Uradni list

Številka 66
Uradni list RS, št. 66/2000 z dne 26. 7. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 66/2000 z dne 26. 7. 2000

Kazalo

3158. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih voda, stran 8299.

Na podlagi 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), 4. člena odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Ljutomer (Uradni list RS, št. 45/94) 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97) ter 15. in 121. člena statuta Občine Križevci (Uradni list RS, št. 27/99) je Občinski svet občine Križevci na seji dne 29. 6. 2000 sprejel
O D L O K
o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih voda
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa pogoje in način odvajanja odpadnih voda, gospodarjenje z objekti in napravami, kateri služijo za odvajanje in čiščenje odpadne vode, ki nastaja v gospodinjstvih, industriji in pri drugih uporabnikih, iz naselij, katera so (bodo) priključena na kanalizacijsko omrežje in obveznosti ter pravice upravljalca in uporabnikov teh objektov in naprav.
2. člen
Gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka obsega:
– odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer obstajajo sistemi javne kanalizacije,
– odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih kjer ni sistemov javne kanalizacije,
– odvajanje industrijskih odpadnih voda v sisteme javne kanalizacije,
– čiščenje komunalnih odpadnih voda.
3. člen
Uporabnik javne kanalizacije je vsaka fizična in pravna oseba, ki je lastnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja odpadna voda, ki odteka v javno kanalizacijo. Občina v svojih planih določa območja, na katerih je zgrajena ali pa je predvidena izgradnja javnega kanalizacijskega omrežja.
II. ODVAJANJE IN ČIŠČENJE KOMUNALNIH ODPADNIH VODA, NA OBMOČJIH, KJER OBSTAJAJO SISTEMI JAVNE KANALIZACIJE
4. člen
Za naprave, s katerimi upravlja in razpolaga uporabnik in so njegova last, štejejo kanalski priključki, priključni jaški ter kanalska mreža od objekta uporabnika, ne glede na dolžino in profil, do priključka na javno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami v zgradbah in na zemljišču.
5. člen
Gospodarsko javno službo odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda občina na območjih, kjer obstajajo sistemi javne kanalizacije, zagotavlja v javnem podjetju, režijskem obratu, s podelitvijo koncesije (v nadaljevanju besedila: upravljalec).
6. člen
Upravljalec mora vsako leto najkasneje do 31. januarja za tekoče leto predložiti občinski upravi finančno ovrednoten plan rednega in investicijskega vzdrževanja objektov in naprav iz 7. člena tega odloka ter elemente za oblikovanje cen storitev.
Javne dobrine
7. člen
Infrastrukturni objekti, naprave oziroma omrežja ter mobilna in druga sredstva, ki so v skladu s predpisi namenjena za izvajanje dejavnosti odvajanja komunalnih odpadnih voda, so:
a) magistralno omrežje in naprave:
– kanalski vodi za odvajanje odpadne vode med naselji,
– črpališča za prečrpavanje odpadne vode na magistralnem kanalizacijskem omrežju,
– centralne čistilne naprave,
b) primarno omrežje in naprave:
– kanalski vodi za odvajanje odpadne vode med manjšimi naselji oziroma med posameznimi sekundarnimi omrežji,
– črpališča za prečrpavanje odpadne vode na primarnem kanalizacijskem omrežju,
– naprave za čiščenje za več manjših naselij,
c) sekundarno omrežje in naprave:
– kanalski vodi ločenega kanalskega sistema, ki služijo za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem območju,
– črpališča za prečrpavanje odpadne vode na omrežju sekundarnega sistema,
– naprave za čiščenje odpadne vode na posameznem območju.
Novozgrajeni objekti in naprave za odvajanje odpadnih voda morajo biti praviloma zgrajeni v ločenem sistemu odvajanja voda.
Lastnik objektov in naprav iz tega člena sklene z izvajalcem javne službe pogodbo o prenosu v kateri se določijo medsebojna razmerja med lastnikom in izvajalcem.
8. člen
Nepremičnine, ki služijo za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih po določbah tega poglavja, so javno dobro. O ustanovitvi oziroma prenehanju javnega dobra odloča občinski svet občine.
9. člen
Objekte in naprave za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda lahko pod enakimi z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi določenimi pogoji uporablja vsakdo.
10. člen
Upravljalec vodi kataster kanalizacijskega omrežja, ki mora vsebovati seznam in lego objektov in naprav iz 7. člena tega odloka ter register kanalskih priključkov.
11. člen
Naprave in objekti uporabnika so:
– priključni kanal od hišne kanalizacije do vključno prvega priključnega jaška na javno kanalizacijo,
– začasne naprave in objekti za predčiščenje odpadnih voda, za čas do priključitve na javno kanalizacijo,
– interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v objektu.
Objekti in naprave iz tega člena so v lasti in upravljanju uporabnika.
Uporabnik je dolžan s temi objekti in napravami gospodariti tako, da je omogočeno ločeno odvajanje odpadnih in padavinskih voda ter da voda pred iztekom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje.
Pogoji za priključitev na kanalizacijsko omrežje
12. člen
Uporaba objektov in naprav iz 7. člena tega odloka je obvezna na vseh območjih, kjer so/bodo vzpostavljeni javni sistemi odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. Po izgradnji novega javnega kanalizacijskega omrežja, so se uporabniki dolžni v roku šestih mesecev od dne ko je le-ta možna priključiti na kanalizacijsko omrežje.
Uporabnik mora ob priključitvi na javno kanalizacijo opustiti greznice jih sprazniti, očistiti, dezinficirati in zasuti, upravljalcu pa omogočiti nadzor.
Uporabnik pridobi priključek na javno kanalizacijsko omrežje na podlagi prijave ter predložene ustrezne tehnične dokumentacije (lokacijska dokumentacija oziroma odločba o priglasitvi del, projekt hišne kanalizacije in situacijski načrt priključnega mesta).
Če je prijava popolna, in če uporabnik izpolni vse zahtevane pogoje, je upravljalec dolžan izdati soglasje za kanalizacijski priključek v tridesetih dneh.
V primeru, da priključitev po predloženi dokumentaciji ni možna, mora upravljalec uporabnika seznaniti o razmerah in pogojih, pod katerimi bo priključitev možna v roku tridesetih dni.
Uporabnik, ki je pristopil k sofinanciranju kanalizacijskega sistema, dobi priključek v skladu s projekti (do dvorišča, parcele). Uporabnik v lastni režiji in na svoje stroške izvede hišni priklop na kanalizacijsko omrežje.
Za lastniško in najemno stanovanje v stanovanjskem bloku se prav tako plačuje priklop oziroma sofinanciranje pri izgradnji kanalizacijskega sistema kot vsa druga gospodinjstva v naselju, če ni drugače določeno.
13. člen
Priključek na javno kanalizacijsko omrežje izvede upravljalec, oziroma ob soglasju in pod nadzorom upravljalca uporabnik. Mesto priključka določi upravljalec. Upravljalec izvede priključek, ko uporabnik izpolni pogoje, ki so določeni v soglasju za priključek. O opravljeni priključitvi izda upravljalec ustrezno potrdilo. Upravljalec na stroške uporabnika izdela izvedbeni načrt pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja.
14. člen
Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoča le v primeru rušenja priključnega objekta. Priključek na javno kanalizacijo odjavi uporabnik objekta, ki objekt ruši, najkasneje 14 dni pred ukinitvijo priključka. Upravljalec po odjavi izbriše uporabnika iz evidence uporabnikov.
Pravice in obveznosti upravljalca in uporabnikov
15. člen
Če uporabnik priključi objekt oziroma izvede priključek na javno kanalizacijo brez soglasja upravljalca in priključek ni strokovno izveden, upravljalec lahko priključek izvede na stroške uporabnika, tako da je ta usklajen z določbami tega odloka.
16. člen
Upravljalec javne kanalizacije ima vsak čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in naprav zaradi rednega vzdrževanja, meritev in snemanj ne glede na to, kdo je lastnik ali upravljalec objektov oziroma zemljišča, na katerem so kanalizacijski objekti in naprave.
Upravljalec mora po opravljenem delu vzpostaviti na zemljišču prejšnje stanje in povrniti lastniku nepremičnine dejansko nastalo škodo.
17. člen
Vsakdo, ki povzroči škodo na kanalizacijskih objektih in napravah ali ki povzroči škodo s škodljivimi odplakami, je dolžan to škodo povrniti.
18. člen
Industrijskih odpadnih voda ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijsko omrežje brez predhodnega čiščenja, oziroma brez soglasja upravljalca.
Upravljalec mora najmanj štirikrat letno oziroma ob vseh spremembah na stroške uporabnika po pooblaščeni organizaciji zagotoviti analizo odpadne vode, izdelano v skladu z veljavno zakonodajo. Upravljalec lahko odredi tudi pogostejše analize. V primeru, da te analize pokažejo neustreznost odpadnih voda, nosi njihove stroške uporabnik, v nasprotnem primeru pa upravljalec.
19. člen
Izvajalec gradbenih del mora preprečiti odtekanje vode z gradbiščnih površin v javno kanalizacijo, da se prepreči odplavljanje gradbenega materiala oziroma drugega materiala.
Če pride pri tem do ogrožanja javne kanalizacije, mora izvajalec gradbenih del obvestiti upravljalca. Izvajalec je dolžan povrniti stroške popravila javne kanalizacije.
III. ODVAJANJE ODPADNIH KOMUNALNI VODA NA OBMOČJIH, KJER NI SISTEMOV JAVNEGA KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA
20. člen
Na območjih kjer ni zgrajenih sistemov javne kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje odplak (greznice, čistilne naprave). Lastni objekti za čiščenje odplak imajo na območjih, predvidenih s planom občine (3. člen tega odloka) lahko le začasen značaj.
Za gradnjo greznice si mora investitor pridobiti ustrezno upravno dovoljenje. K temu dovoljenju mora izdati soglasje tudi pristojna občinska služba oziroma občinska uprava.
21. člen
Padavinske vode ne smejo biti odvedene v greznico, speljati jih je treba v meteorno kanalizacijo, kjer ta obstaja.
Uporabniki morajo zagotoviti redno čiščenje in vzdrževanje objektov za čiščenje odplak. Praznjenje objektov se opravlja po potrebi, vendar najmanj enkrat letno.
Pooblaščena organizacija vodi register objektov za čiščenje odplak.
22. člen
Odpadne vode se v nobenem primeru ne smejo odvajati na območje varstvenih pasov vodnih virov.
23. člen
Za zbiranje odpadne vode in živalskih iztrebkov iz hlevov je uporabnik dolžan zgraditi gnojišče in gnojnično jamo ali zbiralnik za gnojevko pri hlevih na izplakovanje. Gnojišča morajo biti zgrajena tako, da gnojevka ne sme odtekati v javno kanalizacijo, v površinske vode ali v podtalnico oziroma kako drugače onesnaževati okolja.
IV. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE
24. člen
Viri financiranja javne službe so:
– kanalščina,
– cena čiščenja odpadnih voda,
– lastna sredstva občanov,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– različne dotacije in subvencije,
– priključnine,
– takse,
– druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih, komunalnih voda.
25. člen
Kanalščino so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje, ne glede na oskrbovalni vodni vir.
Stroške čiščenja odpadnih voda so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki preko javnega kanalizacijskega omrežja odvajajo odpadne vode do naprav za čiščenje odpadnih komunalnih voda.
26. člen
Višino kanalščine in cene čiščenja odpadnih voda na predlog upravljalca in v skladu z veljavnimi predpisi potrjuje občinski svet. Upravljalec mora v predlogu za potrditev cene predložiti posamezne elemente cene.
Kanalščina vsebuje pri uporabnikih, ki odvajajo odpadne vode v kanalizacijsko omrežje, stroške enostavne in razširjene reprodukcije. Količina odvedene odpadne vode se meri po stanju vodomera in sicer v m3 porabljene vode na gospodinjstvo. V primeru, da upravljalec ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari oziroma ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se kanalščina obračuna pavšalno na osnovi povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju.
Občinski svet na predlog upravljalca lahko določi drug način plačevanja kanalščine. V nekaterih primerih lahko sklene izvajalec javne službe z uporabnikom posebno pogodbo v skladu s tarifnim pravilnikom.
Cena čiščenja odpadnih voda v čistilnih napravah se določi na podlagi količine odpadne vode in faktorja onesnaženosti.
27. člen
Pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje plača uporabnik priključnino, ki predstavlja povračilo dela stroškov za obnovo in širitev kanalizacijskega sistema. Višino priključnine na predlog upravljalca potrdi občinski svet.
Priključnino plača uporabnik objekta, kateri ni sofinanciral izgradnje kanalizacijskega omrežja ter čistilnih naprav na območju občine.
28. člen
Občinski svet lahko s sklepom določi obveznost plačevanja taks, ki se uporabljajo namensko za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. V sklepu s katerim se taksa uvede, mora biti določen način pobiranja in višine takse.
29. člen
Stanje na vodomeru, ki je podlaga za obračun kanalščine in cene za čiščenje odpadnih voda, odčituje pooblaščeni delavec upravljalca, ki se mora ob vstopu v objekt izkazati s pisnim pooblastilom.
30. člen
Porabniki so dolžni plačevati kanalščino in strošek čiščenja odpadnih voda na podlagi izstavljenega računa upravljalca. Če uporabnik meni, da obračun ni pravilen lahko v osmih dneh od prejetja računa vloži pisni ugovor na upravljalca kanalizacije.
Če je v objektu več uporabnikov se račun za porabljeno vodo izstavi upravniku objekta. Če ta ni določen, se račun izstavi hišnemu svetu ali drugemu ustreznemu skupnemu organu lastnikov stanovanj, ki sam opravi razdelitev na posamezne uporabnike.
31. člen
Upravljalci drugih objektov in naprav (vodovodnega, elektro, toplovodnega, plinovodnega, telekomunikacijskega omrežja ipd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo kanalizacijske naprave in omrežje nepoškodovano.
V. KAZENSKE DOLOČBE
32. člen
Z denarno kaznijo od 50.000 SIT do 150.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, fizična oseba ali samostojni podjetnik:
– če ravna v nasprotju z 12., 13., 18. členom odloka,
– če ne vodi katastra kanalizacijskega omrežja,
– če ne gospodari z objekti in napravami iz 11. člena tako, da je omogočeno normalno odvajanje odpadnih in padavinskih voda ter da voda pred iztekom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje,
– če odjavi ali dovoli odjavo priključka v nasprotju z določili 14. člena tega odloka,
– če priključi objekt oziroma izvede priključek na javno kanalizacijo brez soglasja upravljalca,
– če neupravičeno ne dopusti upravljalcu dostop do kanalizacijskih objektov in naprav za potrebe vzdrževanja meritev in snemanj,
– če odvaja industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo brez ali v nasprotju s soglasjem upravljalca,
– če ne zgradi lastnega objekta za čiščenje odpadnih voda v skladu z določili 20., 21. in 22. člena tega odloka,
– če odvaja odpadne vode v izvirne in talne vode,
– če nima urejenega zbiranja odpadne vode in živalskih iztrebkov iz hlevov v skladu s 23. členom tega odloka,
– če ne plačuje stroškov čiščenja odpadnih voda oziroma kanalščine.
Z denarno kaznijo od 30.000SIT do 50.000 SIT se kaznuje posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
VI. KONČNE IN PREHODNE DOLOČBE
33. člen
Za natanjčnejše določbe o izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda sprejme upravljalec pravilnike. Pravilniki začnejo veljati, ko nanje da soglasje občinski svet.
34. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo komunalna nadzorna služba in pristojne inšpekcijske službe.
35. člen
Določilo 10. člena se do vzpostavitve katastra komunalnih naprav uporablja le za objekte in naprave, zgrajene po uveljavitvi tega odloka. Vzpostavitev katastra komunalnih naprav mora biti izvedena v roku petih let.
S tem odlokom preneha veljati odlok o pogojih za obvezno priključitev na javno kanalizacijsko omrežje v Občini Ljutomer (Uradni list RS, št. 67/97).
36. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-05/00
Križevci, dne 29. junija 2000.
Župan
Občine Križevci
Feliks Mavrič l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti