Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 38/2000 z dne 10. 5. 2000

1862. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim in/ali mutagenim snovem, stran 4535.

Na podlagi tretjega odstavka 1. člena zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve

P R A V I L N I K
o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim in/ali mutagenim snovem

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik določa obveznosti delodajalca pri zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev, ki pri delu prihajajo v stik z rakotvornimi in/ali mutagenimi snovmi.
Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na rakotvorne in/ali mutagene snovi se smiselno uporabljajo tudi za rakotvorne in/ali mutagene pripravke.

2. člen

Ta pravilnik se ne uporablja za dela, pri katerih je prisoten azbest ter izdelki in pripravki, ki vsebujejo azbest, razen v primeru, ko določbe tega pravilnika predpisujejo višjo stopnjo varnosti in zdravja pri delu.
Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za dela, pri katerih so delavci izpostavljeni ionizirajočemu sevanju.

3. člen

Pojmi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
Rakotvorne snovi so snovi, ki so označene s standardnima opozorilnima stavkoma R 45 in/ali R 49 v skladu s posebnimi predpisi ter:
– prah bukovega in hrastovega lesa,
– azobarvila z rakotvornimi amino komponentami,
– produkti pirolize organskih materialov in
– izpušni plini diesel motorjev.
Rakotvorne snovi so navedene v prilogi I, ki je sestavni del tega pravilnika.
Rakotvorni pripravki so pripravki, ki vsebujejo najmanj 0,1 masnega odstotka posamezne rakotvorne snovi ter pripravki, ki vsebujejo masne odstotke rakotvornih snovi iz priloge II, ki je sestavni del tega pravilnika.
Mutagene snovi so snovi, ki so na podlagi posebnih predpisov, označene s standardnim opozorilnim stavkom R 46. Mutagene snovi so navedene v prilogi I.
Mutageni pripravki so pripravki, ki vsebujejo najmanj 0,1 masnega odstotka mutagene snovi.
Delo so vse aktivnosti, pri katerih so delavci izpostavljeni ali so lahko izpostavljeni rakotvornim in/ali mutagenim snovem, in sicer pri uporabi, proizvodnji, skladiščenju, obdelavi, predelavi, pretakanju, mešanju, odstranjevanju, uničevanju le-teh, in podobnih aktivnostih. Med taka dela sodijo tudi dejavnosti, pri katerih se zaradi razmer pri postopkih sproščajo ali nastajajo rakotvorne in/ali mutagene snovi.
Delovno okolje je okolje, v katerem lahko pride delavec v stik z rakotvornimi in/ali mutagenimi snovmi.
Pristojni organ je organ inšpekcije dela.

II. OCENA TVEGANJA

4. člen

Pri izvajanju del, pri katerih delavci prihajajo ali lahko pridejo v stik z rakotvornimi in/ali mutagenimi snovmi, mora delodajalec ugotoviti naravo, stopnjo in trajanje izpostavljenosti delavcev z namenom, da oceni tveganje za varnost in zdravje delavcev pri takšnih delih. Na podlagi te ocene mora delodajalec določiti potrebne varnostne ukrepe.
Oceno iz prejšnjega odstavka mora delodajalec stalno obnavljati, še posebej pa v primeru, če se spremenijo razmere, ki lahko vplivajo na izpostavljenost delavcev rakotvornim in/ali mutagenim snovem.
Ocena tveganja iz prvega odstavka tega člena mora zajemati tudi vse primere večje izpostavljenosti delavcev ter primere, pri katerih lahko pride do absorbcije rakotvorne in/ali mutagene snovi v kožo in/ali skozi kožo.
Oceno tveganja mora izdelati delodajalec v pisni obliki.

5. člen

Delodajalec je dolžan pristojnim organom na njihovo zahtevo zagotoviti podatke, ki so bili uporabljeni pri oceni tveganja.

6. člen

Delodajalec mora s posebno skrbnostjo opraviti oceno tveganja za dela, pri katerih lahko mladi delavci in noseče oziroma doječe delavke pridejo v stik z rakotvornimi in/ali mutagenimi snovmi ter pri tem upoštevati dejstvo, da na taka dela ni zaželeno razporejati mladih delavcev in nosečih oziroma doječih delavk.

III. PREPOVEDI IN OMEJITVE

7. člen

Koncentracije rakotvornih in/ali mutagenih snovi v zraku na delovnih mestih, katerim so delavci izpostavljeni pri svojem delu, ne smejo presegati mejnih vrednosti, ki so v prilogi I določene za posamezno rakotvorno in/ali mutageno snov.
V primeru, ko je mejna vrednost v prilogi I za posamezno rakotvorno in/ali mutageno snov označena z zvezdico, se upoštevajo prepovedi in omejitve, določene v prilogi III, ki je sestavni del tega pravilnika.
Kadar pa mejna vrednost za posamezno rakotvorno in/ali mutageno snov v prilogi I ni določena, mora delodajalec postopati na način, določen v 10. členu tega pravilnika.

8. člen

Delodajalec ne sme razporediti delavca, ki še ni dopolnil 18 let, na delovno mesto, kjer je lahko izpostavljen rakotvornim in/ali mutagenim snovem.
Zaradi zagotovitve dokončanja poklicne izobrazbe sme delodajalec razporediti mladega delavca na delovna mesta iz prejšnjega odstavka samo pod pogojem, da mladi delavec opravlja delo na takem delovnem mestu pod vodstvom strokovnega delavca, zadolženega za varnost pri delu in da je bila pred začetkom dela na takem delovnem mestu opravljena ocena tveganja ter izvedeni potrebni varnostni ukrepi.

9. člen

Delodajalec ne sme oddati v delo na dom tistih del, pri katerih se uporabljajo ali sproščajo rakotvorne in/ali mutagene snovi.

IV. OBVEZNOSTI DELODAJALCEV

10. člen

Delodajalec mora v delovnem procesu zamenjati rakotvorne in/ali mutagene snovi z nenevarnimi ali manj nevarnimi snovmi ali pripravki. Če to ni mogoče, mora delodajalec zmanjšati uporabo rakotvornih in/ali mutagenih snovi v delovnem procesu do najmanjše možne mere.
Delodajalec mora z organizacijskimi ukrepi zagotoviti, da je ob nemotenem delovnem procesu število delavcev, ki so izpostavljeni, čim manjše.

11. člen

Delodajalec mora v roku 15 dni pred začetkom uporabe rakotvorne in/ali mutagene snovi, o tem pisno obvestiti pristojni organ.
Delodajalec mora v obvestilu navesti podatke o:
a) dejavnostih in postopkih, ki jih izvaja, vključno z razlogi za uporabo rakotvorne in/ali mutagene snovi,
b) identifikaciji rakotvorne in/ali mutagene snovi,
c) količini izdelanih ali uporabljenih rakotvornih in/ali mutagenih snovi,
d) številu delavcev, izpostavljenih rakotvornim in/ali mutagenim snovem,
e) sprejetih preventivnih ukrepih,
f) vrsti uporabljene osebne varovalne opreme,
g) naravi, stopnji in trajanjih izpostavljenosti,
h) zamenjavi rakotvorne in/ali mutagene snovi z drugo snovjo oziroma pripravkom.
Obveznost iz prvega odstavka tega člena ne velja za laboratorije, kjer se uporablja rakotvorne in/ali mutagene snovi le občasno in v minimalnih količinah.

12. člen

Delodajalec mora obnoviti obvestilo pristojnemu organu v primeru kakršnekoli spremembe podatkov, navedenih v prejšnjem členu.

13. člen

Delodajalec mora za vsa dela z rakotvornimi in/ali mutagenimi snovmi izvajati naslednje ukrepe:
– načrtovati delovne postopke in tehnične ukrepe nadzora, s katerimi preprečuje sproščanje rakotvornih in/ali mutagenih snovi v ozračje na delovnih mestih ali jih zmanjša na najmanjšo možno mero,
– odstranjevati rakotvorne in/ali mutagene snovi pri viru, z lokalnim ali splošnim prezračevanjem, pri čemer morajo biti vsi načini odstranjevanja združljivi z namenom varovanja zdravja ljudi in okolja,
– poskrbeti za uporabo ustreznih postopkov za merjenje koncentracij rakotvornih in/ali mutagenih snovi, še zlasti postopkov za zgodnje odkrivanje izpostavljenosti pri izrednih dogodkih ali nesrečah,
– uporabljati ustrezne delovne postopke in metode dela,
– izvajati kolektivne varovalne ukrepe, kjer se izpostavljenosti ni moč izogniti z izvajanjem drugih ukrepov,
– izvajati higienske ukrepe, kot so redno čiščenje tal, sten in drugih površin,
– obveščati delavce o vseh vprašanjih varnosti in zdravja pri delu z rakotvornimi in/ali mutagenimi snovmi,
– označevati nevarna območja z ustreznimi opozorilnimi in varnostnimi znaki, vključno z znaki “kajenje prepovedano” in “prepovedano uživanje hrane in pijače” na območjih, kjer delavci lahko pridejo v stik z rakotvornimi in/ali mutagenimi snovmi,
– pripravljati načrte za ukrepanje v izrednih razmerah, ki so posledica neobičajno visoke stopnje izpostavljenosti,
– zagotavljati opremo za varno shranjevanje, prevoz in ravnanje z rakotvornimi in/ali mutagenimi snovmi, še zlasti z uporabo zapečatenih in jasno označenih posod,
– zagotavljati sredstva, s pomočjo katerih delavci varno zbirajo, hranijo in odstranjujejo odpadke, še zlasti z uporabo zapečatenih in jasno in vidno označenih posod,
– voditi evidence o rakotvornih in/ali mutagenih snoveh, delovnih mestih in izpostavljenih delavcih,
– stalno dopolnjevati evidence delavcev, ki opravljajo dela, za katera je z oceno tveganja izkazana nevarnost za varnost ali zdravje z navedbo elementov izpostavljenosti,
– zagotoviti, da imajo pooblaščeni zdravnik, pristojni organ ter strokovni delavci, pooblaščeni za zdravje in varnost pri delu, dostop do seznama iz prejšnje alinee,
– zagotoviti, da imajo delavci ali njihovi predstavniki dostop do podatkov, vendar brez imen delavcev.

14. člen

Rakotvorne in/ali mutagene snovi je potrebno izdelovati in uporabljati v zaprtem sistemu.
Če s tehnično rešitvijo ni mogoče urediti zaprtega sistema, mora delodajalec sproščanje rakotvornih in/ali mutagenih snovi v ozračje delovnih prostorov preprečiti z vzdrževanjem ustreznega podtlaka v takem sistemu.
Podtlak, ki mora znašati vsaj 20 Pa, mora delodajalec stalno nadzorovati z merilno napravo.

15. člen

Če s tehnično rešitvijo iz prejšnjega člena, sproščanja rakotvornih in/ali mutagenih snovi v delovno okolje ni mogoče preprečiti, mora delodajalec take delovne postopke prostorsko ločiti od ostalih in zagotoviti varno odvajanje rakotvornih in/ali mutagenih snovi.
Odsesani zrak se lahko ponovno dovaja v delovno okolje, če je predhodno očiščen vseh rakotvornih in/ali mutagenih snovi.
Odsesanega zraka, ki vsebuje rakotvorne snovi 1. skupine, navedene v prilogi I (razvrstitev po EU), se ne sme ponovno dovajati v delovno okolje.
Delodajalec mora zagotoviti nadzor učinkovitosti odsesovalnih sistemov, ki ga mora izvajati v rokih, ki jih določi proizvajalec odsesovalnih sistemov, vendar ne daljših od dvanajst mesecev.
Izpust v okolje je določen s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.

16. člen

Delodajalec mora zagotoviti tako konstrukcijo reakcijskih posod, ki ne zahteva pogostega čiščenja notranjosti. Čistilna naprava se mora s pomočjo tehnične opreme vložiti v posodo tako, da je možno čiščenje pri zaprti vstopni odprtini.
Delodajalec mora zagotoviti, da se delovni prostori, v katerih se pri delu uporablja rakotvorne in/ali mutagene snovi, redno čistijo. Pometanje in izpihovanje v takih prostorih je prepovedano.

17. člen

Delodajalec mora zagotoviti hrambo rakotvornih in/ali mutagenih snovi v takšnih posodah, ki se po obliki in označbi ne morejo zamenjati s posodami za hrano.

18. člen

Če pride pri delu do nevarnega pojava ali nezgode, ki lahko povzroči nepredvideno izpostavljenost delavcev rakotvornim in/ali mutagenim snovem, mora delodajalec o tem takoj obvestiti delavce.
Dokler ni ponovno vzpostavljeno normalno stanje in niso odstranjeni vzroki za nepredvideno izpostavljenost, mora delodajalec:
– zagotoviti, da delajo na prizadetem območju le tisti delavci, ki so nujno potrebni za izvedbo popravil in drugega potrebnega dela,
– delavcem priskrbeti zaščitne obleke in ustrezno osebno varovalno opremo za dihala, ter zagotoviti, da jo delavci tudi uporabljajo,
– za vsakega delavca posebej zagotoviti, da izpostavljenost rakotvornim in/ali mutagenim snovem ne bo stalna, in da bo omejena na najkrajši možni čas,
– nezaščitenim delavcem prepovedati delo na prizadetem območju.

19. člen

Pri izvajanju določenih del, kot so vzdrževanje, sanacija, rušenje, kontrola, popravila na strojih, napravah, pripravah in objektih, za katere delodajalec predvideva, da se bo izpostavljenost delavcev znatno povečala, in za katere je že izvedel vse tehnične preventivne ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti, mora delodajalec po posvetovanju z delavci ali njihovimi predstavniki določiti varnostne ukrepe, s katerimi zmanjša izpostavljenost in zagotovi varnost in zdravje delavcev med opravljanjem takih del.
V skladu z določbo prejšnjega odstavka mora delodajalec preskrbeti vsem izpostavljenim delavcem potrebno osebno varovalno opremo, ki jo morajo nositi toliko časa, kolikor traja predvidena izpostavljenost.
Delodajalec mora za vsakega delavca posebej omejiti izpostavljenost na najkrajši možni čas.
Delodajalec mora vsa dela pri vzdrževanju, sanaciji, rušenju, pregledovanju, popravilih v ali na strojih, napravah ali objektih, pri katerih so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni rakotvornim in/ali mutagenim snovem, pred začetkom prijaviti pristojnemu organu.

20. člen

Delodajalec mora sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da je dostop na območja, na katerih potekajo aktivnosti, pri katerih obstaja tveganje za varnost ali zdravje delavcev zaradi izpostavljenosti rakotvornim in/ali mutagenim snovem, dovoljen le tistim delavcem, ki morajo zaradi narave svojega dela delati ali vstopiti na ta območja. Ta območja morajo biti jasno razmejena in označena.

21. člen

Delodajalec mora pri delu, pri katerem obstaja tveganje za kontaminacijo z rakotvornimi in/ali mutagenimi snovmi, sprejeti varnostne ukrepe, s katerimi zagotovi, da delavci ne uživajo hrane in pijače ali kadijo v delovnih prostorih, v katerih obstaja tveganje za stik z rakotvornimi in/ali mutagenimi snovmi.
Delodajalec mora delavcem iz prejšnjega odstavka zagotoviti ustrezen prostor, v katerem lahko uživajo hrano in pijačo brez nevarnosti za zdravje.

22. člen

Delodajalec mora pri delu, pri katerem obstaja tveganje za kontaminacijo z rakotvornimi in/ali mutagenimi snovmi, delavcem priskrbeti ustrezno osebno varovalno opremo in garderobni prostor za ločeno hranjenje civilne obleke in osebne varovalne opreme.
Delodajalec mora delavcem zagotoviti, da lahko z rakotvornimi in/ali mutagenimi snovmi onesnaženo osebno varovalno opremo zamenjajo s čisto. Prav tako mora delodajalec zagotoviti pranje in čiščenje in, če je potrebno, tudi uničenje kontaminirane opreme.
Če čiščenje kontaminirane opreme ogroža varnost in zdravje delavcev, ki opravljajo to delo, mora delodajalec izdelati pisna navodila, iz katerih so razvidne nevarnosti in varstveni ukrepi.

23. člen

Delodajalec mora delavcem, ki delajo z rakotvornimi in/ali mutagenimi snovmi, zagotoviti ustrezne umivalnice, kopalnice s prhami in toaletne prostore.

24. člen

Delodajalec mora delavce pred nastopom dela podrobno seznaniti z napravami za predelavo, dodelavo, obdelavo, mešanje, transport ipd. rakotvornih in/ali mutagenih snovi. Prav tako mora seznaniti delavce s posodami in instalacijami, ki so v kakršnikoli zvezi z omenjenimi napravami.
Delodajalec mora zagotoviti, da so naprave, posode in instalacije jasno in čitljivo označene z opozorilnimi znaki in znaki za nevarnost.

25. člen

Delodajalec mora s pisnimi navodili in obvestili obveščati delavce, ki so pri delu izpostavljeni rakotvornim in/ali mutagenim snovem in njihove predstavnike o:
– morebitnem tveganju za zdravje, vključno s tveganjem zaradi uporabe tobačnih izdelkov,
– preventivnih ukrepih, ki jih je delodajalec sprejel za preprečitev izpostavljenosti,
– higienskih ukrepih,
– uporabi osebne varovalne opreme in
– ukrepih za preprečevanje nesreč ter postopkih v primeru nesreč.
Navodila morajo biti nameščena na dobro vidnih mestih v delovnih prostorih. Iz navodil morajo biti razvidni podatki o nevarnostih, ki jih predstavljajo rakotvorne in/ali mutagene snovi za delavce, o nevarnostih za okolje ter o varstvenih ukrepih. Navodila morajo vsebovati tudi napotke o potrebnih higienskih ukrepih, o uporabi in vzdrževanju osebne varovalne opreme, o strokovnem odstranjevanju rakotvornih in/ali mutagenih odpadkov, o strokovnem ravnanju z embalažo, kontaminirano z rakotvornimi in/ali mutagenimi snovmi, ukrepih ob nesrečah in napotke za nudenje prve pomoči ob poškodbah ali zastrupitvah, vključno z napotki za morebitno evakuacijo.
Navodila morajo biti delavcem, ki delajo s posamezno rakotvorno in/ali mutageno snovjo, jasna in lahko razumljiva.

26. člen

Delodajalec mora zagotoviti, da so delavci, ki delajo z rakotvornimi in/ali mutagenimi snovmi, pred začetkom posameznih opravil usposobljeni za takšna dela.

27. člen

Delodajalec mora sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da:
– lahko delavci in njihovi predstavniki preverijo, če se določila tega pravilnika dosledno izvajajo, in jim omogočiti enakopravno sodelovanje, še zlasti glede izbire in uporabe osebne varovalne opreme in varstvenih ukrepov,
– so delavci in njihovi predstavniki tekoče obveščeni o nepredvidenih izpostavljenostih, o njihovih vzrokih ter o ukrepih, ki so bili sprejeti ali ki bodo sprejeti za izboljšanje položaja.

28. člen

Delodajalec mora zagotoviti posvetovanje z delavci ali njihovimi predstavniki ter njihovo sodelovanje v vseh zadevah, ki jih ureja ta pravilnik in njegove priloge, v obsegu in na način, določen z zakonom.

V. MEJNE VREDNOSTI

29. člen

Delodajalec mora zagotoviti meritve koncentracij rakotvornih in/ali mutagenih snovi na delovnih mestih v rokih, ki ne smejo biti daljši od treh let.
Delodajalec mora v primerih prekoračitev mejnih vrednosti rakotvornih in/ali mutagenih snovi iz priloge I ugotoviti vzroke in določiti ukrepe za njihovo odpravo, ter opraviti kontrolne meritve.
Delodajalec mora obvestiti pristojni organ o prekoračitvah, ukrepih in kontrolnih meritvah iz prejšnjega odstavka.

30. člen

Delodajalec mora rezultate meritev koncentracij rakotvornih in/ali mutagenih snovi na delovnih mestih hraniti najmanj štirideset let po prenehanju uporabe rakotvornih in/ali mutagenih snovi.
Če delodajalec, ki je uporabljal rakotvorne in/ali mutagene snovi, preneha s svojo dejavnostjo, mora rezultate meritev koncentracij rakotvornih in/ali mutagenih snovi na delovnih mestih predati pristojnemu organu.

31. člen

Če je delavec izpostavljen mejnim vrednostim rakotvornih in/ali mutagenih snovi iz priloge I, mora delodajalec zagotoviti, da delo ni normirano in da delavec ne dela več kot polni delovni čas in ne več kot štirideset ur na teden.

VI. ZDRAVSTVENI NADZOR

Preventivni zdravstveni pregledi

32. člen

Delodajalec mora zagotoviti preventivne zdravstvene preglede delavcev, ki delajo z rakotvornimi in/ali mutagenimi snovmi, pred nastopom dela in med delom.
Predhodne zdravstvene preglede morajo delodajalci zagotoviti delavcem pred začetkom dela.
Usmerjene obdobne ali ciljane preventivne zdravstvene preglede morajo delodajalci zagotoviti delavcem, ki opravljajo dela, pri katerih so izpostavljeni rakotvornim in/ali mutagenim snovem.
Zdravje delavcev je potrebno spremljati v skladu z doktrino in prakso medicine dela.
Rok za opravljanje usmerjenih obdobnih ali ciljanih zdravstvenih pregledov je predpisan s posebnimi predpisi.

33. člen

Ne glede na določila prejšnjega člena mora delodajalec predčasno poslati delavca na usmerjeni obdobni ali ciljani pregled na podlagi strokovne ocene pooblaščenega zdravnika.

34. člen

Delodajalec mora na zahtevo pooblaščenega zdravnika predložiti podatke o delavcih, ki delajo z rakotvornimi in/ali mutagenimi snovmi, o rezultatih meritev koncentracij iz 29. člena tega pravilnika ter o rezultatih drugih meritev obremenitev in škodljivosti na delovnem mestu.
Delodajalec mora pooblaščenemu zdravniku omogočiti ogled delovnih mest, na katerih delavci uporabljajo rakotvorne in/ali mutagene snovi.

35. člen

V primeru, da je v telesu delavca ugotovljena koncentracija določene snovi ali metabolita, zaradi česar kateri od bioloških indikatorjev odstopa od mejnih vrednosti, mora pooblaščeni zdravnik z izvidi preiskav v pisni obliki seznaniti delavca in delodajalca.

36. člen

Če pooblaščeni zdravnik ugotovi, da obstaja neposredna nevarnost za nastanek zdravstvene okvare ali zdravstvena okvara že obstaja, mora:
– pisno priporočiti delodajalcu ponovno oceno tveganja, če meni, da je delavec zdravstveno ogrožen zaradi razmer na delovnem mestu,
– v pisni obliki predložiti zdravniške nasvete delavcu,
– pisno obvestiti pristojni organ.
Če pooblaščeni zdravnik delodajalcu vroči mnenje s priporočilom po prvi alinei prejšnjega odstavka, mora delodajalec le-to posredovati delavskemu zaupniku ali svetu delavcev.

37. člen

V primeru, ko se odkrijejo spremembe v zdravstvenem stanju delavca, ki bi lahko bile posledica izpostavljenosti rakotvornim in/ali mutagenim snovem, lahko pooblaščeni zdravnik ali pristojni organ zahteva, da delodajalec pri drugih delavcih, ob enaki ekspoziciji, opravi zdravstveni nadzor in ponovno oceni tveganje.

38. člen

Vse primere raka, ki so posledica poklicne izpostavljenosti rakotvornim in/ali mutagenim snovem, mora pooblaščeni zdravnik prijaviti pristojnemu organu.

Evidence

39. člen

Delodajalec je dolžan zagotoviti evidenco o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev.
Evidenca preventivnih zdravstvenih pregledov mora vsebovati naslednje osebne podatke:
– ime in priimek,
– rojstne podatke,
– prebivališče,
– dan zaposlitve in dan prenehanja dela,
– vrste nevarnosti na delovnem mestu (tveganje, izmerjene obremenitve, škodljivosti),
– vrste dejavnosti, s podatki o začetku in koncu posamezne dejavnosti,
– podatke o času prejšnje dejavnosti, pri kateri so obstajale možnosti za posamezne škodljivosti in obremenitve,
– datume preventivnih zdravstvenih pregledov s strokovno oceno,
– datum naslednjega preventivnega zdravstvenega pregleda,
– podatke o osebi, ki vodi evidenco.
Delavec ima pravico do vpogleda v evidenco, določeno s tem členom.

VII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

40. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. 1. 2002, razen določbe 11. člena, ki se začne uporabljati v roku šestih mesecev in določb 8., 9., 17., 18., 19., 20., 21., 24. in 31. člena, ki se začnejo uporabljati naslednji dan po objavi tega pravilnika.

Št. 102-03-002/96

Ljubljana, dne 7. aprila 2000.

Minister za delo,
družino in socialne zadeve
mag. Anton Rop l. r.

PRILOGA I

1. Legenda

Oznake v tabeli pomenijo:

CAS št.

karakteristična številka snovi po Chemical Abstracts Service

EC št.

EINECS, ELINCS številka snovi

EINECS

EINECS - European Inventory of Existing Commercial Chemical
Substances - je seznam snovi, ki so bile v prometu v EU do 18. 9.
1981 in je bil objavljen v uradnem listu EU št. OJ No C146A dne
15. 6. 1990; snovem je dodeljeno število EINECS tipa XXX - XXX -
X, ki se začne z 200 - 001 - 8

ELINCS

ELINCS - European List of Notified Chemical Substances - je
seznam na novo prijavljenih snovi po direktivi 67/548 in se
dopolnjuje od leta 1981; snovem je dodeljeno število ELINCS tipa
XXX - XXX - X, ki se začne s 400 - 010 - 9

EU razvrstitev

razvrstitev snovi v kategorije po EU direktivi 67/548 EEC:

Skupina 1: snovi, ki so dokazano rakotvorne in/ali mutagene za
človeka; obstajajo zadostni dokazi za vzročno povezavo med
izpostavljenostjo človeka kaki teh snovi in nastankom raka.

Skupina 2: snovi, ki se jih šteje med rakotvorne in/ali mutagene
za človeka, ker se na podlagi zadostnih dokazov iz

- primernih dolgotrajnih poskusov na živalih

- drugih pomembnih podatkih

utemeljeno sumi, da izpostavljenost človeka tem snovem lahko
povzroči nastanek raka.

Skupina 3: snovi, za katere se domneva, da povzročajo nastanek
raka pri človeku; obstajajo izsledki poskusov na živalih, ki
kažejo na to možnost, vendar zbrane informacije še ne zadoščajo
za zanesljivo razvrstitev v Skupino 2.

IARC razvrstitev

razvrstitev snovi v kategorije po IARC vrednotenju:

Skupina 1: snov, (pripravek) je rakotvorna za človeka; okoliščina
izpostavljenosti ima za posledico, da so izpostavljenosti
rakotvorne za človeka.

Skupina 2A: snov (pripravek) je verjetno rakotvorna za človeka;
okoliščina izpostavljenosti ima za posledico, da so
izpostavljenosti verjetno rakotvorne za človeka.

Skupina 2B: snov (pripravek) je morda (verjetnost je manjša kot
pri 2A) rakotvorna za človeka; okoliščina izpostavljenosti ima za
posledico, da so izpostavljenosti morda rakotvorne za človeka.

Skupina 3: snov (pripravek ali okoliščina pripravljenosti) ni
razvrstljiva kot rakotvorna za človeka.

Skupina 4: snov (pripravek) verjetno ni rakotvorna za človeka.

Razvrstitev snovi, pripravkov ali okoliščin izpostavljenosti je
stvar znanstvene preudarnosti, ki odraža moč razvidnosti, ki
izhaja iz študij na ljudeh, preizkusih na živalih in ostalih
koristnih podatkih.

EU

European Union - evropska unija

IARC

International Agency for Research on Cancer - Mednarodna agencija
za raziskovanje raka

op.

opombe

Mejna vrednost

Mejna vrednost - je koncentracija snovi v zraku na delovnem
mestu, ki na splošno ne škoduje zdravju delavca, če delavec dela
pri koncentraciji, ki je manjša ali enaka mejni vrednosti, 8 ur
na dan ali 42 ur na teden, celo delovno dobo.

KTV

Kratkotrajna vrednost - je faktor, s katerim množimo mejno
vrednost, da dobimo koncentracijo snovi, ki ji je delavec brez
nevarnosti za zdravje lahko izpostavljen krajši čas.
Izpostavljenost kratkotrajni vrednosti snovi lahko traja največ
15 minut in se ne sme ponoviti več kot štirikrat v delovnem času,
med dvema izpostavljenostima tej koncentraciji pa mora preteči
najmanj 60 minut.

TDK

Tehnično dosegljiva koncentracija - je koncentracija snovi v
zraku na delovnem mestu, ki jo je glede na stanje tehnike mogoče
doseči in še mogoče tolerirati in ki jo je treba upoštevati kot
kriterij za primerne varnostne ukrepe in mersko tehnično kontrolo
na delovnem mestu. TDK se nanaša le na rakotvorne snovi, kjer ne
bo mogoče postaviti utemeljenih mejnih vrednosti na delovnem
mestu. TDK naj bi zmanjševala nevarnost zdravstvenih okvar,
vendar jih ne more popolnoma izključiti.

H

Hautresorbtiv; lastnost lažjega prehajanja v organizem skozi
kožo; upoštevanje mejnih vrednosti ni zadostna za zaščito
zdravja; organizacijski in higienski ukrepi morajo preprečiti
stik s kožo.

S

Sensibilisierend; lastnost snovi, da izzove preobčutljivost kože
in/ali dihalnih poti; večkratna izpostavljenost lahko pripelje do
alergijskih obolenj; upoštevanje mejnih vrednosti ne zagotavlja
nastanka alergijskih reakcij.

Y

snovi, pri katerih ni nevarnosti za zarodek ob upoštevanju MDK in
BAT

Re

vdihnjeni delci - oznaka velikostnih razredov delcev po EN 481

A

alveolni delci - oznaka velikostnih razredov delcev po EN 481

EN 481

EN 481 - evropski standard 481, ki določa velikostne razrede
delcev za ugotavljanje lebdečih delcev na delovnem mestu.

bio - P

biološki parametri

BAT

Biologischer Arbeitsplatztoleranzwert - je koncentracija snovi
in/ali njenih metabolitov oziroma bioloških učinkov, nastalih
zaradi delovanja snovi v organizmu, ki na splošno ne škoduje
zdravju delavca.

EKA

Expositions-quivalente für krebserzeugende Arbeitsstoffe - zveza
med koncentracijo rakotvornih snovi v zraku na delovnem mestu in
količino snovi in/ali njenih metabolitov v organizmu.


* glej prilogo III

** glej kromove (VI) spojine

*** glej akrilamid

**** glej kadmijeve spojine

Priloga I: Seznam rakotvornih in/ali mutagenih snovi in mejnih vrednosti

3. Seznam rakotvornih in/ali mutagenih snovi po rastoči CAS
številki

-----------------------------------------------------------------
CAS št.                  Ime snovi
-----------------------------------------------------------------
50-32-8                  benzo(a)piren

51-75-2                  N-metil-bis(2-kloroetil) amin

51-79-6                  uretan (INN) (etil karbamat)

53-70-3                  dibenzo(a,h)antracen

55-18-5                  N-nitrozodietilamin

56-55-3                  benzo(a)antracen

57-14-7                  N,N-dimetil hidrazin

57-57-8                  3-propanolid (1,3-propiolakton)

59-89-2                  N-nitrozomorfolin

60-09-3 4-               aminoazobenzen

62-55-5                  tioacetamid

62-75-9                  dimetil nitrozamin

64-67-5                  dietil sulfat

67-63-0                  2-propanol (izopropilalkohol)

70-25-7                  1-metil-3-nitro-1-nitrozoguanidin

71-43-2                  benzen

74-96-4                  bromoetan (etil bromid)

75-01-4                  vinilklorid (kloroetilen)

75-21-8                  etilen oksid (oksiran)

75-28-5                  iso-butan

75-55-8                  2-metilaziridin (propilenimin)

75-56-9                  1,2-epoksipropan (propilenoksid)

77-78-1                  dimetil sulfat

79-06-1                  akrilamid

79-44-7                  dimetil karbamoil klorid

79-46-9                  2-nitropropan

87-86-5                  pentaklorofenol

88-72-2                  2-nitrotoluen

90-04-0                  2-metoksianilin (o-anisidin)

91-23-6                  2-nitroanisol

91-59-8                  2-naftilamin

91-94-1                  3,3'-diklorobenzidin

92-67-1                  4-aminobifenil

92-87-5                  benzidin (4,4'-diaminobifenil)

92-93-3                  4-nitrobifenil

94-59-7                  5-alil-1,3-benzodioksol

95-06-7                  sulfalat (ISO) (2-kloroalil
                         dietilditiokarbamat)

95-53-4                  o-toluidin

95-69-2                  4-kloro-o-toluidin

95-80-7                  4-metil-m-fenilen diamin
                         (2,4-toluendiamin)

96-09-3                  stiren oksid ((epoksietil)benzen)

96-12-8                  1,2-dibromo-3-kloropropan

96-12-8                  1,2-dibrometan

96-18-4                  1,2,3-trikloropropan

96-23-1                  1,3-dikloro-2-propanol

97-56-3                  4-o-tolilazo-o-toluidin
                         (4-amino-2',3-dimetilazobenzen)

98-07-7                  alfa,alfa,alfa-triklorotoluen

100-44-7                 alfa-klorotoluen

100-75-4                 N-nitrozopiperidin

101-14-4                 2,2'-dikloro-4,4'-metilen dianilin
                         (4,4'-metilen-bis-(2-kloroanilin)

101-61-1                 4,4'-metilen-bis(N,N-dimetilanilin)

101-77-9                 4,4'-diaminodifenil metan

101-80-4                 4,4'-oksidianilin

101-90-6                 1,3-bis(2,3-epoksipropoksi)-benzen
                         (resorcinoldiglicidil eter)

103-33-3                 azobenzen

106-47-8                 4-kloroanilin (p-)

106-87-6                 1-epoksietil-3,4-epoksicikloheksan
                         (vinilcikloheksan-diepoksid)

106-88-7                 1,2-epoksibutan

106-89-8                 1-kloro-2,3-epoksi propan
                         (epiklorohidrin)

106-92-3                 1-aliloksi-2,3-epoksipropan (alilglicid
                         eter)

106-97-8                 butan

106-99-0                 1,3-butadien

107-06-2                 1,2-dikloroetan (etilen klorid)

107-13-1                 akrilonitril (vinilcianid)

107-30-2                 klorometil metil eter (klorodimetil
                         eter)

118-74-1                 heksaklorobenzen

119-90-4                 3,3'-dimetoksibenzidin (o-dianizidin)

119-93-7                 3,3'-dimetilbenzidin (o-tolidin)

120-71-8                 2-metoksi-5-metilanilin (p-kresidin)

122-60-1                 1,2-epoksi-3-fenoksipropan (fenil
                         glicidil eter)

122-66-7                 hidrazobenzen

137-17-7                 2,4,5-trimetilanilin

139-65-1                 4,4'-tiodianilin

151-56-4                 etilenimin (aziridin)

205-82-3                 benzo(j)fluoroanten

205-99-2                 benzo(b)fluoroanten

207-08-9                 benzo(k)fluoroanten

302-01-2                 hidrazin

334-88-3                 diazometan

399-95-1                 4-amino-3-fluorofenol

492-80-8                 4,4'-karbonimidoil bis
                         (N,N-di-metilanilin) (auramin)

505-60-2                 2,2'-diklorodietilsulfid

509-14-8                 tetranitrometan

540-73-8                 1,2-dimetil hidrazin

542-75-6                 1,3-dikloropropen (cis- in trans-)

542-88-1                 bis(klorometil)eter

556-52-5                 2,3-epoksi-1-propanol (glicidol)

573-58-0                 dinatrijev-3,3'[[1,1'-bifenil]-4,4'-
                         diilbis(azo)]bis(4-aminonaftalin-
                         1-sulfonat)

581-89-5                 2-nitronaftalen

592-62-1                 metilazoksimetil acetat ((metil-ONN-
                         azoksi)-metil acetat)

593-60-2                 bromoeten (vinilbromid)

593-70-4                 klorofluorometan

601-77-4                 N-nitrozodi-i-propilamin

602-87-9                 5-nitroacetnaften

606-20-2                 2,6-dinitrotoluen

610-39-9                 3,4-dinitrotoluen

612-64-6                 N-nitrozoetilfenilamin

614-00-6                 N-nitrozometilfenilamin

615-05-4                 2,4-diaminoanizol (4-metoksi-1,3-
                         benzendiamin)

680-31-9                 triamid heksametil fosforne kisline

764-41-0                 1,4-diklorobut-2-en

838-88-0                 4,4'-metilendi-o-toluidin

924-16-3                 N-nitrozodi-n-butilamin

930-55-2                 N-nitrozopirolidin

1116-54-7                2,2'-(nitrozoimino)bis etanol

1120-71-4                1,3-propansulton

1121-03-5                2,4-butansulton

1303-28-2                diarzenov pentaoksid

1306-19-0                kadmijev oksid

1313-99-1                nikljev monoksid

1314-06-3                dinikljev trioksid

1327-53-3                diarzenov trioksid (arzenov trioksid)

1332-21-4                azbest

1333-82-0                kromov trioksid (anhidrid kromove
                         kisline)

1464-53-5                1,2,3,4-diepoksi butan
                         (butadiendiepoksid)

1746-01-6                2,3,7,8-tetraklorodibenzo-p-dioksin
                         (R 112)

1836-75-5                nitrofen (ISO) (2,4-diklorofenil-4-
                         nitrofenil eter)

1937-37-7                dinatrijev-4-amino-3-[[4'-[(2,4-
                         diaminofenil)azo][1,1'-bifenil]-4-
                         il]azo]-5-hidroksi-6-(fenilazo)naftalin-

                         2,7-disulfonat

2425-06-1                kaptafol (ISO) (1,2,3,6-tetrahidro-N-
                         (1,1,2,2-tetrakloretiltio)ftalimid)

2431-50-7                2,3,4-trikloro-1-buten

2451-62-9               1,3,5-tris(oksiranilmetil)-1,3,5-triazin-
                        2,4,6(1H,3H,5H)-trion

2602-46-2               tetranatrijev-3,3'-[[1,1'-bifenil]-4,4'-
                        diilbis(azo)]bis[5-amino-4-hidroksi-
                        naftalin-2,7-disulfonat]

3033-77-0               glicidiltrimetil-amonijev-klorid

5216-25-1               4-klorobenzotriklorid

6804-07-5               karbadoks (INN) (metil 3-(kinoksalin-
                        2-il-metilen)karbazat-1,4-dioksid)

7440-41-7               berilij

7440-43-9               kadmij

7572-29-4               dikloroacetilen

7758-01-2               kalijev bromat

7775-11-3               natrijev kromat

7778-39-4               arzenova (V) kislina As(2)O(5)

7778-50-9               kalijev dikromat

7784-40-9               svinčevhidrogen arzenat

7789-00-6               kalijev kromat

7789-06-2               stroncijev kromat

7789-09-5               amonijev dikromat

7789-12-0               natrijev dikromat, dihidrat

10108-64-2              kadmijev klorid

10124-36-4              kadmijev sulfat

10588-01-9              natrijev dikromat

12035-36-8              nikljev dioksid

12035-72-2              trinikljev sulfid

12510-42-8              erionit

13360-57-1              dimetil sulfamoil klorid

13765-19-0              kalcijev kromat

15159-40-7              morfolin-4-karbonilklorid

16071-86-6              dinatrijev-[5-[(4'-((2,6-dihidroksi-3-
                        ((2-hidroksi-5-sulfofenil)azo)fenil)azo)
                        (1,1'-bifenil)-4-il)azo)salicilato
                        (4-))kuprat(2-)

16812-54-7              nikljev sulfid

24613-89-6              kromov(III) kromat (kromova(III)sol
                        kromove (VI) kisline)

25321-14-6              dinitrotoluen (mešanica izomer)

36465-76-6              arzenova (III) kislina As(2)O(3)

40595-95-6              N-nitrozometiletilamin

65321-67-7              toleun-2,4-diamonijevsulfat

68606-10-0              bencin

77402-03-0              metil akrilamidometoksi acetat

77402-05-2              metil akrilamidoglikolat

97722-04-8              ogljikovodiki; C(26-55) (z večjo
                        vsebnostjo aromatov)
-----------------------------------------------------------------

PRILOGA II

       Masni odstotki rakotvornih in/ali mutagenih snovi,
          ki povzročajo rakotvornost in/ali mutagenost
                           pripravkov


Rakotvorna snov                     Masni odstotek (%)
-----------------------------------------------------------------
- aminoazotoluen                           0,01

- 4-aminobifenil in njegove soli           0,01

- 6-amino-2-etoksinaftalen                 0,01

- benzidin in njegove soli                 0,01

- benzo(a)piren                            0,005

- 2,4,-butansulton                         0,01

- 1,4-diklorobut-2-en                      0,01

- 2,2'-diklorodietilsulfid                 0,01

- diklorometileter                         0,0005

- 3,3'-dimetilbenzidin in njegove soli     0,05

- 1,2-dimetilhidrazin                      0,01

- dimetil karbamoil klorid                 0,0005

- 3,3'-dimetoksibenzidin in njegove soli   0,05

- kadmijev klorid                          0,01

- klorometil metil eter                    0,01

- 4-kloro-o-toluidin                       0,01

- p-krezidin                               0,01

- N-metil-bis(2-kloroetil) amin            0,01

- 2-naftilamin in njegove soli             0,01

- 4-nitrobifenil                           0,01

- N-nitrozodi-n-butilamin                  0,0001

- N-nitrozodietanolamin                    0,0005

- N-nitrozodietilamin                      0,0001

- N-nitrozodimetilamin                     0,0001

- N-nitrozodi-i-propilamin                 0,0005

- N-nitrozodi-n-propilamin                 0,0001

- N-nitrozoetilfenilamin                   0,0001

- N-nitrozometiletilamin                   0,0001

- N-nitrozometilfenilamin                  0,0001

- N-nitrozomorfolin                        0,0001

- N-nitrozopiperidin                       0,0001

- N-nitrozopirolidin                       0,0005

- 1,3-propansulton                         0,01

- 2,3,7,8-tetraklorodibenzo-p-dioksin
(R 112)                                    0,0000002

- tetranitrometan                          0,001

- triamid heksametil fosforne kislilne     0,0005

- 1,2,3-trikloropropan                     0,01

- alfa,alfa,alfa-triklorotoluen            0,01
-----------------------------------------------------------------

PRILOGA III

           Prepovedi, omejitve proizvodnje in uporabe
        rakotvornih in/ali mutagenih snovi in pripravkov


1. Pripravki, ki vsebujejo več kot 0,1 masnega odstotka

- 2-naftilamin - a [9 1 - 5 9 - 8] ali njegovih soli,

- 4-aminobifenil - a [9 2 - 6 7 - 1] ali njegovih soli,

- benzidin - a [9 2 - 8 7 - 5] ali njegovih soli,

- 4-nitrobifenil - a [9 2 - 9 3 - 3]

se ne smejo proizvajati ali uporabljati, razen za proizvodnjo in
uporabo, namenjeno raziskavam, znanosti, izobraževanju,
preiskavam - vključno analize.

2. Pripravki, ki vsebujejo več kot 0,3 masnega odstotka arzena se
ne smejo uporabljati:

- za čiščenje prevoznih posod in drugih ozkih prostorov,

- v premaznih sredstvih,

- v sredstvih za boj proti škodljivcem,

- v proizvodnji ravnega stekla (npr. okensko steklo) in
embalažnega stekla za živila,

- v proizvodnji usnja, krzna, pri oplemenitenju tekstila in v
preparatorstvu,

- v proizvodnji emajlov,

- pri živčnih, lužilnih in čistilnih sredstvih, z izjemo
fosforjeve čimže,

- pri kemični (reduktivni) površinski obdelavi kovin,

- v proizvodnji pirotehničnih proizvodov,

- v kovinskih lepilih.

Arzenove spojine in pripravki se ne smejo uporabljati:

- kot zaščitno sredstvo za les,

- za pripravo industrijske, komunalne ali druge vode ne glede na
njeno uporabo.

Prepoved uporabe kot zaščitno sredstvo za les ne velja za
anorganske soli tipa Cu-Cr-As, ki se uporabljajo pri impregnaciji
v vakuumu ali pod pritiskom in je les namenjen zunanji uporabi.

3. Pripravki, ki vsebujejo več kot 0,1 masnega odstotka benzena
se ne smejo uporabljati. Izjeme so:

- goriva za pogon motorjev z notranjim izgorevanjem,

- uporaba snovi in pripravkov v industrijskih zaprtih postopkih,

- uporaba nafte, surovega bencina in komponent pogonskih goriv v
industriji,

- proizvodnja in uporaba, namenjena raziskavam, znanosti,
izobraževanju, preiskavam, vključno analize.

4. Hladilno mazalne snovi, ki vsebujejo nitrozirne komponente, se
ne smejo uporabljati.

5. Katransko olje se ne sme uporabljati kot zaščitno sredstvo za
les, razen:

- pri zaprtih sistemih impregnacije in

- pri uporabi na prostem, ko ta ni namenjena široki potrošnji.

6. Vinil klorid (kloroetilen) se ne sme uporabljati kot potisni
plin za aerosole.

7. Kadmij in njegove spojine se ne smejo uporabljati kot pigment,
stabilizatorji in za kadmiranje razen, če to narekujejo varnostne
zahteve.

8. Pentaklorofenol in soli se ne sme uporabljati v lesni in
tekstilni industriji.

9. Delavci ne smejo priti v stik z:

- 4-aminobifenilom in njegovimi solmi,

- 6-amino-2-etoksi naftalenom,

- benzidin-om in njegovimi solmi,

- bis(klorometil)etrom,

- dimetil karbamoil kloridom,

- dimetil nitrozaminom,

- kadmijevim kloridom (v respirabilni obliki),

- klorometil metil etrom,

- 2-naftilaminom in njegovimi solmi,

- 4-nitrobifenil-om,

- 1,3-propansultonom,

- tetranitrometanom,

- triamidom heksametil fosforne kisline,

- 1,2,3-trikloropropanom,

10. Izopropanol se ne sme proizvajati po močno kislem postopku.

Vaše trenutno stanje

Zahtevano
Analitika
Oglaševanje

Prikaži podrobnosti