Uradni list

Številka 34
Uradni list RS, št. 34/2000 z dne 17. 4. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 34/2000 z dne 17. 4. 2000

Kazalo

1592. Statut Krajevne skupnosti Kotlje, stran 4070.

Na podlagi 2. in 58. člena statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradni list RS, št. 39/99) je Svet krajevne skupnosti Kotlje, na 3. seji dne 23. 12. 1999 sprejel
S T A T U T
Krajevne skupnosti Kotlje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Krajevna skupnost Kotlje je kot ožji del občine samoupravna skupnost občanov, organizirana na območju naslednjih območij oziroma naselij:
– Kotlje,
– Podgora,
– Brdinje,
– Sele - del,
– Podkraj,
– Uršlja Gora in,
– del naselja Preški Vrh, popisni okoliš – PO 0048, PO 0049, PO 0050, PO 0051.
2. člen
Krajevna skupnost je pravna oseba v okviru pristojnosti, ki jih nanjo prenese občina.
3. člen
Krajani Kotelj praznujejo svoj krajevni praznik. Datum določi svet KS Kotlje s posebnim sklepom.
4. člen
Krajevna skupnost ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu napis: OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM, KRAJEVNA SKUPNOST KOTLJE v sredini pa grb Občine Ravne na Koroškem.
5. člen
Krajevna skupnost v okviru pooblastil določenih v statutu občine in statutarnem sklepu samostojno ureja in opravlja naloge, ki jih nanjo prenese občina.
6. člen
Obstoječa krajevna skupnost se lahko tudi preoblikuje. Za izvedbo preoblikovanja se uporabljajo določbe zakona in statuta občine.
II. NALOGE KRAJEVNE SKUPNOSTI
7. člen
Pristojnosti in naloge krajevne skupnosti so:
– sprejema statut,
– upravlja in razpolaga s svojim premoženjem in sredstvi,
– sprejema program razvoja skupnosti,
– upravlja z javnimi infrastrukturnimi objekti, ki jih je občina prenesla v upravljanje skupnosti.
Sodeluje pri opravljanju javnih zadev v občini, ki so neposredno ali posredno v interesu KS:
– daje predloge in sodeluje pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodeluje pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodeluje pri nadzoru nad opravljenimi deli,
– sodeluje pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodeluje pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,
– daje predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodeluje pri njihovi sanaciji,
– daje predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenje, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodeluje,
– daje pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.),
– predlaga programe javnih del,
– sodeluje in daje mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,
– oblikuje pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posreduje pristojnemu organu občine,
– daje mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov,
– seznanja pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,
– sodeluje pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
– spremlja nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodeluje pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,
– daje soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa statut in, ki jih je občina iz svoje pristojnosti prenesla na skupnost.
III. ORGANI KRAJEVNE SKUPNOSTI
8. člen
Organ odločanja o vseh zadevah v okviru nalog krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti šteje sedem članov.
1. Volitve sveta krajevne skupnosti
9. člen
Za volitve sveta krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet.
Svet krajevne skupnosti izvolijo občani krajevne skupnosti to je volilci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti na podlagi enake volilne pravice s tajnim glasovanjem.
10. člen
V skladu z zakonom, statutom občine in tem statutom so volitve sveta krajevne skupnosti redne (opravijo se vsako četrto leto), predčasne (opravijo se, če se svet krajevne skupnosti razpusti pred potekom štiriletne mandatne dobe) in nadomestne.
Redne volitve v svet krajevne skupnosti se opravijo istočasno kot redne volitve v občinski svet.
11. člen
Občani volijo svet krajevne skupnosti v krajevni skupnosti kot eni volilni enoti.
12. člen
Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše (v predpisanih rokih in na predpisan način) župan občine, izvajata pa jih občinska volilna komisija in volilna komisija krajevne skupnosti.
2. Pristojnosti sveta krajevne skupnosti
13. člen
Svet krajevne skupnosti ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut krajevne skupnosti,
– voli predsednika sveta in na njegov predlog podpredsednika sveta in tajnika,
– sprejema letni finančni načrt in zaključni račun,
– sprejema letni program dela,
– predlaga razpis referenduma za uvedbo samoprispevka,
– po potrebi v krajevni skupnosti sklicuje zbore občanov,
– sodeluje z občinskim svetom in županom pri izvrševanju nalog,
– daje pobude, predloge in mnenje za sprejem, spremembo ali dopolnitev odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– oblikuje osnutek potreb za letni proračun občine iz vsebine KCG in Opremljanja stavbnih zemljišč,
– imenuje volilno komisijo,
– oblikuje mnenja in pobude za obravnavo na sejah občinskega sveta, skladno s statutom občine ali statutarnimi sklepi,
– imenuje komisije ali delovna telesa za trajne ali občasne naloge,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa statut in statutarni sklep.
3. Konstituiranje sveta in mandat članov sveta krajevne skupnosti
14. člen
Svet krajevne skupnosti se konstituira na svoji prvi seji po izvolitvi tako, da izmed sebe izvoli predsednika sveta krajevne skupnosti in podpredsednika sveta krajevne skupnosti.
15. člen
Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan občine najkasneje 20 dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije. Svet krajevne skupnosti na prvi seji obravnava poročilo volilne komisije in verificira mandate članov sveta krajevne skupnosti.
16. člen
Do izvolitve predsednika sveta krajevne skupnosti in podpredsednika sveta krajevne skupnosti vodi prvo sejo najstarejši član sveta krajevne skupnosti.
17. člen
Na prvi seji izvoli svet krajevne skupnosti izmed članov sveta – na predlog najmanj četrtine članov sveta – predsednika sveta krajevne skupnosti. Predsednik sveta krajevne skupnosti se izvoli z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o dveh kandidatih, ki sta dobila največ glasov.
Podpredsednika sveta krajevne skupnosti izvoli svet krajevne skupnosti na predlog predsednika.
18. člen
Predsednik sveta krajevne skupnosti in podpredsednik sveta krajevne skupnosti se volita izmed članov sveta krajevne skupnosti za mandatno dobo sveta krajevne skupnosti z večino glasov vseh članov sveta krajevne skupnosti.
Predsednik sveta krajevne skupnosti je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta krajevne skupnosti. Predsednik je razrešen, če za predlog razrešitve glasuje več kot polovica vseh članov sveta krajevne skupnosti.
19. člen
Predsedniku in članom sveta krajevne skupnosti preneha mandat s pretekom časa za katerega so bili izvoljeni.
20. člen
Vsak član sveta krajevne skupnosti lahko pred potekom mandata odstopi. Odstopna izjava mora biti podana v pisni obliki in posredovana predsedniku sveta krajevne skupnosti.
21. člen
Predsednik sveta krajevne skupnosti lahko pred potekom mandatne dobe odstopi. Odstopna izjava mora biti podana v pisni obliki. Svet krajevne skupnosti ob obravnavi odstopne izjave opravi tudi volitve novega predsednika sveta krajevne skupnosti.
Za odstop podpredsednika sveta krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določila, ki veljajo za odstop predsednika sveta krajevne skupnosti. Če predsednik ali podpredsednik odstopita kot člana sveta se najprej izvede postopek po 20. členu tega statuta, nato pa se izvolita novi predsednik in podpredsednik sveta krajevne skupnosti.
22. člen
Občinski svet mora na predlog župana, polovice članov sveta ali zbora občanov krajevne skupnosti razpustiti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
– če se najmanj po trikratnem sklicu svet krajevne skupnosti ne sestane,
– če se ugotovi, da svet krajevne skupnosti očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so krajevni skupnosti dodeljena iz proračuna, uporabljajo nenamensko,
– če je odstopila več kot polovica članov sveta krajevne skupnosti.
4. Pravice in dolžnosti članov sveta krajevne skupnosti
23. člen
Člani sveta krajevne skupnosti imajo pravice in dolžnosti določene z zakonom, statutom občine in tem statutom.
24. člen
Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in uresničevati sprejete odločitve sveta krajevne skupnosti.
25. člen
Člani sveta krajevne skupnosti imajo pravico dajati pobude predsedniku sveta krajevne skupnosti in zahtevati odgovore na svoja vprašanja in pobude.
26. člen
Član sveta lahko pred sprejetjem dnevnega reda zahteva, da se posamezno vprašanje, predlog oziroma pobuda uvrsti v razpravo. Dopolnitev dnevnega reda sprejema večina na seji navzočih članov sveta.
5. Predsednik in podpredsednik sveta krajevne skupnosti
27. člen
Predsednik sveta krajevne skupnosti:
– zastopa in predstavlja krajevno skupnost,
– sklicuje in vodi seje sveta krajevne skupnosti,
– skrbi, da so pravočasno pripravljeni materiali za obravnavo in odločanje na seji sveta krajevne skupnosti ter za nemoteno delo sveta krajevne skupnosti,
– skrbi za javnost in kontinuiteto dela sveta in ga tudi seznanja s sklepi in stališči občinskega sveta, ki se nanašajo na uresničevanje v KS,
– podpisuje akte in sklepe, ki jih sprejema svet krajevne skupnosti,
– v soglasju s člani sveta sklepa posamične pravne posle v vrednosti nad 50.000 do 100.000 SIT,
– vrednost pravnih poslov nad 100.000 SIT lahko sklepa le ob predhodnem soglasju župana,
– opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne skupnosti.
28. člen
Podpredsednik sveta krajevne skupnosti pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v času odsotnosti in v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
29. člen
Če nastopijo razlogi zaradi katerih predsednik sveta krajevne skupnosti ne more opravljati svoje funkcije, opravlja naloge predsednika podpredsednik sveta krajevne skupnosti. Če tudi podpredsednik sveta krajevne skupnosti ne more opravljati nalog predsednika, prevzame naloge predsednika najstarejši član sveta krajevne skupnosti.
6. Seje sveta krajevne skupnosti
30. člen
Glasovanje na seji sveta je javno. Tajno se na seji sveta glasuje le takrat, kadar tako določi s sklepom večina članov sveta krajevne skupnosti.
31. člen
Svet krajevne skupnosti veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov sveta krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti sprejema odločitve z večino navzočih glasov, če s tem statutom za posamezne odločitve ni drugače določeno.
32. člen
Svet krajevne skupnosti se sestaja na sejah, praviloma kvartalno, oziroma na podlagi potreb iz programskih usmeritev, ki jih sklicuje predsednik sveta krajevne skupnosti na lastno pobudo, predsednik pa mora sklicati sejo, če to zahtevata najmanj dva člana sveta, občinski svet ali župan. Če predsednik sveta krajevne skupnosti ne skliče seje v 15 dneh potem, ko je prejel pisno zahtevo upravičenega predlagatelja, jo skliče tisti, ki je sklic zahteval. Dnevni red seje sveta krajevne skupnosti predlaga predsednik, lahko pa ga predlaga tudi tisti, ki je upravičen predlagatelj sklica seje sveta krajevne skupnosti.
Vabilo za sejo sveta krajevne skupnosti se lahko pošlje tudi županu občine. V dogovoru z županom občine se skliče seja sveta krajevne skupnosti, kadar je potrebno, da so na seji prisotni župan ali drugi predstavniki občine.
33. člen
Seje sveta krajevne skupnosti so javne, razen če svet krajevne skupnosti ne odloči drugače.
Udeleženci, ki niso člani sveta krajevne skupnosti smejo razpravljati na odprto temo samo na pristanek predsedujočega seje. Nečlani sveta krajevne skupnosti nimajo glasovalne pravice. Glasovanje je lahko tudi zaprto za javnost.
34. člen
O poteku seje sveta je treba pisati skrajšani zapisnik. Skrajšani zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji, glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o predlogih o katerih se je razpravljalo z imeni razpravljalcev, navedbo na seji sprejetih sklepov, stališč, pobud in izidov glasovanja o posameznih zadevah.
Zapisnik podpišeta zapisnikar in predsednik sveta. Skrajšani zapisnik svet potrdi na prvi prihodnji seji.
IV. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE KRAJEVNE SKUPNOSTI
35. člen
Krajevni skupnosti se za opravljanje nalog določenih s statutom občine in statutarnim sklepom zagotovijo sredstva iz proračuna občine. Občina zagotavlja iz občinskega proračuna sredstva za delovanje krajevne skupnosti.
Drugi viri sredstev krajevne skupnosti so:
– najemnine za objekte, prostore in površine, ki jih ima v upravljanju KS,
– sredstva pokroviteljev,
– donatorski prispevki,
– samoprispevek (če je uveden za območje KS),
– prostovoljni prispevki,
– dnevne komunalne takse,
– lastna dejavnost,
– druga sredstva.
36. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene se razporedijo s finančnim načrtom krajevne skupnosti.
37. člen
Sredstva krajevne skupnosti se smejo uporabiti le za namene določene s finančnim načrtom. Sredstva pridobljena mimo finančnega načrta pa z sklepom sveta KS. Za izvrševanje finančnega načrta je odgovoren predsednik sveta krajevne skupnosti.
38. člen
Finančni načrt krajevne skupnosti sprejme svet krajevne skupnosti. Po preteku leta za katerega je bil sprejet finančni načrt krajevne skupnosti sprejme svet krajevne skupnosti zaključni račun za preteklo leto. V zaključnem računu se izkažejo predvideni in doseženi prihodki ter predvideni in doseženi odhodki.
39. člen
Strokovna služba občine je pristojna in odgovorna, da vodi finančno poslovanje in knjigovodsko evidenco za KS, v skladu z zakonskimi predpisi, določili statuta občine, tega statuta in odločitvami sveta krajevne skupnosti.
V. AKTI KRAJEVNE SKUPNOSTI
40. člen
Svet krajevne skupnosti sprejema naslednje akte:
– statut krajevne skupnosti,
– programske usmeritve,
– finančni načrt programskih usmeritev za eno koledarsko leto,
– zaključni račun za eno koledarsko leto,
– sklepe, stališča in pobude.
41. člen
Statut krajevne skupnosti je temeljni akt krajevne skupnosti, ki določa organizacijo in delovanje krajevne skupnosti, oblikovanje in pristojnosti organa krajevne skupnosti in druga vprašanja pomembna za delo krajevne skupnosti.
Statut krajevne skupnosti sprejme svet krajevne skupnosti z dvotretinsko večino glasov vseh članov sveta krajevne skupnosti.
42. člen
S finančnim načrtom se razporedijo vsi prihodki in odhodki za posamezne namene porabe v krajevni skupnosti.
43. člen
Z zaključnim računom se izkazujejo predvideni in doseženi prihodki ter predvideni in doseženi odhodki sredstev krajevne skupnosti.
44. člen
S sklepom svet odloča o posameznih vprašanjih iz svojih pristojnosti.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
45. člen
Število članov sveta krajevne skupnosti in volilne enote za volitve v svet krajevne skupnosti določi občinski svet z odlokom.
Mandatna doba članov sveta krajevne skupnosti, ki so bili izvoljeni na prvih volitvah, traja do izteka mandata članom občinskega sveta.
46. člen
Sprejeti statut krajevne skupnosti se posreduje županu občine, da ga objavi.
47. člen
Ta statut začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Kotlje, dne 23. decembra 1999.
Predsednik
Sveta krajevne skupnosti
Kotlje
Janko Torej l. r.