Uradni list

Številka 4
Uradni list RS, št. 4/2000 z dne 20. 1. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 4/2000 z dne 20. 1. 2000

Kazalo

237. Odlok o spremembah in dopolnitvah ZN prenove starega mestnega jedra Slovenske Konjice - poslovno-stanovanjski objekt in stanovanjske hiše, stran 468.

Na podlagi 39. in 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 44/97) in 16. člena statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 31/99) je Občinski svet občine Slovenske Konjice na seji dne 23. 12. 1999 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah ZN prenove starega mestnega jedra Slovenske Konjice – poslovno-stanovanjski objekt in stanovanjske hiše
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Za del območja obravnave velja odlok o sprejetju ZN prenove SMJ Slovenske Konjice – Uradni list SRS, št. 35/85.
2. člen
Spremeni in dopolni se odlok tako, da se dodajo vsi naslednji členi.
3. člen
Sestavni del odloka je projekt: spremembe in dopolnitve ZN prenove SMJ Slovenske Konjice – poslovno-stanovanjski objekt in stanovanjske hiše, ki ga je izdelal Razvojni center Planiranje Celje, pod. št. proj. 205/98 v oktobru 1999 in vsebuje:
I. Tekstualni del
II. Soglasja
III. Grafične priloge.
II. MEJA OBMOČJA
4. člen
Izhodiščna točka opisa meje je na SZ vogalu območja obravnave. Območje obravnave meje ZN prenove SMJ Slovenske Konjice se poveča za parcele vzhodno od napajalne ceste ob občini.
Izhodiščna točka opisa meje je SZ vogal ureditvenega območja (glej grafično prilogo št. 2)
Opis meje po obodni parcelaciji (vse k.o. Slovenske Konjice)
na severu:
izhodiščna točka opisa meje, po severnem robu parcele št. 172, 171/2, prečka 59/1
na vzhodu:
prečka parcele 49/1, 171/2, 1346/1, 165/2, 165/1
na jugu:
po južnem robu parcele št. 165/1, 1608
na zahodu:
po vzhodnem robu parcele 1585, prečka parcelo št. 1585, parcelo 168/1, parcelo 65, 170/1 po vzhodnem robu parcele št. 1585, kjer se v severnem vogalu priključi na izhodiščno točko opisa meje
Velikost površine obravnavanega območja
Velikost površine obravnavanega območja je: 7.364 m2.
III. FUNKCIJA OBMOČJA UREJANJA
5. člen
Območje je namenjeno gradnji:
– sekundarnih objektov in garaž,
– poslovno-stanovanjskega objekta (pritličje poslovni prostori, etaža in podstrešje – možna stanovanja ali poslovni prostori).
Namembnost poslovnih prostorov je lahko le-takšne vrste, ki ne bo povzročala vplivov v okolje:
– hrupa,
– onesnaževanja zraka, voda, neprijetnih vonjav (npr. pekarna, slaščičarna oziroma vse dejavnosti, ki potrebujejo posebno odzračevanje),
– dejavnosti, ki zahtevajo večje število dovozov (trgovina s prehrano) in parkiranje.
Na velikost do 40 m2 poslovne površine je potrebno realizirati 1 parkirno mesto za obiskovalce in po želji parkirna meta za lastnika in zaposlene. Najustreznejše bi bile dejavnosti klasificirane kot intelektualne storitve.
– stanovanjskim objektom – vilam. V vilah, ki so po površini dovolj velike, je možna dejavnost v smislu intelektualnih storitev.
IV. URBANISTIČNA ZASNOVA IN USMERITVE ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE
6. člen
Urbanistična zasnova
Pomožni objekt:
Objekt je zasnovan vzdolž južne parcelne meje, širine do 6 metra z enokapno streho, sleme je na južni strani parcele.
Vhode v garaže v vzhodnem delu objekta je možno urediti s strani občine, ostali vhodi (vstopi) bodo s strani parcele poslovno-stanovanjskega objekta ob Starem trgu. Objekt bo imel pritličje, možno je tudi izkoriščanje podstrešja.
Poslovno-stanovanjski objekt:
Poslovno-stanovanjski objekt v vogalu Tovarniške ulice in ceste za občino je zasnovan v obliki kareja. Objekti so sicer členjeni z medsebojnimi razmiki, fasadne linije pa potekajo v smislu karejske zazidave.
Fasadne linije so na zahodni in severni strani definirane z odmiki od ceste, na južni strani z dvometrskim odmikom od (glej grafične priloge) parcelne meje.
Uvoz na dvorišče je s tovarniške ulice. Parkirna mesta so na severozahodni strani ob cesti in na dvorišču.
Gabarit objekta je P+1+IP, streha simetrična dvokapnica z naklonom od 32 do 42°. Kritina opečna ali opeki podoben material po barvi in strukturi. Možna so strešna okna v obliki frčad.
Načeloma je pritličje namenjeno poslovnim dejavnostim, etaža in izkoriščeno podstrešje pa stanovanjem ali poslovnim dejavnostim.
Južni krak objekta je zaradi konfiguracije terena zasnovan tako, da je z dvoriščne strani gabarit P+1+IP, z zunanje (južne) strani je objekt le enoetažen, ker je pritličje vkopano, je možno v celoti nameniti nestanovanjskim dejavnostim. V objektu so možne z južne in severne strani garaže. Možno pa je izgraditi manjši objekt, namenjen izključno garažam, vendar z eno- ali dvokapno streho.
Osrednji del dvorišča je predvideno urediti v skupno zelenico.
Stanovanjske hiše – vile
Na južni strani Vrtne ulice, v obstoječem sadovnjaku in vrtu, je predvidena lokacija treh enodružinskih stanovanjskih hiš – vil. Površina vsake parcele je med 600 in 700 m2. Uvozi na parcele so z Vrtne ulice. Zgradbe imajo tlorisni gabarit max. dimenzij ca. 12,5 metrov x 10 metrov s prizidano garažo, garaža je pritlična.
Višinski gabarit objektov je: (K)+P+1+IP ali (K)+P+IP. Streha je simetrična dvokapnica. Naklon strehe od 35 do 42°, kritina opečna ali opeki podoben material po barvi in strukturi. Možna so strešna okna v velikosti, ki ne presega merila strehe.
Parcele so ograjene z ograjo v kombinaciji z lesom ali kovino in z živo mejo.
Uvoz na območju parcele je lahko kjerkoli vzdolž kontakta parcelne meje z ulico, odvisno od funkcionalne zasnove objekta.
Odmik objekta od vzhodne parcelne meje je min. 3 metre, pri objektu S1 je lahko tudi večji (4-7 metrov). Pri ostalih dveh objektih je odmik od sosednjih parcelnih mej lahko večji, vendar mora biti tlorisna dimenzija objekta manjša.
7. člen
Oblikovanje
Pomožni objekt – garaže:
Oblikovanje objekta mora biti podrejeno okolju – historičnemu mestnemu jedru. Objekt bo imel pritličje (ali P+1) enokapno streho s slemenom na južni strani parcele, naklon strešine 38-42°, kritina opečna ali opeki podoben material po barvi in strukturi, fasade v ometu v pastelni barvi.
Vhod v garažo s strani občinskega dvorišča mora biti oblikovan historičnemu jedru primerno: vratna odprtina – obok, struktura, vzorec vrat – poudarki v vertikalni smeri.
Poslovno-stanovanjski objekt:
Arhitektura vseh delov – objektov kareja mora biti medsebojno usklajena. Poudarki objektov – oblikovanja so možna v vogalih objektov, v vencu nad pritličjem.
Razmerje okenskih površin mora biti usklajeno z razmerjem velikosti fasade, poudarjeno je lahko pritličje (višja etažna višina, venec) število različnih detajlov naj bo zmerno in medsebojno usklajeno. Možna so strešna okna v obliki frčad.
Parkirna mesta na zahodni strani objekta so s pločnikom odvojena od objekta in med njimi so zasajena drevesa, manjšega in okroglastega habitusa.
Enodružinske stanovanjske hiše – vile:
Predvidene hiše se nahajajo v ambientu, kjer so že prisotne vile. Oblikovanje predvidenih objektov mora upoštevati mestni ambient. Vsak objekt ima lahko tudi svojo arhitekturo. Velikost objekta je določena v max. gabaritu, objekt je lahko po tlorisnem in višinskem gabaritu manjši. Fasada, omet pastelne barve, okenske odprtine v ustrezni likovni rimi s fasado. Strešna okna so možna v obliki frčad.
8. člen
Zunanje ureditve
Sekundarni objekt – garaže:
Z vrtne – severne strani je potrebno ohraniti in obnoviti dvoriščne in vrtne površine.
Poslovno-stanovanjski objekt:
Za funkcionalno zemljišče objekta je potrebno izdelati načrt zunanje ureditve.
Za parkirne površine na zahodni strani objekta je potrebno izdelati načrt zunanje ureditve.
Parkirne površine na zahodni strani objekta je potrebno ločiti od peš površin z dovolj visokim robnikom. Med parkirnimi mesti so predvidena drevesa.
Dvoriščno stran objekta je potrebno funkcionalno razmejiti na parkirne in zelene površine in ustrezno urediti višinske razlike. Upoštevati je potrebno takšne izvedbe, ki bodo brez arhitektonskih ovir.
Enodružinske stanovanjske hiše – vile:
Parcelne meje vil je potrebno urediti z ograjo, zidano v kombinaciji z lesom ali kovino in ozeleniti. Na vrtnem delu je možno postaviti vrtno uto, bazen za kopanje ustrezne zasaditve, vendar z min. štirimetrskim odmikom od parcelne meje Pipuš.
Vhodni – dvoriščni del je potrebno zasnovati funkciji primerno. Uvoz na parcelo je lahko kjerkoli vzdolž stika parcele z ulico.
V. PROMETNA UREDITEV
9. člen
Promet
Dovoz in dostop do objektov omogočajo obstoječe ceste.
Dovozna cesta “A“ na vzhodni stani kompleksa je širine 5,40 m; dovozna cesta “B“ pa 4,50 m.
Parkirna mesta so določena in bodo izvedena s travnimi ploščami.
Pred izgradnjo cestnega omrežja, je potrebno izdelati PGD in PZI projekte v skladu s soglasjem upravljalca.
Za posamezne objekte mora investitor naročiti projekt zunanje ureditve.
VI. VODNOGOSPODARSKA, KOMUNALNA ENERGETSKA IN TELEPRENOSNA INFRASTRUKTURA
10. člen
Vodnogospodarski pogoji
Z gledališča vodnega gospodarstva je ob gornjih ugotovitvah upoštevati pri nadaljnjem načrtovanju naslednje pogoje:
– pri vseh posegih v prostor je predvideti ukrepe, ki bodo preprečevali onesnaževanje voda;
– upoštevati je lego obstoječih komunalnih vodov in pri projektiranju novih je zagotoviti predpisane medsebojne horizontalne in vertikalne odmike, ter za priključek na obstoječe komunalne vode pridobiti soglasje upravljalca;
– ureditev kanalizacije naj bo v skladu z veljavnimi predpisi;
– pri izbiri ustreznega načina čiščenja odpadnih vod je potrebno iskati enotno rešitev za posamezna naselja oziroma dele naselij in pri tem upoštevati pogoje, ki jih predpisuje uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav, Uradni list RS, št. 35/96);
– v primeru nastajanja kakršnihkoli tehnoloških odpadnih vod je potrebno te vode iz posameznih proizvodnih procesov pred iztokom v kanalizacijo predhodno očistiti do take stopnje kot zahtevajo predpisi (uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja, Uradni list RS, št. 35/96);
– skladiščenje nevarnih snovi (materiali potrebni v proizvodnem procesu, novi in ostanki) je potrebno predvideti v objektu oziroma prostoru brez iztoka, načrtovanem v obliki lovilne sklede, z možnostjo pobiranja eventualno razlitih, ali razsutih snovi. Tla morajo biti odporna na skladiščene snovi;
– oskrba z vodo mora biti urejena v skladu z ustreznimi predpisi;
– odvodnja s parkirišč mora biti pred priključkom na eventualno obstoječo kanalizacijo speljana preko peskolovov in lovilcev olj;
– ureditev ogrevanja objektov mora biti načrtovana v skladu s predpisi z ozirom na vrsto izbranega energenta (kurilno olje, zemeljski plin...).
11. člen
Vodovodno omrežje
Za napajanje objektov je potrebno obvezno dograditi obstoječi lokalni vodovod, in sicer s priključitvijo na javni vodovod Slovenske Konjice.
Na območju predvidenega zazidalnega načrta potekata dva primarna vodovoda, ki se napajata ločeno iz različnih vodnih virov in se dogradita v hidravlične zanke ter oskrbujeta predvidene objekte s pitno in sanitarno vodo.
Predvideno vodovodno omrežje bo izvedeno iz LŽ Duktil cevi premera DN 100 mm in DN 160 mm.
Na predvidenem vodovodnem omrežju bodo nameščeni nadzemni hidranti.
Vodovodni priključek za posamezni objekt bo izveden s tipskimi vodomernimi jaški, katerega tip določi upravljalec vodovoda.
Pred izgradnjo vodovodnega omrežja je potrebno posamezni vodi točno določiti v dogovoru z Javnim komunalnim podjetjem in izdelati potrebno tehnično dokumentacijo.
12. člen
Kanalizacijsko omrežje
Na obravnavanem območju je potrebno zgraditi ločen kanalizacijski sistem.
Predviden je komunalni koridor v pasu širine 2 m.
Obstoječ kanal na lokaciji predvidenih garaž je potrebno delno prestaviti.
Za izgradnjo kanalizacijskega sistema – ločen sistem, so predvidene plastične cevi.
Odpadne sanitarne vode iz objekta je potrebno odvajati preko vodotesne pretočne greznice v predvideni fekalni kanal in dalje na deloma izgrajeni primarni kanalizacijski sistem (kanal premera 500 mm).
Morebitne tehnološke odpadne vode bodo po predhodnem čiščenju prav tako priključene na deloma izgrajeni primarni kanalizacijski sistem.
Objekti se lahko priključijo na javno kanalizacijo samo preko jaška.
Odpadne vode iz objektov morajo biti speljane preko lovilcev olj in maščob v javno kanalizacijo.
Meteorne vode s strehe morajo biti speljane preko peskolovov in skupnega zbirnega jaška meteorne kanalizacije, z enim priključkom.
Padavinske in odpadne vode s povoznih površin se morajo voditi preko lovilca olj in bencina v javno kanalizacijo.
Pred priključitvijo predvidenih objektov in utrjenih površin na predviden kanalizacijski sistem, se mora predhodno nujno izdelati hidravlična zasnova kanalizacije in geodetski posnetek za predvideno traso kolektorja ter tehnična dokumentacija s pripadajočimi soglasji.
Projektant kanalizacije mora upoštevati zahteve pri izvedbi kanalizacije, ki so bile podane s strani lastnikov bližnjih objektov (Pipuš in drugi).
13. člen
Električno omrežje
Na obravnavanem območju je potrebno ustrezno prestaviti vse obstoječe elektroenergetske vode, ki jih tangirajo predvideni objekti.
Za omenjene prestavitve in morebitne zaščite je potrebno izdelati ustrezno tehnično dokumentacijo, in sicer v skladu s soglasjem upravljalca.
Za napajanje predvidenih objektov z električno energijo je potrebno izdelati PGD, PZI projekte, ki morajo biti v skladu s soglasjem upravljalca.
Za izvedbo napajanja z električno energijo novih objektov, mora investitor sofinancirati preureditev obstoječe elektroenergetske infrastrukture.
14. člen
TK omrežje
Objekti bodo priključeni na obstoječe telefonsko omrežje.
Predvideno telefonsko omrežje se izvede z zemeljskimi kabli.
Za razvod telefonskega omrežja je potrebno izdelati PGD, PZI projekte in si pridobiti soglasja upravljalca.
15. člen
Ogrevanje
Za način ogrevanja je predvideno kurilno olje, zato morajo biti skladišča le-teh načrtovana skladno s pravilnikom o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Uradni list SRS, št. 3/79), dokler ne bo izvedena plinifikacija ureditvenega območja.
VII. VARSTVO OKOLJA
16. člen
Odpadki
Zbiranje odpadkov bo urejeno s posodami za smeti v skladu z občinskim odlokom.
Varstvo pred hrupom
Predvideni objekti in njih namembnost se nahajajo v območju, kjer so že enake vrste objektov in namembnosti. Za omejitev hrupa veljajo usmeritve za predvidene namembnosti za poslovno-stanovanjski objekt.
Hrup bo nastajal v času gradnje objekta. Gradnjo je potrebno izvajati ob delavnikih in urah, ki niso moteče za okolje.
VIII. POŽARNA VARNOST
17. člen
Predpisani pogoji za požarno varnost veljajo le za območje sprememb in dopolnitve ZN prenove SMJ Slovenske Konjice.
Varen umik ljudi je možen na zunanje površine.
Prometne in delovne površine za intervencijska vozila so po obstoječih cestah in parkirnih površinah.
Viri za zadostno oskrbo vode bodo zagotovljeni iz vodovoda preko hidrantnega omrežja. Upoštevati je potrebno pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje in gašenje požarov. (Uradni list RS, št. 30/91).
Hidrantno omrežje je obvezno potrebno predvideti v načrtu zunanje ureditve (PGD, PZI).
Na osnovi izračuna požarne obremenitve je pri projektiranju in izvedbi objektov potrebno upoštevati takšne materiale, in njih zaščite, ki so varni pred požarom in širjenjem požara.
IX. TOLERANCE
18. člen
Tolerance
Tolerance se upoštevajo v postopku pridobivanja lokacijskega ali enotnega dovoljenja.
Pomožni objekt
Sekundarni objekt: tolerance so možne v tlorisnem in višinskem gabritu v smislu prilagoditve obstoječim objektom.
Poslovno-stanovanjski objekt
Tolerance so možne v okviru zunanjih fasadnih linij v smislu širine objekta, višinski gabarit objekta je možno prilagajati glede na potrebne etažne višine.
Enodružinski stanovanjski objekti – vile
Tolerance v okviru tlorisnega gabarita so možne le v širini objekta in poziciji garaže (ob parcelno mejo s pločnikom). Tolerance v tlorisnem višinskem gabaritu so globalno opredeljene z max. gabaritom in odvisna od arhitekure objekta. Objekt je lahko manjši.
Uvoz na parcelo z Vrtne ulice je lahko kjerkoli, vzdolž stika parcelne meje z ulico – odvisno od funkcionalne zasnove objekta.
Odmik fasade od vzhodne parcelne meje je lahko večji pri objektu S1, pri ostalih dveh objektih je sicer lahko večji, vendar mora biti v tem primeru objekt, v tlorisni dimenziji manjši.
Obstoječi objekti
Obstoječe objekte je možno adaptirati oziroma rekonstruirati s predhodno prostorsko preveritvijo in pridobiti kulturnovarstvene pogoje (ZVNKD).
V obstoječih objektih je poleg stanovanjske možna tudi funkcija centralne dejavnosti.
X. KONČNE DOLOČBE
19. člen
Spremembe in dopolnitve ZN so stalno v vpogled vsem zainteresiranim pri Občini Slovenske Konjice.
20. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka izvaja urbanistična inšpekcija.
21. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35200/0003/98
Mlače, dne 23. decembra 1999.
Župan
Občine Slovenske Konjice
Janez Jazbec l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti