Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Rafaele Grdina iz Lukovca in Vojka Markočiča iz Štanjela, na seji dne 6. julija 2000

Določba 3. člena v delu, ki se nanaša na vasi Čehovini, Čipnje, Dolanci, Hruševica, Kobdilj, Kobjeglava, Koboli, Kodreti, Krtinovca, Lisjaki, Lukovec, Štanjel, Trebižani, Tupelče in Večkoti, in določba prvega odstavka 6. člena odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Antona Šibelja-Stjenka Komen (Uradni list RS, št. 17/99) nista bili zakonito objavljeni, zato nista začeli veljati in se ne smeta uporabljati.

1. Pobudnika navajata, da sta dne 22. 3. 1999 skupaj z drugimi volivci vložila pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis naknadnega referenduma na območju šolskega okoliša podružnične šole Štanjel. Kljub vloženi pobudi pa župan ni zadržal objave izpodbijanega odloka, kot to določa tretji odstavek 46. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in nasl. – v nadaljevanju: ZLS). Zato pobudniki predlagajo, naj ustavno sodišče presodi zakonitost objave izpodbijanega odloka.
2. V pojasnilih v zvezi z navedbami v pobudi župan Občine Komen pojasnjuje, da je pobudo volivcem sprejel dne 23. 3. 1999 in je v zakonskem roku osmih dni podal obvestilo, v katerem je navedel razloge, zaradi katerih je pobuda v nasprotju z določbami ZLS. Navaja, da pobudniki navedene pobude niso dopolnili tako, kot jim je bilo naloženo in so v svoji dopolnitvi vztrajali, da se referendum opravi za ožje območje Občine Komen. V zvezi z objavo odloka župan pojasnjuje, da je bil odlok poslan v objavo pred sprejemom pobude in njegovo zadržanje ni bilo več mogoče. Predlaga, naj ustavno sodišče pobudo zavrne.
3. Pobudnika vztrajata pri vloženi pobudi in poudarjata, da je objava odloka v nasprotju s tretjim odstavkom 46. člena ZLS, ki zavezuje župana, da zadrži objavo splošnega akta, če je predlog ali pobuda za razpis referenduma vložena v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta. Odgovoru prilagata sodbo upravnega sodišča, oddelka v Novi Gorici št. U 109/99 z dne 18. 6. 1999, s katero je bila njuna tožba zoper obvestilo župana Občine Komen št. 640-06/98-28 z dne 30. 3. 1999 zavrnjena. Navajata, da sta zoper navedeno sodbo vložila pritožbo na vrhovno sodišče. Predlagata, naj ustavno sodišče presodi zakonitost objave izpodbijanega odloka.

4. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje, določene v četrtem odstavku 26. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS), takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
5. Na podlagi prvega odstavka 46. člena ZLS lahko občani odločajo na lokalnem referendumu le o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine (razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve). Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt ali njegove posamezne določbe.
6. Ustavno sodišče je v številnih odločitvah sprejelo stališče, da je akt o ustanovitvi javnega zavoda posamičen in ne splošen akt(1) in da ustavno sodišče ni pristojno za presojo skladnosti posamičnih aktov (peta alinea prvega odstavka 160. člena ustave). Poudarilo je, da so ustanovitveni akti po svoji vsebini posamični akti, čeprav so sprejeti v obliki odlokov. Izpodbijani odlok, s katerim je bila v Občini Komen ustanovljena osnovna šola, vsebuje predvsem posamične norme, ki jih mora vsebovati vsak ustanovitveni akt (ime, sedež, organe šole in njihove pristojnosti). Ker pa je po zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, 12/94 – v nadaljevanju: ZOFVI) in po uredbi o merilih za oblikovanje javne mreže osnovnih šol, javne mreže osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javne mreže glasbenih šol (Uradni list RS, št. 16/98 – v nadaljevanju: uredba) obvezna sestavina akta o ustanovitvi osnovne šole tudi določitev šolskega okoliša, je ustavno sodišče moralo naprej oceniti, ali je določba o šolskem okolišu po svoji vsebini splošna ali posamična norma. V drugem odstavku 42. člena ZOFVI je šolski okoliš opredeljen kot območje, ki se v skladu z merili za organizacijo javne mreže določi v ustanovitvenem aktu javne osnovne šole, na katerem imajo starši pravico vpisati otroka v to osnovno šolo. Določitev šolskega okoliša ima torej za posledico nastanek pravice in dolžnosti staršev, ki prebivajo na območju določenega šolskega okoliša, da svoje otroke vpišejo v osnovno šolo, ki ima sedež na območju tega šolskega okoliša. Gre za določbo, ki se nanaša na nedoločen krog oseb (starše z otroki in bodoče starše), torej na obstoječe in na bodoče, še ne nastale položaje). Pomeni tudi izvedbo višje pravne norme, vsebovane v ZOFVI in uredbi. To so lastnosti, ki dajejo navedeni določbi naravo splošne in abstraktne norme. Zato je treba ugotoviti, da imajo določbe o šolskih okoliših naravo splošnih določb in da o vprašanjih, ki so vsebina teh določb, občani lahko odločajo na referendumu. Ker gre za splošne določbe, je na podlagi četrte alinee prvega odstavka 160. člena ustave za oceno ustavnosti in zakonitosti navedenih določb pristojno ustavno sodišče.
7. V obravnavani zadevi pobudnika nista vložila pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti določb odloka, ki se nanašajo na določitev šolskega okoliša, temveč za oceno zakonitosti objave teh določb odloka pred odločitvijo upravnega sodišča o zakonitosti odločitve župana, da je referendumsko vprašanje, vsebovano v pobudi za razpis naknadnega referenduma za razveljavitev določb o šolskem okolišu Osnovne šole Anton Šibelja-Stjenka, Komen (v nadaljevanju: OŠ Komen), v nasprotju z zakonom.
8. Po sprejemu izpodbijanega odloka je bila predložena županu Občine Komen pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma. Na naknadnem referendumu naj bi volivci odločali o razveljavitvi tistega dela odloka, v katerem je določen okoliš podružnične šole Štanjel oziroma šolski okoliš OŠ Komen (3. člen in prvi odstavek 6. člena). Župan Občine Komen je v skladu z drugim odstavkom 47. člena ZLS v osmih dneh po sprejemu pobude obvestil pobudnike, da njihova pobuda ni v skladu z ZLS, ni pa zadržal objave odloka kot to določa tretji odstavek 46. člena ZLS. Pobudniki so zoper obvestilo župana pravočasno zahtevali, naj upravno sodišče preizkusi odločitev župana. Upravno sodišče, oddelek v Novi Gorici, je o tožbi pobudnikov odločilo s sodbo št. U 109/99-17 z dne 18. 6. 1999. Odločilo je, da se tožba zavrne, ker je izpodbijano obvestilo župana pravilno in utemeljeno, in ker bi odločitev o razveljavitvi odloka oziroma določb njegovega 3. in 6. člena, Občini Komen onemogočila izvršitev njenih nalog pri oblikovanju javne mreže osnovnih šol, določenih z zakonom in s podzakonskim predpisom. Pobudniki so zoper navedeno sodbo vložili pritožbo na vrhovno sodišče, ki o pritožbi še ni odločilo. Kot je razvidno iz odgovora vrhovnega sodišča št. I Up 673/99 z dne 27. 6. 2000, o zadevi še ni odločeno, je pa obravnavana kot prednostna.
9. Na podlagi tretjega odstavka 46. člena ZLS bi moral župan Občine Komen takoj, ko je bila vložena pobuda, zadržati objavo tistih določb odloka, ki so bile predmet referendumskega vprašanja. Ker objave navedenih določb odloka ni zadržal, temveč so bile objavljene skupaj z drugimi določbami odloka, je s tem kršil določbo tretjega odstavka 46. člena ZLS. Tretji odstavek 46. člena ZLS določa, da mora župan v primeru vložitve predloga ali pobude volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma zadržati objavo splošnega akta do odločitve o predlogu oziroma do odločitve na referendumu. Ker v obravnavani zadevi o odločitvi župana o zakonitosti pobude volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma še ni pravnomočno odločeno, bi morala biti objava določb odloka, ki so predmet referendumskega vprašanja, še vedno zadržana. Zato je ustavno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe. Odločitev ustavnega sodišča pomeni, da določba 3. člena v delu, ki se nanaša na določitev območja podružnične šole v Štanjelu, in določba prvega odstavka 6. člena odloka nista nikoli pričeli veljati in se tudi ne smeta uporabljati. Glede na to še vedno veljajo ustrezne določbe prejšnjega odloka o ustanovitvi Osnovne šole Antona Šibelja-Stjenka Komen (Uradni list RS, št. 79/97).

10. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 40. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.

1 Npr. v sklepih št. U-I-172/92 (OdlUS II, 41), št. U-I-76/94 (OdlUS II, 44), št. U-I-105/92 (OdlUS III, 120), št. U-I-315/96 (OdlUS VI, 16), št. U-I-364/96 (OdlUS VI, 38), št. U-I-305/97 (OdlUS VI,173) in št. U-I-1/98 (OdlUS VII, 9).