Uradni list

Številka 57
Uradni list RS, št. 57/2000 z dne 23. 6. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 57/2000 z dne 23. 6. 2000

Kazalo

2644. Odlok o občinskih cestah v Občini Ribnica na Pohorju, stran 7510.

Na podlagi prvega odstavka 82. člena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) in 16. člena statuta Občine Ribnica na Pohorju (Uradni list RS, št. 44/99) je Občinski svet občine Ribnica na Pohorju na seji dne 4. 5. 2000 sprejel
O D L O K
o občinskih cestah v Občini Ribnica na Pohorju
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
Ta odlok ureja upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest, nadzor in kategorizacijo občinskih cest.
II. OBČINSKE CESTE IN NJIHOVA KATEGORIZACIJA
2. člen
Občinske ceste na območju Občine Ribnica na Pohorju so vse javne ceste, ki niso kategorizirane kot državne ceste.
3. člen
Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste, javne poti in poti za pešce, oziroma kolesarje.
4. člen
Občinske ceste določi in kategorizira občinski svet po predhodni strokovni uskladitvi z Direkcijo RS za ceste po postopku, določenim v predpisu o merilih za kategorizacijo javnih cest. Občinski svet praviloma enkrat letno odloča tudi o spremembah kategorizacije občinskih cest.
5. člen
Spremembo kategorizacije občinskih cest in nadomeščenih delov občinskih cest, ki se ohranjajo kot prometne površine se določijo po postopku iz 4. člena tega odloka.
Spremembo kategorizacije občinskih cest lahko predlagajo tudi zainteresirane pravne osebe podjetja in druge organizacija. Predlogi morajo biti utemeljeni v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest.
6. člen
Občinske ceste in druge prometne površine, ki so v lasti občine so javno dobro in so izven pravnega prometa, Na teh površinah so dovoljene služnosti za potrebe infrastrukturnih napeljav, vendar v obsegu, ki bistveno ne posegajo v namembnost površine in pod pogoji, ki jih določi občina. Pogoji služnosti, kakor tudi odškodnine za služnost se določijo v pogodbi o služnosti.
7. člen
Javne ceste ali prometne površine, katerih ni lastnik občina, lahko lastnik predlaga občini njihov prenos med občinske ceste ali med javne prometne površine. Prenos se lahko opravi, če površina izpolnjuje pogoje občinskih meril za javne ceste in javne površine.
8. člen
Merila, po katerih občinski svet odloča o prenosu javnih cest ali prometnih površin med občinske ceste in javne prometne površine so zlasti:
– izkaz upravičene potrebe, da javna cesta ali prometna površina postane javna cesta ali javna prometna površina,
– brezplačen prenos zemljišča,
– ustrezna velikost površine, pri občinskih cestah minimalna širina:
– lokalna cesta 3 m + 2 x 0,5 m bankine,
– javne poti 3 m + 2 x 0,5 m bankine,
– urejeno odvodnjavanje,
– ustrezna utrjenost površine,
– ostali tehnični kriteriji (nakloni, varovalni pas itd.).
III. UPRAVLJANJE OBČINSKIH CEST
9. člen
Z občinskimi cestami in javnimi prometnimi površinami upravlja občina sama, lahko pa tudi za to v celoti ali delno pooblasti drugo pravno osebo ali osebo zasebnega prava in z njo sklene koncesijsko pogodbo.
10. člen
Občina ali njen pooblaščenec v zvezi z občinskimi cestami in javnimi prometnimi površinami opravlja: upravljalske, strokovno tehnične, planske, razvojne, organizacijske in druge naloge za vzdrževanje, varstvo, posodobitve, in graditve občinskih cest in javnih prometnih površin v občini.
11. člen
Občinski svet sprejme na predlog županje plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest, vire sredstev za njihovo uresničevanje, za najmanj štiri leta ter letno dinamiko uresničevanja plana.
V letnem planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest se del sredstev rezervira za financiranje izvedbe ukrepov na občinskih cestah, ki jih je potrebno opraviti zaradi naravnih in drugih nesreč ali izrednih dogodkov na občinskih cestah (odpravljanje posledic elementarnih in drugih nezgod, zmrzlinskih poškodb po hitrih odjugah, odstranjevanje nepredvidenih ovir na občinskih cestah ipd.) in izvedbe tistih ukrepov, ki jih je odredil občinski inšpektor za ceste, niso pa sestavni del rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih cest po tem planu.
12. člen
Strokovno-tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest opravlja pristojna služba občinske uprave. Te obsegajo zlasti:
– izdelavo strokovnih podlag za načrtovanje razvoja in vzdrževanja občinskih cest in izdelavo osnutkov teh planov,
– naloge v zvezi z rednim vzdrževanjem občinskih cest,
– naloge nadzora nad stanjem občinskih cest,
– izvajanje postopkov za oddajanje vzdrževalnih del in občinskih cestah, za katere je predpisana izbira izvajalca na podlagi javnega razpisa,
– izvajanje postopkov za izbiro izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest,
– naloge v zvezi z investicijami v občinske ceste,
– vodenje predpisanih evidenc o občinskih cestah in zagotavljanje primerne porabe občine vodenje združene evidence o javnih cestah in javnih površinah,
– spremljanje prometnih tokov na občinskih cestah in priprava predlogov sprememb njihove prometne ureditve ali prometne ureditve na državnih cestah, ki potekajo skozi Občino Ribnica na Pohorju,
– naloge obveščanja javnosti o stanju na občinskih cestah,
– izdajanje soglasij in dovoljenj, določenih z ukrepi za varstvo občinskih cest in za zavarovanje javnih prometnih površin,
– priprava programov in organizacija izdelave raziskovalnih in razvojnih nalog za občinske ceste ter sodelovanje z Direkcijo Republike Slovenije za ceste in drugimi pri pripravi in uresničevanju teh programov,
– izvajanje drugih nalog, določenih s tem odlokom in drugimi predpisi.
13. člen
Sredstva za graditev in vzdrževanje občinskih cest ter javnih prometnih površin, se zagotavljajo v občinskem proračunu.
IV. GRADITEV OBČINSKIH CEST
14. člen
Projektiranje in graditev občinskih cest ter javnih prometnih površin v občini mora biti v skladu s predpisi o projektiranju in graditvi tovrstnih objektov.
Zagotoviti mora zlasti:
– varno in tekoče odvijanje prometa za vse udeležence v prometu,
– ekonomičnost in kvaliteto graditve in vzdrževanja,
– čim manjše negativne vplive na okolje.
15. člen
V projektni dokumentaciji za graditev ali rekonstrukcijo občinskih cest in drugih javnih prometnih površin mora biti določena tudi prometna ureditev in ureditev navezav na obstoječe ceste ter pristopov do objektov in zemljišč ob cesti. Ob cestah je potrebno predvideti tudi površine za avtobusna postajališča in izogibališča ter tiste, ki so potrebne za vzdrževanje cest.
16. člen
Avtobusna postajališča morajo biti zunaj vozišča.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena, lahko pristojna služba občinske uprave na predlog prevoznika in v soglasju z občinskim inšpektorjem za ceste ter policijo po presoji okoliščin, pomembnih za varnost prometa, izjemoma izda dovoljenje za ureditev avtobusnega postajališča na vozišču. Če ugotovi, da za tako postajališče ni več potrebe ali da je postalo prometno nevarno, prekliče dovoljenje.
17. člen
Zaradi pridobitve potrebnih zemljišč za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste, se lahko v skladu z zakonom lastninska pravica na zemljišču ali drugi nepremičnini odvzame ali omeji, če ne pride do sklenitve pogodbe z lastnikom nepremičnine.
18. člen
Stroške gradnje ali rekonstrukcije objektov in naprav, ki posegajo v vodni prostor in so potrebni zaradi izgradnje občinske ceste, kadar prečka vodotok ali poteka ob njem, krije investitor cest.
Vzdrževanje neposrednega zavarovanja podpornega zidu in premostitvenega objekta (brežine pod objektom in pragu pri objektu za zavarovanja temelja objekta) je sestavni del vzdrževanja občinske ceste.
Vzdrževanje objektov in naprav, ki služijo vodotoku ter obrežnih zavarovanj in zavarovanj struge vodotoka je sestavni del vzdrževanja vodotoka.
19. člen
Če je na občinski cesti ali na javni prometni površini predvidena gradnja infrastrukturnih napeljav, mora projektna dokumentacija obsegati tudi celotna obnovitvena dela za občinsko cesto ali javno prometno površino. Stroški obnovitve občinske ceste ali javne prometne površine bremenijo investitorja gradnje infrastrukturne napeljave.
V primeru, da je na občinski cesti ali javni prometni površini predvidena rekonstrukcija, mora investitor gradnje infrastrukturne napeljave praviloma zagotoviti tudi del rekonstrukcije (spodnji ustroj, odvodnjavanje, zaščite itd.) občinske ceste ali javne prometne površine.
Razliko med stroški obnove in del rekonstrukcije občinske ceste ali javne prometne površine poravna občina v skladu z določili pogodbe o služnosti.
20. člen
Občinski urad mora o gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste obvestiti investitorje oziroma upravljalce objektov in naprav v ali ob cestnem telesu najmanj 60 dni pred pričetkom del, da ti lahko svoja dela uskladijo z gradnjo oziroma rekonstrukcijo cest.
Investitorju oziroma upravljalcu objektov in naprav iz prejšnjega odstavka, morajo biti na razpolago načrti in podatki, potrebni za uskladitev del.
Določbe tega člena veljajo smiselno tudi za investitorje oziroma upravljalce objektov in naprav v ali ob cestnem telesu, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave.
21. člen
Priključki nekategoriziranih cest, dovoznih poti in pristopov do objektov ali zemljišč na občinske ceste ali javne prometne površine, se lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem občine. V soglasju se določijo tehnični in drugi pogoji graditve in vzdrževanja priključka ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo. Stroške graditve ali rekonstrukcije priključka, vključno s prometno signalizacijo, krije njegov investitor.
Če obstoječi priključek na občinsko cesto ni več ustrezen, upravljalec občinske ceste po sklepu občinskega sveta zahteva z upravno odločbo njegovo prilagoditev spremenjenim prometnim razmeram. Stroške preureditve priključka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.
Če je priključek na občinsko cesto zgrajen brez soglasja ali če ni zgrajen v skladu s pogoji iz soglasja občine, lahko občinski svet odredi prepoved uporabe priključka ali njegovo ukinitev.
22. člen
V varovalnem pasu, ki poteka ob zunanjem robu sveta občinske ceste je raba prostora omejena. Gradnja in rekonstrukcija, razen tekočega vzdrževanja obstoječih gradbenih objektov ali kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu je dovoljena le s soglasjem občine.
Širina varovalnega pasu se pri cestah meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran:
– pri lokalni cesti širok 4 m,
– pri javni poti pa 3 m.
– pri ostalih javnih prometnih površinah je varovalni pas širok 2 m. Določila tega člena se ne uporabljajo za območje, ki je urejeno v skladu s prostorskim izvedbenim planom.
23. člen
Telefonski, telegrafski in drugi kabelski vodi, nizkonapetostni električni, oziroma napajalni vodi, kanalizacija, vodovodi ter druge podobne naprave, katerih ni investitor Občina Ribnica na Pohorju, se smejo napeljevati, oziroma postavljati na območju občinske ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji in način, določenim s soglasjem občinskega urada.
Občinski urad lahko zahteva od upravljalca vodov in naprav, da jih preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno zaradi obnavljanja ali rekonstrukcije občinske ceste ali izvedbo ukrepov za zavarovanje ceste in prometa na njej. Stroške prestavitve ali preureditve vodov in naprav krije njihov upravljalec, razen, če to ni v nasprotju s pogoji iz soglasja za njihovo napeljavo oziroma postavitev.
Občinski urad lahko odkloni izdajo soglasja iz prvega odstavka tega člena, če bi vodi in naprave ogrožali občinsko cesto ali promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali morebitno rekonstrukcijo te ceste.
V. VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST
24. člen
Občinske ceste se morajo redno vzdrževati in obnavljati tako, da ob upoštevanju njihovega pomena za povezovanje prometa v prostoru, gospodarnosti vzdrževanja, predpisov, ki urejajo javne ceste in določbe 25. člena tega odloka omogočajo varno odvijanje prometa.
Za izvajanje rednega vzdrževanja občinskih cest kot javne službe je odgovoren izvajalec javne službe.
Za organiziranje obnavljanja občinskih cest in izvajanje ukrepov iz 25. člena tega odloka je odgovorna služba občinske uprave.
25. člen
Vzdrževanje občinskih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega redno vzdrževanje teh cest in organiziranje njihovega obnavljanja.
Redno vzdrževanje občinskih cest se zagotavlja z oddajo koncesije pravni osebi ali osebi zasebnega prava po predpisih, ki urejajo gospodarske javne službe.
Obnovitvena dela na občinskih cestah se oddajajo v izvedbo na podlagi javnega razpisa. Obnovitvena dela oddaja pristojna služba občinske uprave, po postopku in pod pogoji, ki so z zakonom določeni za oddajo javnih naročil.
26. člen
Redno vzdrževanje se izvaja v skladu z letnim planom vzdrževanja občinskih cest. Zagotavljati mora uporabo, varen promet ter ohranjati ali izboljševati obstoječe stanje na cestah.
27. člen
Vzdrževanje nekategoriziranih cest in poti, hišnih cestnih priključkov, dovozov in prometnih površin, funkcionalnih zemljišč ob objektih, zagotavljajo lastniki, najemniki ali upravljalci prometnih površin. Te površine morajo biti vzdrževane tako, da je zagotovljena normalna in varna uporaba za uporabnike, katerim je namenjena.
28. člen
Izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest je dolžan voditi točno evidenco, iz katere je razvidno kdaj in katera dela so bila opravljena, obseg in trajanje teh del, porabo materialov, uporabljena delovna sila in mehanizacija ter drugi pomembni podatki o opravljenih delih. Na zahtevo občinskega urada mu mora omogočiti vpogled in uporabo te evidence. Izvajalec mora mesečno izstavljati situacijo, ki jo pošlje v potrditev občini.
29. člen
Redno vzdrževanje občinskih cest obsega: nadzor nad prevoznostjo, redno vzdrževanje vozišča, cestnih objektov, bankin, odvodnjavanje, brežin, prometne signalizacije, odpravo poškodb in odstranitev ovir, zagotavljanje preglednosti, čiščenje površin in izvajanje zimske službe.
30. člen
Zimsko službo izvaja izvajalec po izvedbenem programu zimske službe. Predlog izvedbenega programa pripravi in predloži v potrditev občinskemu uradu izvajalec zimske službe najkasneje do 15. oktobra za sledečo zimsko obdobje.
31. člen
Program zimske službe določa:
1. organizacijsko shemo izvajanja zimske službe,
2. načrt občinskih cest in javnih prometnih površin z označbo prednostnih razredov (prioritet) izvajanja zimske službe,
3. razporeditev mehanizacije, opreme, materiala za posipanje in izvajalcev del,
4. obseg pripravljalnih del (postavitev snežnih kolov, namestitev dopolnilne prometne signalizacije, ureditev deponij materiala za posipanje itd.),
5. načrt pluženja, odstranjevanja, odvažanje in odlaganje snega, posipanje ob poledici, čiščenje vtočnih požiralnikov in jaškov,
6. normative, oceno stroškov in čas, ki je potreben za eno izvedbo del 5. točke tega člena.
32. člen
Izvajanje zimske službe je opredeljeno s prednostnimi razredi – prioritetami, v katere so razvrščene občinske ceste in druge javne prometne površine glede na kategorijo, gostoto prometa, klimatske razmere, krajevne in druge potrebe.
V prvo prioriteto so razvrščene ceste šolskih prog, lokalne ceste in ulične ceste.
Na teh površinah prične izvajalec z odstranjevanjem snega, ko ga zapade 10 cm.
V drugi prioriteti so vse ostale občinske ceste in druge javne površine, kjer izvajalec prične z odstranjevanjem snega, ko ga zapade 15 cm.
Če zapade več kot 10 cm snega, ga izvajalec odstrani po prenehanju sneženja ceste ali druge prometne površine II. prioritete.
Na ostalih javnih cestah in javnih prometnih površinah se zimska služba opravlja po posebnem naročilu upravljalca cest.
Časa v katerem je potrebno odstraniti sneg z občinskih cest in drugih javnih prometnih površin se določi v izvedbenem programu zimske službe.
VI. VARSTVO OBČINSKIH CEST IN PROMETA NA NJIH
33. člen
Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov na občinske ceste in druge javne prometne površine, na promet na njih in na varovalne pasove ob njih je uporaba občinskih cest in drugih javnih prometnih površin omejena z:
– namenom uporabe,
– posestnimi mejami in širinami varovalnih pasov,
– dovoljeno skupno maso in osno obremenitvijo in
– dopustnim hrupom in izpuhi vozil v skladu s predpisi.
34. člen
Kolikor ni s prometnim znakom določena največja obremenitev, veljajo kot maksimalne osne obremenitve v Občini Ribnica na Pohorju:
– lokalne asfaltne in makadamske ceste 6 ton,
– občinske javne poti 6 ton,
– parkirišča za osebna vozila in pločniki 3,5 ton,
– ostala parkirišča 6 ton.
Upravljalec občinske ceste v primeru poslabšanja razmer na cesti zniža dovoljeno osno obremenitev.
35. člen
Če je občinska cesta v takem stanju:
– da na njej ni mogoč promet samo posameznih vrst vozil,
– da bi promet posameznih vozil škodoval tej cesti ali
– če to terjajo drugi utemeljeni razlogi (npr. posebne razmere zaradi snega, poledice, odjuge, poškodb zaradi naravnih in drugih nesreč ter podobno), lahko upravljalec s sklepom začasno prepove ali omeji promet vseh ali posameznih vrst vozil, zmanjša dovoljeno skupno maso, osno obremenitev ali dimenzije vozil, dokler so razlogi za takšen ukrep.
Upravljalec občinskih cest o ukrepih obvesti policijo, inšpekcijsko službo in javnost po sredstvih javnega obveščanja.
36. člen
Prekopavanje, podkopavanje, prebijanje in druga dela (podiranje dreves, spravilo lesa itd.), ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala javne prometne površine ali povečala stroške njihovega vzdrževanja, se lahko izvajajo le z dovoljenjem upravljalca.
V pisnem dovoljenju se morajo določiti način, pogoji in nadzor nad izvajanjem teh del. V primeru, da je potrebno zaradi teh del delno ali popolno zapreti občinsko cesto, mora upravljalec o tem obvestiti tudi izvajalca vzdrževanja ceste, inšpekcijsko službo in policijo.
37. člen
Za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, vrtanja in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih ob občinskih cestah, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala javno prometno površino ali povečala stroške njenega vzdrževanja, je potrebno soglasje upravljalca občinske ceste. V soglasju se določijo pogoji za opravljanje teh del.
38. člen
Na občinskih cestah je prepovedano izvajati ali opustiti kakršnakoli dela, ki bi jo utegnila poškodovati ali ogrožati promet na njej.
Prepovedano je predvsem:
1. odvajati na cesto ali v obcestni jarek odplake in druge tekočine,
2. odvajati na cesto ali v obcestni jašek meteorno vodo, razen v primeru, da ni mogoča druga rešitev ter je za to pridobljeno soglasje, ki ga izda občinski urad,
3. puščati na cesti sneg ali led, ki zdrsne na njo,
4. ovirati odtekanje vode s ceste,
5. z mazili ali drugimi snovmi pomastiti cesto,
6. voziti ali parkirati po bankinah ali drugih delih ceste, ki niso namenjeni za vžnjo z vozili, razen če sta parkiranje in ustavljanje na njih izrecno dovoljeni,
7. postavljati ograje, zasaditi živo mejo, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati na cestah ali javnih prometnih površinah les, opeko, odpadni ali drugi material ali predmete, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ali drugače ovira ali poslabša njegova urejenost,
8. nameščati ali uporabljati na cesti ali ob njej luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko ovirale ali ogrožale promet,
9. spuščati po brežinah kamenje, les in drug material ali predmete,
10. nameščati na cesto kakršne koli predmete za namenom oviranja ali onemogočanja nemotenega in varnega odvijanja prometa,
11. poškodovati prometno signalizacijo,
12. uporabljati za pristop na cesto kraj zunaj priključka nanj,
13. puščati na cesti ali javni prometni površini ali metati nanj kakršne koli predmete, sneg, polivati tekočine ali razsipati po cesti material, na cestah je prepovedano tudi puščanje kakršnih koli neregistriranih vozil,
14. puščati na cesto živali brez nadzorstva, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živali na cestnem svetu ali graditi ob cesti napajališča,
15. voditi po občinski cesti konje ali druge živali, ki so tako podkovane, da lahko poškodujejo cesto,
16. namenoma zažigati ob cesti strnišča, odpadne in druge gorljive snovi,
17. orati v širini 1 m od ceste vzporedno z njo,
18. obračati na cesti živali, traktorje, pluge ter drugo kmetijsko mehanizacijo,
19. zavirati vprežna vozila s privezovanjem koles ali s coklami,
20. vlačiti po cesti hlode, veje, skale in podobne predmete, kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora.
39. člen
Vozila, ki vozijo po občinskih cestah, morajo imeti kolesa s takšnimi naležnimi ploskvami, da ne poškodujejo vozišča.
Motorna vozila z gosenicami smejo voziti po občinskih cestah samo, če imajo gosenice obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča.
40. člen
Sosedi na občinski cesti morajo dopustiti prost odtok vode in odlaganje snega na njihovo zemljišče, čer se jim s tem ne povzroča škoda.
Sosedi ob občinski cesti morajo v skladu z zakonom in za odškodnino dopustiti dostop do objektov zaradi njihovega vzdrževanja, gradnjo odtočnih in ponikovalnih jarkov in drugih naprav za odvod vode od cestnega telesa ter postavitev začasnih ali stalnih naprav za ureditev za zaščito ceste in prometa na njej, pred snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi, če teh ni mogoče postaviti na zemljišče, ki je sestavni del ceste
Sosedi ob občinski cesti morajo imeti na strehah objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg, pritrjene snegolove. Sosedi morajo z objektov ob občinski cesti odstraniti ledene sveče pravočasno in tako, da ne ogrozijo varnosti udeležencev v prometu.
VII. UREDITEV CESTNEGA PROMETA NA OBČINSKIH CESTAH
41. člen
Na občinskih cestah in drugih prometnih površinah se morajo udeleženci v prometu ravnati po prometnih predpisih in pravilih. Ravnati se morajo tako, da ne ovirajo ali ogrožajo drugih udeležencev v cestnem prometu in da jim s svojim ravnanjem ne povzročajo škode.
42. člen
Na asfaltnih lokalnih cestah in javnih poteh je največja dovoljena hitrost:
– v naselju 50 km/h,
– izven naselij 70 km/h.
Na makadamskih lokalnih cestah in javnih poteh je največja dovoljena hitrost:
– v naseljih 40 km/h,
– izven naselij 60 km/h.
Navedene največje dovoljene hitrosti veljajo, če ni s prometnim znakom določeno drugače.
43. člen
Fizične ovire za umirjanje prometa je dovoljeno na občinskih cestah postaviti na tistih lokacijah, kjer je zaradi varnosti pešcev potrebno s fizično oviro onemogočiti vožnjo z neprimerno hitrostjo. O postavitvi ali odstranitvi fizičnih ovir odloča občinski svet.
44. člen
Na vseh občinskih cestah je dovoljen dvosmerni promet, če ni s prometnim znakom drugače določeno.
45. člen
Ustavitev in parkiranje ob občinskih cestah in drugih javnih prometnih površinah je dovoljeno na mestih, kjer je tako označeno s prometno signalizacijo.
46. člen
Ustavitev ali parkiranje vozil ni dovoljeno:
1. na prehodu za pešce in v razdalji manjši od 5 m pred prehodom,
2. na pločniku, pešpoti ali površini za kolesarje,
3. v križišču in v razdalji manjši od 5 m od najbližjega prečnega roba vozišča,
4. na mostu, na označenem avtobusnem postajališču na vozišču ali manj kot 15 m od njega, dovoljena je ustavitev na postajališču izven vozišča, če s tem ni oviran avtobusni promet,
5. na ozkem nepreglednem odseku ceste (ovinku, pod klancem), če drugo vozilo ne bi moglo varno voziti mimo,
6. na delu ceste, kjer bi bil prost prehod med ustavljenim oziroma parkiranim vozilom in nepretrgano vzdolžno črto na vozišču ali nasprotnim robom vozišča ali kakšno drugo oviro na cesti širok manj kot 3 m,
7. na mestu, kjer bi vozilo zakrivalo postavljeni prometni znak ali napravo, ki daje svetlobne ali zvočne signale,
8. na vozišču ceste izven naselja,
9. na vseh prometnih površinah, ki niso namenjena prometu vozil,
10. na mestu, kjer bi parkirano vozilo onemogočilo vključitev v promet že parkiranemu vozilu,
11. na označenem parkirnem prostoru za invalide, razen vozil invalidov,
12. na označenih poteh, namenjenih intervencijskim vozilom.
47. člen
Na nekategorizirani cesti mora biti promet urejen v skladu s predpisi o javnih cestah in predpisi o varnosti v cestnem prometu.
Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja za nekategorizirano cesto, ki jo lastnik uporablja izključno za lastne potrebe. Dovoz na tako cesto mora biti ostalim udeležencem v cestnem prometu prepovedan s predpisano cestno signalizacijo.
Nekategorizirano cesto, ki je dana v uporabo za cestni promet, mora upravljalec vzdrževati v skladu s predpisi, ki urejajo vzdrževanje javnih cest.
Pri križanju nekategorizirane ceste z javno cesto velja prva za neprednostno (križajočo) in druga za prednostno (križano) cesto. Z izjemo kolovozne poti brez zgrajenega vozišča mora biti priključek nekategorizirane ceste na javno cesto označen s predpisano prometno signalizacijo.
Občina lahko odredi, da se iz prometno varnostnih razlogov prepove cestni promet na nekategorizirani cesti, ki ne izpolnjuje pogojev iz tretji odstavek tega člena. Prepoved cestnega prometa mora označiti njen upravljalec in traja do odprave razlogov za prepoved.
VIII. UKREPI ZA VARSTVO PROMETA
48. člen
Dela na občinski cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet na tej cesti in jo je zaradi tega treba delno zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem iz 49. člena tega odloka.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka dovoljenje za delno ali popolno zaporo ceste ni potrebno za vzdrževanje cest ter za opravljanje tistih obnovitvenih del na cesti, za katere je izvedena zapora ceste urejena v pogodbi o oddaji teh del.
Dovoljenje za zaporo občinske ceste je treba pridobiti tudi za športne in druge prireditve na njej.
49. člen
Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste izda občinski urad. O izdanih dovoljenjih obvesti le-ta policijo, pristojnega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest.
O delnih zaporah občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katere na podlagi drugega odstavka 48. člena tega odloka ni potrebno pridobiti dovoljenja, mora izvajalec teh del najmanj 3 dni pred pričetkom njihovega izvajanja obvestiti policijo, pristojnega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja ceste, na kateri se bodo izvajala dela.
Z dovoljenjem za zaporo občinske ceste se določijo pogoji za izvedbo zapore ceste, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste in čas njenega trajanja.
Vloga za zaporo občinske ceste mora biti vložena najmanj 15 dni pred predlaganim rokom zapore ceste in mora vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga delna ali popolna zapora ceste, o načinu in času trajanja njihove izvedbe ter prometno-tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore ceste. Izdajatelj dovoljenja za zaporo ceste, zlasti, če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih ali drugih prireditev, med turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami ceste.
Določba prejšnjega odstavka o vsebini vloge za zaporo občinske ceste zaradi del na cesti se smiselno uporablja tudi za športne in druge prireditve na občinski cesti.
Stroške za izvedbo zapore ceste in preusmeritve prometa zaradi zapore ceste krije njen predlagatelj. Predlagatelj popolne zapore ceste mora o njej in o preusmeritvi prometa obvestiti policijo ter javnost po sredstvih javnega obveščanja najmanj tri dni pred zaporo ceste.
50. člen
V bližini križišča občinske ceste v ravnini z drugo cesto (pregledni trikotnik) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost občinske ceste (polje preglednosti).
Lastnik, oziroma uporabnik zemljišč ima v polju preglednosti zaradi omejitve uporabe zemljišča pravico do odškodnine.
Omejitev uporabe zemljišča in odškodnino uredita lastnik oziroma uporabnik zemljišča in občinski urad v skladu z zakonom.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lastnik oziroma uporabnik zemljišča v polju preglednosti ni upravičen do odškodnine, če je bila taka omejitev uporabe zemljišča določena v soglasju občine iz 22. člena tega odloka.
51. člen
Prometno signalizacijo na občinskih cestah določa občinski svet na predlog županje, razen v primerih iz 35. člena tega odloka v primerih, ko je njena postavitev zamenjava, dopolnitev ali odstranitev posledica odredb o prepovedih ali omejitvah prometa na javnih cestah, za izdajo katerih so s predpisi o varnosti v cestnem prometu pristojni minister pristojen za promet, minister pristojen za notranje zadeve in minister pristojen za okolje in prostor.
Ob vozišču občinske ceste se smejo postavljati table in napisi, ki opozarjajo na kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost ali turistično pomembno območje ali naselje in podobno (turistična in druga obvestilna signalizacija), samo v skladu s predpisi o prometni signalizaciji. O predlogu zainteresirane pravne ali fizične osebe za postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije, odloči občinska uprava s sklepom. Občina ima pravico do povrnitve stroškov za postavitev signalizacije, njeno vzdrževanje in odstranitev.
52. člen
Postavljanje nagrobnih in spominskih znamenj ob občinskih cestah je prepovedano. Postavljanje tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je ob občinskih cestah zunaj naselja prepovedano v varovalnem pasu ceste. Občinski urad lahko izda soglasje za njihovo postavitev znotraj te razdalje samo, če so obvestila pomembna za udeležence v prometu in zanje ni predpisana prometna signalizacija. S soglasjem se določijo pogoji njihove postavitve, vzdrževanja in odstranitve.
Table, napisi in drugi objekti in naprave iz prejšnjega odstavka se ob občinskih cestah in drugih javnih prometnih površinah postavljajo le zunaj območja vozišča, določenega za postavitev prometne signalizacije v predpisih o javnih cestah. Soglasje za njihovo postavitev izda pristojna služba občinske uprave. V soglasju določi pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti cestnega prometa na njih ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav.
53. člen
Kdor namerava ob javni prometni površini opravljati dejavnost (gostinsko, trgovsko, servisno in podobno), ki neposredno vpliva na odvijanje prometa (ustavljanje, parkiranje in vključevanje vozil v promet), mora v skladu s 47. členom tega odloka zagotoviti ustrezen priključek, oziroma pristop objekta ter zadostno število mest za parkiranje vozil, če ta možnost ni zagotovljena z javnim parkiriščem.
V postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor ter uporabnega dovoljenja za objekte in prostore za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka je treba pridobiti mnenje pristojne službe občinske uprave.
54. člen
Zoper dovoljenja in soglasja, ki niso izdana v postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor in katera po določbah tega odloka izdaja občinska uprava ter zoper sklep iz drugega odstavka 51. člena tega odloka, je dovoljena pritožba na županjo.
IX. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO OBČINSKIH CEST
55. člen
Uresničevanje določb tega odloka in določb predpisov o javnih cestah in varnosti cestnega prometa, ki se neposredno uporablja za občinske ceste, nadzira pristojni inšpektor.
56. člen
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima pristojni inšpektor poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še naslednje pravice in dolžnosti:
1. nadzorovati opravljanje rednega vzdrževanja in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti,
2. nadzorovati dela pri obnavljanju občinskih cest, pregledovati dokumentacijo za ta dela in odrediti ustavitev del, če se ta dela izvajajo brez odločbe o dovolitvi priglašenih del ali v nasprotju s projektno dokumentacijo za obnovitvena dela ali opisom teh del,
3. nadzorovati izvajanje ukrepov za varstvo občinskih cest in prometa na njih ter ustaviti vsa dela, ki se opravljajo brez izdanega dovoljenja ali soglasja ali v nasprotju z njimi,
4. odrediti odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti na občinskih cestah, ki ogrožajo varnost prometa,
5. v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena varnost prometa na občinskih cestah ali bi lahko nastala škoda na njej, odrediti začasne ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda,
6. odrediti ukrepe za zagotovitev polja preglednosti,
7. nadzorovati izvajanje predpisanih pogojev po posegih v varovalnem pasu občinske ceste,
8. odrediti začasno prepoved prometa na novi, rekonstruirani ali obnovljeni cesti, ki še ni tehnično pregledana ali izročena prometu,
9. zahtevati ustrezno ureditev priključka na občinsko cesto, odrediti prepoved uporabe priključka ali njegovo ukinitev, če ta ni v skladu z določili 21. člena tega odloka.
Rok za pritožbo na odločbo, izdano na podlagi prvega odstavka tega člena je 8 dni od dneva njegove vročitve. Pritožba zoper odločbo, izdano na podlagi 3., 5. in 8. točke prvega odstavka tega člena ne zadrži njene izvršitve.
V zadevah iz 5. točke prvega odstavka tega člena, ko je zaradi neposredne ogroženosti občinske ceste ali varnosti prometa na njej ogrožena tudi varnost udeležencev v prometu, pristojni inšpektor lahko odloči po skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. V nujnih primerih lahko pristojni inšpektor odloči tudi ustno ter odredi, da se odločba izvrši takoj.
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima pristojni inšpektor pravico,
– pregledovati prostore, objekte, naprave, materiale ter poslovanje in dokumentacijo upravnih organov, gospodarskih družb, podjetnikov, posameznikov, drugih organizacij in skupnosti,
– zaslišati stranke ter priče v upravnem postopku,
– pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb,
– vzeti vzorce materiala ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzorstva,
– pridobiti osebne podatke o pravnih in fizičnih osebah, podatke o lastništvu vozil, podatkov o lastništvu zemljišč in objektov v varovalnem pasu ceste in druge podatke, potrebne za vodenje postopkov v zvezi s kršitvami tega odloka in predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste,
– proti potrdilu za največ 8 dni odvzeti dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da je utemeljen sum kršitve tega odloka in predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste,
– od odgovorne osebe zavezanca zahtevati, da v roku, ki ga določi pristojni inšpektor poda pisno pojasnilo in izjavo v zvezi s predmetom nadzora.
O ukrepih, ki jih je odredil po 5. točki tega člena, mora pristojni inšpektor obvestiti županjo, občinsko upravo in policijo.
Če pristojni inšpektor pri izvajalcu rednega vzdrževanja javne prometne površine ugotovi pogoste kršitve obveznosti pri izvajanju rednega vzdrževanja kot javne službe, lahko poda občini utemeljen predlog za uveljavitev sankcij.
Stroški inšpekcijskega postopka (dnevnica, potni stroški in drugi stroški, ki so nastali v zvezi z uvedbo postopka), ki se je končal neugodno za zavezanca, trpi zavezanec.
X. KAZENSKE DOLOČBE
57. člen
Z denarno kaznijo najmanj 300.000 SIT se kaznuje pravna oseba ali podjetnik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1. brez soglasja gradi ali rekonstruira priključek na občinsko cesto ali ga gradi ali rekonstruira v nasprotju s tehničnimi in drugimi pogoji ter brez soglasja (21. člen),
2. brez soglasja rekonstruira gradbene objekte v varovalnem pasu občinske ceste ali v njem postavlja kakršnekoli druge objekte in naprave (22. člen),
3. brez soglasja postavi ali napelje nadzemne telefonske, telegrafske in druge kabelske vode, nizkonapetostne električne, oziroma napajalne vode, kanalizacijo, vodovod, toplovod in druge podobne naprave (prvi odstavek 23. člena),
4. brez dovoljenja prekopava, podkopava in opravlja druga dela na občinski cesti ali opravlja ta dela v nasprotju z dovoljenjem (prvi odstavek 36. člena),
5. brez soglasja podira drevesa, spravlja les ali opravlja izkope, vrtanja in druga dela na zemljiščih ali na objektih ob občinskih cestah, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala javno prometno površino ali povečala stroške njenega vzdrževanja (37. člen),
6. začasno ali trajno zasede cesto ali njen del ali izvaja ali opusti kakršnakoli dela na cesti, zemljišču ali objektih ob občinski cesti, ki bi lahko poškodovala cesto ali objekte na njej ter ovirala ali ogrožala promet na cesti (38. člen),
7. vozi vozilo s takšnimi naležnimi ploskvami koles, ki bi lahko poškodovala vozišče (prvi odstavek 39. člena),
8. ne pritrdi snegolovov na strehe objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg ali ne odstrani ledenih sveč s teh objektov, ki ogrožajo varnost udeležencev v prometu (tretji odstavek 40. člena),
9. brez dovoljenja izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste, potrebno zaradi opravljanja del na cesti ali športne ali druge prireditve na cesti (prvi in tretji odstavek 48. člena),
10. ne obvesti ali ne obvesti pravočasno o izvedbi delne ali popolne zapore občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katero ni bilo treba pridobiti dovoljenja (drugi odstavek 49. člena),
11. izvede delno ali popolno zaporo ceste in začasno prometno ureditev ne označi v skladu s predpisi in potrjeno prometno-tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve ali preseže dovoljeni čas njenega trajanja (četrti odstavek 49. člena),
12. ravna v nasprotju z omejitvami uporabe zemljišča v polju preglednosti (prvi odstavek 50. člena),
13. postavi nagrobno ali spominsko znamenje ob občinski cesti ali brez soglasja postavi tablo, napis in drug objekt ali napravo za slikovno in zvočno obveščanje ob občinski cesti ali jih postavi v nasprotju s pogoji iz soglasja (52. člen).
Z denarno kazijo najmanj 30.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
58. člen
Z denarno kaznijo najmanj 15.000 SIT se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori katero od dejanj iz 57. člena tega odloka.
59. člen
Z denarno kaznijo najmanj 300.000 SIT se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest:
– če teh cest ne vzdržuje redno tako, da omogočajo varno odvijanje prometa (24. člen).
Z denarno kaznijo 20.000 SIT se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest.
60. člen
Z denarno kaznijo 300.000 SIT se kaznuje za prekršek investitor objektov in naprav v ali ob cestnem telesu občinske ceste, če o nameravanih delih ne obvesti občinske uprave ali če ji ne da na razpolago potrebnih podatkov in načrtov (20. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 30.000 SIT se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba investitorja.
Z denarno kaznijo najmanj 20.000 SIT se kaznuje za prekršek odgovorna oseba občinske uprave, če pred pričetkom gradnje ali rekonstrukcije občinske ceste ne obvesti investitorjev, oziroma upravljalcev drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu zaradi pravočasne medsebojne uskladitve del (20. člen).
61. člen
Kršitve določil tega odloka o ureditvi cestnega prometa in zakona o varstvu cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98) na javnih prometnih površinah se kaznujejo v skladu z zakonom o varstvu cestnega prometa.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
62. člen
Investitorji in njihovi pravni nasledniki, ki so zgradili priključek nekategorizirane ceste na občinsko cesto brez dovoljenja ali soglasja pristojne službe, občinske uprave, morajo vložiti vlogo za pridobitev tega soglasja najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega odloka. Po preteku tega roka se uveljavijo ukrepi iz drugega in tretjega odstavka 21. člena tega odloka.
63. člen
Lastniki ali do njih pooblaščeni upravljalci objektov ob občinskih cestah, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg, morajo na strehe objektov namestiti snegolove najkasneje v treh letih po uveljavitvi tega odloka.
64. člen
Zemljišče, ki je bilo do uveljavitve tega odloka uporabljeno za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste, ni pa bilo vpisano v zemljiško knjigo kot družbena lastnina, se vpiše v zemljiško knjigo kot javno dobro po skrajšanem postopku brez zemljiškoknjižne listine ne glede na svojo vrednost.
65. člen
Neprometni znaki, ki so postavljeni ob občinskih cestah, se morajo prilagoditi 51. in 52. členu tega odloka ter določbam predpisa o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah najkasneje v dveh letih po uveljavitvi tega odloka.
Neprometni znaki, ki so postavljeni brez dovoljenja in v nasprotju z določili 51. in 52. člena tega odloka se odstranijo.
66. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 34401-1/2000-01
Ribnica na Pohorju, dne 4. maja 2000.
Županja
Občine Ribnica na Pohorju
Marija Sgerm, univ. dipl. ek. l. r.