dolžan izvršiti tako, da objekt obdrži osnovne gabarite in kritino, razpored in velikost oken, ohrani pa tudi obdelavo in barvo fasade.
Avtohtono vegetacijo je potrebno ohraniti v čim večji meri.
Delavnice in proizvodne hale - D
39. člen
Ob graditvi novih objektov je treba spoštovati značilnosti obstoječe arhitekture in način oblikovanja oziroma sestavljanja posameznih objektov v skupine. Okolico novic objektov je potrebno zasaditi z avtohtonimi drevesnimi vrstami.
Pri graditvi objektov večjih dimenzij je potrebno le-te postaviti v novo gručo, ki jo je treba ozeleniti in kompozicijsko uskladiti z obstoječo krajinsko sliko. Večji gabariti objektov, ki so posledica tehnologije proizvodnje, je potrebno preveriti za vsak primer posebej in ugotoviti upravičenost umestitve v prostor.
Pogoji oblikovanja:
– tlorisni gabarit: podolgovat, razmerje stranic min. 1:1,5,
– višinski gabarit: pritličje,
– streha: simetrična dvokapnica naklon 38 - 42°.
MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL IN FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ
40. člen
Velikost gradbenih parcel (stavbno zemljišče + funkcionalno zemljišče) se določi z lokacijsko dokumentacijo. Pri tem je potrebno upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve glede pomožnih objektov, konfiguracijo terena, trase komunalnih vodov in druge omejitve glede rabe zemljišč,
– urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje),
– sanitarno tehnične zahteve (vpliv bližnje okolice, osončenje v odnosu do gostote zazidave, prezračevanje),
– proste površine,
– intervencijske poti.
MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE
41. člen
Prometnice z dokončanim potekom in že izvedenimi ureditvami imajo varovalni pas. Varovalni pas po tem odloku obsega zemljišče, ki je namenjeno motornemu, kolesarskemu in peš prometu ter objektom mirujočega prometa vzdolž cestišč in drugim prostorom, določenim s projektno dokumentacijo, kot so urgentne in intervencijske poti. Posegi v varovalnem pasu prometnice ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi in je zanje potrebno pridobiti soglasje upravljalca ceste.
42. člen
Načrtovanje in izvajanje novega ter preurejanje in sanacija obstoječega prometnega omrežja in naprav mora biti usklajena s predpisi, ki urejajo to področje.
43. člen
Dovozi in priključki na cestno omrežje morajo biti urejeni tako, da je zagotovljena varnost v prometu.
Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališče. Vsaka parcela mora imeti urejen dovoz za motorna vozila neposredno na javno komunikacijo, če pa to ni mogoče, je potrebno zagotoviti najprimernejši dostop preko sosednjih zemljišč.
Pri vseh objektih morajo biti zagotovljene zadostne parkirne površine na zemljišču uporabnika.
44. člen
Pri rekonstrukcijah cest je potrebno višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte tako, da se pri tem dostopnost do objektov ne poslabša.
Trase prometnice se morajo prilagajati obstoječemu reliefu. Med gradnjo je potrebno v največji možni meri ohranjati obstoječe krajinske prvine ob trasi ceste (gozdni rob, živice, posamezna drevesa).
Izogibati se je potrebno prekomernim izravnavam terena in prekomernemu odstranjevanju vegetacije. Za sanacije je potrebno uporabljati avtohtono vegetacijo in povzemati za prostor značilno razporeditev vegetacijskih prvin.
Kmetijske in gozdne prometnice smejo biti široke največ 3 m, razen v ostrih zavojih, na ravnih delih so mestoma dopustne ureditve izogibališč in deponij za les.
MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE TER UREJANJE SISTEMOV ZVEZ
45. člen
Gradnja objektov v koridorjih obstoječih ali predvidenih 20 kV in 110 kV daljnovodov ni možna.
Za napajanje večjih kompleksov pozidav in območij, ki so napajana z neustrezno električno energijo bo potrebno zgraditi transformatorske postaje s priključnimi 20 kV vodi in nizkonapetostnimi priključki.
46. člen
Nadzemni komunalni in energetski objekti morajo biti postavljeni nevpadljivo, kjer je to mogoče. Nadzemni objekti morajo biti arhitekturno oblikovani in prilagojeni sosednjim objektom. Postavitev teh objektov v območju varstva naravne in kulturne dediščine je dopustno samo s soglasjem Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
47. člen
Na območjih, kjer pitne vode primanjkuje, je potrebno urediti kapnice, ki bi služile tudi za napajanje živine in rezervno požarno vodo.
Kanalizacija zaselkov in naselij naj bo urejena s septičnimi jamami (nepretočne, vodotesne, troprekatne greznice).
Obstoječe in predvidene objekte je potrebno priključiti na komunalno in energetsko infrastrukturo, poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti med seboj usklajeni.
Kanalizacijsko omrežje
Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijsko omrežje, ki je vezano na čistilno napravo. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov mora biti grajena vodotesna kanalizacija. Kolikor javna kanalizacija ni zgrajena, je možno sanitarne in tehnološke vode zadrževati v greznicah, ki jih prazni in vsebino na ustrezno opremljeno deponijo razvaža pooblaščena organizacija. Pri tem je potrebno upoštevati ukrepe za zaščito vodnih virov in navodila za gradnjo gnojišč in greznic.
Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet, je potrebno speljati preko lovilcev olj in maščob v kanalizacijsko omrežje ali ponikalnico. Meteorne vode z drugih utrjenih površin, zelenih površin in streh je potrebno speljati v ponikalnico oziroma odprte jarke. Vse garaže morajo biti opremljene z lovilcem olj in maščob.
Vodovodno omrežje
Predvidene vodovode je praviloma potrebno graditi ob obstoječih in predvidenih cestah. Do izgradnje vodovodnega omrežja je možna začasna vodo oskrba iz kapnic.
Električno omrežje
Posege v varovalnih pasovih daljnovodov je možno izvajati le s soglasjem upravljalca električnega omrežja.
Javna razsvetljava
Ob glavnih prometnicah je treba zgraditi javno razsvetljavo, ki bo zagotavljala minimalne vrednosti srednje osvetljenosti v skladu s tehničnimi predpisi z ozirom na gostoto prometa.
Kabelsko razdelilni sistem
Za sprejem televizijskih in radijskih signalov prek satelita in distribucijo signala se dopušča gradnja razdelilno kabelskega omrežja.
MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA
48. člen
Gradnja novih objektov, prizidave, nadzidave in spremembe namembnosti oziroma dejavnosti v obstoječih objektih in vsi ostali posegi v prostor so dovoljeni, če v okolju ne povzročajo prekomernih motenj (večjih kot dopuščajo predpisi). Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati normativne določbe glede zaščite okolja.
Varstvo zraka
Vsi viri onesnaženja morajo biti grajeni, opremljeni in vzdrževani tako, da zraka ne onesnažujejo, oziroma koncentracije ne smejo presegati zakonsko predpisanih količin.
Varstvo pred hrupom
Objekti obstoječih in predvidenih obrtnih in proizvodnih dejavnosti morajo biti locirani tako, da se emisije ne širijo neposredno v smeri stanovanjskih območij.
Varstvo voda in vodnih virov
Pri vseh posegih je potrebno upoštevati določila veljavnega odloka o varstvu virov pitne vode na območju Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 5/97).
Varstvo tal in odstranjevanje odpadkov
Saniranje odlagališč odpadkov se izvede po navodilih pristojnih inšpekcijskih služb.
Vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke oziroma podtalnico. V proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni samo posegi, ki prekomerno ne onesnažujejo zraka, površinske in podtalne vode.
Divja odlagališča je potrebno sanirati z izgradnjo vodotesnih betonskih smetiščnih jam, oziroma odvozom vseh odpadkov na ustrezno deponijo.
Varstvo pred požarom
Urgentne poti morajo biti speljane v skladu s predpisi. Protipožarni hidranti morajo biti v ustrezni medsebojni razdalji, zagotovljena mora biti zadostna količina vode.
V naseljih, kjer vodovodno omrežje ne zagotavlja zadostne rezerve požarne vode, je potrebno urediti požarne bazene ali zagotoviti dostop do površinskih vodotokov, ob pogojih požarne inšpekcije.
MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
49. člen
Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati določila veljavnih odlokov o razglasitvi naravne in kulturne dediščine v Občini Ivančna Gorica.
Posegi na območja, kjer veljajo pogoji varstva naravne in kulturne dediščine, je možno izvajati samo pod pogoji in v skladu s smernicami pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine (Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine).
KONČNE DOLOČBE
50. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Urbanističnega reda v občini Grosuplje za plansko celoto Šentvid – III/1, III/2 in III/3 (Uradni list SRS, št. 44/82) in določila odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena območja prostorskih celot: Grosuplje–Šmarje-Sap, Višnja Gora, Ivančna Gorica–Stična–Vir, Šentvid pri Stični, Videm–Dobrepolje–Predstruge in Zagradec–Fužine (Uradni list SRS, št. 24/87) v delu, ki se nanašajo na prostorsko celoto Šentvid pri Stični.
51. člen
Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled v prostorih Občine Ivančna Gorica in na Upravni enoti Grosuplje.
52. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
53. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu RS.
Št. 35001-0005/00
Ivančna Gorica, dne 22. decembra 2000.
Župan
Občine Ivančna Gorica
Jernej Lampret, prof. l. r.