Uradni list

Številka 5
Uradni list RS, št. 5/2000 z dne 21. 1. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 5/2000 z dne 21. 1. 2000

Kazalo

282. Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč, stran 585.

Na podlagi 29. in 61. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US RS,45/94 – odločba US RS, Uradni list RS, št. 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98), 12. in 25. člena zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84, Uradni list RS, št. 26/90), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93 in 66/93), 3. in 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 7. člena odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah in 18. člena statuta Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah (Uradni list RS, št. 18/99) je Občinski svet občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah na seji dne 15. 12. 1999 sprejel
O D L O K
o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določa izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti, kakor tudi urejanje pokopališča na območju Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah.
Na območju Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah se nahaja pokopališče v naselju Vitomarci.
2. člen
Urejanje pokopališča, pokopališka in pogrebna dejavnost je lahko organizirana in nadzorovana lokalna gospodarska javna služba.
Opravljanje pokopališke dejavnosti je:
– opravljanje pokopaliških storitev,
– opravljanje pogrebne dejavnosti,
– urejanje pokopališč.
S tem odlokom so določene tudi pogrebne svečanosti.
3. člen
Pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališč se lahko opravlja na podlagi podeljene koncesije ali na krajevno običajen način.
4. člen
Pokopališke storitve se izvajajo na pokopališču in so predvsem naslednje:
– zagotovitev uporabe mrliške vežice, izvajanje pogrebnih svečanosti, izkop in zasip jame ter zaščita sosednjih grobov, prva ureditev groba in opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom in tem odlokom.
Občina lahko podrobneje uredi postopek izvajanja pokopališke dejavnosti z izdajo tehničnega pravilnika.
5. člen
Pogrebna dejavnost se praviloma izvaja izven pokopališč in zajema predvsem naslednje dejavnosti:
– urejanje dokumentacije, ureditev in prevoz pokojnika, oddajanje grobnih prostorov, sklepanje najemnih pogodb ter vodenje evidence o grobovih in sklenjenih najemnih pogodbah ter izvajanje pogrebne dežurne službe in druga dela, ki so posebej dogovorjena z upravljalcem pokopališča.
6. člen
Urejanje pokopališč je dejavnost, ki obsega vzdrževanje pokopališč, razdelitev na posamezne zvrsti grobov, prekope grobov in opustitev pokopališč in zajema predvsem naslednja dela:
– čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega,
– odvoz odpadkov na odlagališče,
– košnja zelenic,
– vzdrževalna dela na objektih in napravah,
– vodenje katastra pokopališč.
II. NAČIN IN ČAS POKOPA
7. člen
Umrli praviloma leži doma ali mrliški veži. V krajih, kjer na pokopališču ni mrliške vežice, je dovoljeno čuvanje umrlih do pogreba na domu umrlega.
Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj, kjer se čuva, je dovoljen samo s posebej prirejenimi vozili, s katerimi razpolaga koncesionar oziroma na drug krajevno običajen način.
Prenos na pokopališče je dovoljen potem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliški pregledni službi.
8. člen
Pokop umrlega se opravi na pokopališču v skladu s krajevnimi običaji.
Način pokopa in pogrebne svečanosti je treba opraviti v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim ali druga z zakonom določena oseba oziroma za zadeve socialnega skrbstva pristojni organ občine, v kateri je oseba umrla ali bila najdena.
9. člen
Pokop odredi mrliški preglednik po ugotovljeni smrti in določi okvirni čas pokopa. Praviloma mora preteči od trenutka smrti do pokopa oziroma upepelitve najmanj 36 ur. Točen čas pokopa določi upravljavec v dogovoru s svojci umrlega in predstavnikom verske skupnosti, če gre za verski pogreb.
Po ugotovljeni smrti se pokop prijavi koncesionarju, s katerim se dogovori o vseh pokopaliških in pogrebnih storitvah.
10. člen
Če pokop in pogrebne svečanosti organizira lokalna skupnost, društvo ali združenje, se umrlega pred pokopom izjemoma lahko položi tudi na določen kraj zunaj pokopališča.
Verske skupnosti lahko v skladu s pokopališkim redom položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov.
11. člen
Umrlega se položi v krsto in se pokoplje v grob za klasičen pokop, v vrstni grob ali grobišče.
Pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih na podlagi dovoljenja pristojnega upravnega organa za notranje zadeve, po predhodnem soglasju za zadeve zdravstvenega varstva pristojnega organa.
Upepeljene ostanke umrlega se shrani v žaro in pokopljejo v grob za klasičen pokop, v žarni grob ali se jih raztrese na posebej določenem prostoru na pokopališču oziroma zunaj pokopališča na podlagi dovoljenja za notranje zadeve pristojnega upravnega organa.
12. člen
Stroške pokopa morajo poravnati dediči umrlega oziroma oseba, ki je naročila pokop.
V primeru, ko poravna stroške pokopa občina, ima pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.
13. člen
Pokopi so vsak dan.
Uporabo vežice in njen obratovalni čas določa upravljavec. V času, ko je mrliška vežica zaprta, se lahko vstopi samo na podlagi prehodnega dovoljenja upravljavca.
III. POGREBNE SVEČANOSTI
14. člen
Pogrebna svečanost je sestavni del pogreba in ima javni pietetni značaj.
Če je bila želja pokojnika ali njegovih najbližjih svojcev, se lahko pokop opravi v ožjem družinskem krogu.
15. člen
Pogrebna svečanost se opravi na pokopališču, kjer bo pokop. O pogrebni svečanosti je upravljavec pokopališča oziroma izvajalec storitve dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali na krajevno običajen način.
O pokopu mora izvajalec pogrebnih storitvev ali koncesionar obvestiti tudi občinski upravni organ.
16. člen
Pogrebna svečanost se prične z dvigom in prenosom pokojnika z mrliškega odra.
Opravila in odvoz krste v pogrebnem sprevodu ter položitev krste v jamo opravijo pogrebniki, za katere je praviloma dolžan poskrbeti upravljavec oziroma koncesionar. Pogrebniki so oblečeni v svečane obleke.
Če pri pogrebu sodeluje godba, ali poleg godbe še pevci, zaigra godba žalostinko, zatem zapojejo pevci priložnostno pesem. Sledi govor.
17. člen
Pogrebni sprevod se odvija od mrliške vežice, s pokojnikovega doma, s cerkve ali z določenega mesta pred vhodom na pokopališče.
18. člen
Razvrstitev v sprevodu je praviloma naslednja:
V primeru cerkvenega pogrebnega obreda se pogrebna svečanost lahko opravi s križem, ki je na čelu sprevoda ali skupaj z državno zastavo in prapori. V tem primeru je razvrstitev v sprevodu taka, kot jo želijo najbližji sorodniki pokojnika. V primeru civilnega pogrebnega obreda pa je na čelu sprevoda državna zastava nato pa prapori.
Za prapori pa gredo nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanj, nosilci vencev, godba, pevci, pogrebni voz ali nosilci krste s pokojnikom oziroma žare, najožji svojci in za njimi ostali udeleženci pogreba.
V primeru cerkvenega pogrebnega obreda gre duhovnik pred krsto ali žaro s pokojnikom v cerkev.
19. člen
Ob grobu se udeleženci pogrebnih svečanosti razvrstijo tako, da so neposredno ob grobu svojci umrlega, nosilci odlikovanj in priznanj, državne zastave ter prapor; v primeru cerkvenega obreda pa tudi duhovnik in križ.
Krsta z umrlim, ali žara s pepelom umrlega se položi v grob. Nato se opravi del verskega obreda, če gre za cerkveni pogrebni obred.
Temu sledijo poslovilni govori in se zaključi obred na krajevno običajen način.
20. člen
Društva, ki imajo ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, čebelarji, gasilci idr.) se lahko z njimi vključijo v pogrebne svečanosti.
Če pri pogrebni svečanosti sodeluje strelska enota, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren vodja enote.
21. člen
Če se umrlega upepeli, se javna pogrebna svečanost lahko opravi pred ali po upepelitvi pokojnika. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe tega odloka.
IV. UREJANJE POKOPALIŠČ
22. člen
Pokopališče se zgradi ali obstoječe razširi na območju, ki je določeno s prostorskim planom občine na podlagi ureditve načrta.
Za pokopališče je lahko določeno zemljišče, ki ni močvirnato in kjer podtalne vode ne vplivajo na studence, vodnjake, ribnike, vodorekreacijske površine in podobno.
Pokopališče mora imeti ograjo, shrambo za orodje, vodovodni priključek in urejen prostor za odlaganje smeti.
Pokopališče mora biti popolnoma odmaknjeno od drugih objektov.
23. člen
Za vsako pokopališče mora biti izdelan načrt razdelitve različnih zvrsti grobov. V načrtu pokopališča so določene še površina, kraj in oblika različnih zvrsti grobov.
Na pokopališču so naslednje zvrsti grobov:
– klasični grobovi (enojni, dvojni, otroški grobovi ter grobnice),
– vrstni grobovi,
– žarni grobovi,
– prostor za anonimne pokope,
– skupna grobišča,
– prostor za raztrositev pepela.
24. člen
Pokopališče mora imeti pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove, evidenco grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu, datum pokopa ter oznako groba.
Za izdelavo pokopališkega katastra in načrta mora poskrbeti upravljavec pokopališča.
25. člen
Vrstni grobovi so razporejeni drug ob drugem in so oblikovani ter urejeni po enotnih kriterijih. Oddaja se jih v najem za določeno dobo.
26. člen
V žarne grobove se shranjujejo žare s pepelom umrlih. V en žarni grob je lahko shranjenih tudi več žar.
27. člen
Skupna grobišča so: kostnice, prostori za skupni pokop ob morebitnih naravnih nesrečah, v vojni in v izrednih razmerah, ter skupna grobišča.
V skupna grobišča se prenesejo posmrtni ostanki iz klasičnih in žarnih grobov, za katere ni podaljšana najemna doba, in iz vrstnih grobov, po preteku določene dobe.
28. člen
Globina klasičnih grobov je najmanj 1,80 m. Širina enojnega groba (E) je do 1,1 m, dolžina do 2,1 m. Širina dvojnega groba (družinski D) je do 1,8 m, dolžina do 2,1 m. Za otroške grobove določi upravljavec ustrezno manjše mere.
Poti med vrstami grobov morajo biti široke najmanj 0,5 m. Spomeniki, nagrobne ograje in druga znamenja ne smejo segati izven meje določenega grobnega prostora, v višino pa smejo segati največ do 1,5 m.
Na starem delu pokopališča se morajo grobovi prilagoditi obstoječemu stanju, lahko pa upravljavec pokopališča na osnovi načrta razdelitve izdela tudi drugačen, bolj racionalen načrt razdelitve.
Globina žarnega groba je najmanj 0,7 m, širina do 1 m, dolžina pa do 1,2 m. Žarni grob se sme poglobiti za 0,3 m.
Globina vrstnih grobov je najmanj 1,80 m, širina do 1 m, dolžina pa do 2,1 m. Poglobitev vrstnih grobov je dovoljena in znaša 2,20 m.
29. člen
Prekop groba oziroma ponoven pokop v isti grob je dovoljen po preteku mirovalne dobe.
Mirovalna doba je čas, ki mora preteči do zadnjega pokopa na istem mestu in na istem grobu. Mirovalna doba ne sme biti krajša od 10 let, pri čemer je potrebno upoštevati značilnosti zemljišča na katerem je pokopališče.
Pred potekom mirovalne dobe se sme grob odpreti le, če to zahtevajo svojci ali druge fizične in pravne osebe, ki imajo interes, da se umrli izkoplje in prenese na drugo pokopališče ali v drugi grob na istem pokopališču, po poprejšnjem soglasju najemnika groba sicer pa le z dovoljenjem občinskega urada.
30. člen
Ekshumacije, ki so uradno odrejene, se opravljajo ob vsakem času.
Za izkop se uporabljajo predpisi o izkopu umrlih.
V. ODDAJANJE PROSTOROV ZA GROBOVE V NAJEM
31. člen
Prostore za grobove daje v najem upravljavec. Najemna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki ter v skladu s tem odlokom.
Najemna pogodba mora določati:
– osebe najemnega razmerja,
– čas najema oziroma uporabe groba,
– vrsto, zaporedno številko in velikost groba,
– višino letne najemnine in način plačevanja,
– obveznost najemojemalca glede urejanja grobov,
– ukrepe v primeru neizvajanja obveznosti iz pogodbe.
32. člen
Prostor za grobove se daje v najem za določen čas do 10 let in se lahko po poteku mirovne pogodbe podaljša.
Najmanj dva meseca pred potekom najemne pogodbe mora upravljavec pisno opozoriti najemnika o prenehanju pogodbe in ga opozoriti na posledice, če pogodbe ne bi podaljšal.
Če pogodbeni stranki najemne pogodbe ne podaljšata, je najemnik dolžan odstraniti opremo groba v petnajstih dneh po preteku in razveljaviti najemne pogodbe.
Če tega ne stori, stori to upravljavec na najemnikove stroške, grob oziroma prostor za grob pa odda drugemu v najem.
V času od odstranitve opreme groba do poteka mirovalne dobe in ponovne oddaje grobnega prostora drugemu najemniku, skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba upravljavec pokopališča.
Sredstva za vzdrževanje iz prejšnjega odstavka tega člena zagotavlja upravljavec.
33. člen
Po razveljavitvi najemne pogodbe se smatra grobni prostor kot opuščen grob do konca mirovalne dobe, nakar se prekoplje in odda drugemu najemniku.
34. člen
Najemnina za grobni prostor se plačuje letno. Ob prijavi pokopa oziroma sklenitvi najemne pogodbe se dodeli en grobni prostor. Na izrecno željo najemnika se dodeli še dodatni grobni prostor, za katerega se plača ekonomska cena v enkratnem znesku.
Ekonomska cena je enaka stroškom za pridobitev novega grobnega prostora.
35. člen
Upravljavec razveljavi sklenjeno pogodbo v naslednjih primerih:
– če najemnik grobnega prostore po predhodnem opozorilu ne poravna najemnine za preteklo leto,
– če najemnik ne vzdržuje groba kljub opozorilu,
– ob opustitvi pokopališča,
– kadar tako zahteva načrt razdelitve pokopališča.
36. člen
Pokopališke storitve in pristojbine se zaračunajo po ceniku, ki ga potrjuje občinski svet.
Cene pokopaliških storitev sestavljajo postavke, ki zagotavljajo pokritje stroškov pokopa ter enostavno reprodukcijo na objektih in napravah, vezanih na to dejavnost.
Cene pogrebnih storitev morajo biti tržno primerljive in ne smejo presegati stroškov izvajanja dejavnosti.
Najemnine morajo pokriti stroške rednega vzdrževanja pokopališča in objektov ter manjše investicijske posege.
Višino najemnin za grobove ter ceno storitev določa upravljavec v soglasju z županom občine.
37. člen
O ustanovitvi novih, razširitvi ali opustitvi obstoječega pokopališča odloča na predlog vaške skupnosti oziroma upravljavca, v skladu s prostorsko dokumentacijo pristojna komisija občinskega sveta, ki da nato predlog v obravnavo Občinskemu svetu občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah.
VI. VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČIH
38. člen
V območju pokopališča ni dovoljeno:
– nedostojno vedenje kot je: vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove,
– odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora,
– druge vrste onesnaževanja pokopališkega prostora in objektov v območju pokopališča,
– poškodovanje mrliške vežice, grobov, nasadov in drugih naprav in predmetov v območju pokopališča,
– vodenje živali na pokopališče,
– vožnja s kolesom ali motornim vozilom in jih shranjevati na pokopališču,
– odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in iz objektov v območju pokopališča.
Zidarska, kamnoseška, kovinostrugarska in druga dela, ki so namenjena urejanju pokopališč in s tem povezani prevozi, se lahko opravljajo le z dovoljenjem upravljavca.
V neposredni bližini območja pokopališča niso dovoljene v času pogrebnih svečanosti dejavnosti, ki motijo potek pogrebnih svečanosti (na primer povzročanje hrupa, vpitje, moteči zvoki in podobno).
Upravljavec pokopališča oziroma tisti, ki vodi pogrebne svečanosti povzročitelja na to opozori pred začetkom pogrebnih svečanosti.
39. člen
Upravljavec ima naslednje splošne pravice in obveznosti glede na obseg koncesije:
– skrbi za urejenost in vzdrževanje pokopališča,
– izdela in vodi pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove,
– oddaja grobne prostore v najem in vodi register sklenjenih pogodb,
– določa mesto, datum in uro pokopa, praviloma v dogovoru z naročnikom,
– organizira in opravlja pogrebe,
– skrbi za organizacijo javne pogrebne svečanosti,
– vodi evidenco o grobovih in pokopih,
– opravlja prekope grobov in nadzira razna dela na pokopališču,
– skrbi za red in čistočo na pokopališču in njegovi neposredni okolici,
– skrbi za urejanje in vzdrževanje mrliške vežice in njenega funkcionalnega zemljišča,
– pobira najemnino.
40. člen
Upravljavec je dolžan zagotoviti redno tekoče in investicijsko vzdrževanje vseh skupnih objektov in naprav in tehničnih ureditev, kot so:
– odlagališča smeti in odpadkov,
– ograje in poti v območju pokopališča,
– zadrževalniki vode za zalivanje,
– osvetlitev pokopališča (mrliška vežica).
41. člen
Najemniki grobov do dolžni vzdrževati grobove in vmesne prostore med grobovi.
Če je grob tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in pokopališča, kot celote, se smatra, da je zapuščen. Upravljavec je dolžan v takem primeru najemnika opozoriti ter določiti rok za ureditev groba, kateri ne more biti daljši od dveh mesecev. Po preteku tega roka postopa koncesionar skladno z določbami četrtega odstavka 32. člena.
VII. KAZENSKA DOLOČBA
42. člen
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT se kaznuje upravljavec ali izvajalec pogrebnih storitev, dejavnosti, če opusti predpisana ravnanja iz tega odloka.
Z denarno kaznijo 5.000 SIT se kaznuje, kdor krši določila iz 38. in prvega odstavka 41. člena tega odloka.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
43. člen
Uresničevanje tega odloka nadzorujejo pooblaščene osebe za izvajanje lokalnega nadzora ter pristojne inšpekcijske službe.
44. člen
Upravljavec uskladi svoje poslovanje s tem odlokom v roku pet let od njegove uveljavitve.
45. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka se v Občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah preneha uporabljati določila odloka o pokopališkem redu na območju Občine Destrnik-Trnovska vas).
46. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu občine.
Št. 352-07/99-813
Vitomarci, dne 15. decembra 1999.
Župan
Občine Sveti Andraž
v Slovenskih goricah
Franc Krepša, dipl inž. str. l. r.

AAA Zlata odličnost